Naslov — Address Nova doba 0117 St. Clair A ve. Cleveland, Ohio Tel. IIEnderson 3889) (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE —' OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Napredek J. S. K. Jednote ni odvisen samo od splošnih razmer. ampak v ninai.i vetji meri od naše agilnosti. *^^|tered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post OlTiee at Cleveland, O., Under the Act of March .'Jd, 1870. — Accepted for Mailing: at Special Kate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d. 1917, Authorized March 15th 1915. % 15 gTEV. 15 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AFJUL 13TII T932 — SREDA, 13. APRILA 1032 VOL. VIII. LETNTK VIII. "Rustvene in druge SLOVENSKE vesti T aV: 17 r 1 • wav • Z tožba ovržena, dne g* Ura(l poroča, da se je itn , aPr'la na okrožnem sodi-% V ^ *r8'iniji, Minnesota, vr-IVan ^zprava v zadevi tožbe ^'avže!ja iz Ely, Minne-Hej,’ ^e(ie namestništva glav-^ je ?”ika JSK.J. Razprava I %. 1,1 ■'•'a pred okrožnim sod- Sih FeslerJ’em- l’° °*1" Dih ‘lrSnmentih obeh prav-^^stopnjkov in po natan-%1 v^rGrnisleku je sodnik pri-160^ . Podlog našega zagovor-m ie tožbo zavrgel. % •* i j^stj)I)niki Zveze društev J lK-ednote za zapadno Penn-•]j0 ^ln bodo zborovali v ne-lk„ ^ • aprila v Slovenskem I v Pittsburghu. Sl * >4>ska Sola S. N. Doma H) Ave. v Clevelandu ^ v, s'°Venskemu občinstvu ottlladansko prireditev v '8r'apr^a- ^ve mladin-1 lr> nekaj drugih točk bo Program, kateremu bo )es in prosta zabava. Hchic'tV° Zvezda’ št. 170 JSKJ &u naznanja, da prirejo 6cer 7. maja tako zani-r^.^^dansko veselico, kot ft, -° Prirediti le prave Zvez-* °*1 v ti > ^ pesmi “Sekaj, se-na programu «stv katero priredi J- S. K. Jednote Ji' ° aprila zvečer v I - 0ttl^ korani v Jolietu. Po- ^ I '6č rinjeile '30 na Pro£ramu f Kij, ^rugih zanimivih in za- £ rr;%Vj'Vans:ka šola moderne 3 I % ' ! v Clevelandu priredi A 1 na večer 7. ma- Pi f^j1 d Se bo v spodnj i dvo- ® I % V ('nskega Narod n e g a Y 1U Clair Ave. '■ \Sk\ * ^ *bor “Prešeren” v ;v??edi sv°j pomladan- L‘ tiiti ** -V nede^° maja. ;• ] * »m , Miki bo vprizorjena 0 j ®ra “Trije ptički.” f iScert * S) I ' .PeV3kega društva K 10 ^ se je vršil na ve- ^ ^’a v S. I). Domu v IL iti -U’ ie prav dobro izpa [\ J® bil tudi primsroma ^i'jubl ' Videlo se ie> |^8love jeni Pevski zbor goji I ,nsko pesem z isto lju- ®tid°K I>rec^ -'e &o wi° i v svoje vrste ^ r°gram na radio l'.i!l> j^jj v Clevelandu, ^tih °^dajan 5. aprila ob J^er, je bil duševni L esettisoče rojakov ši- l^ijev6nil1 držav- Začetna k '»Mo H, koračnica, ki — k’ k 1^,^ °Venska ali slovan-IV s k-1 kihko nadon CXtover° naŠih’ na prl‘ y .e.) zastava Slave, IV \vJaki" ‘s himno v 4ni,’ saj orkestru bi ij\ 6enO- Petje pa je ne-iQ ue p0slušalcem ugajalo, (sPiošnem prav do-! ^ako pevci in pev- A ?JtleSa pevskega zbo- tudi pevke Mi-]^’ ^osephine Lausche-(0at?y Udovich. V krat-)e °« 4. strani.), Cfilo 1'dil D, P, RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA DELAVSKA FEDERACIJA v Clevelandu, O., ki reprezen-tira okoli 60,000 strokovno organiziranih delavcev, se je soglasno izrekla za zavarovanje proti brezposelnosti. To je prva večja unijska skupina, ki se je tozadevno izrekla proti stališču, ki ga je preteklo jesen zavzela konvencija American Federation of Labor, vršeča se v Vancouverju, B. C. Na isti seji Clevelandske delavske federacije je bilo tudi soglasno sklenjeno apelirati na vse lokalne unije, da v najkrajšem času vzamejo v pretrfes priporočilo za šesturni delavnik. Šesturni delavnik bi ugodno vplival na zmanjšanje brezposelnosti. VELIKE DEMONSTRACIJE so vprizorili brezposelni dne 5. aprila v mestu St. Johns, ki je glavno mesto canadske province Newfoundland, pred poslansko zbornico. Demonstranti, katerih je bilo okrog 15 tisoč, so hoteli poslati v zbornico delegacijo, toda policija je delegaciji zabranila vstop. Množica je vsled tega napadla in pretepla policiste in vdrla v zbornico, odkoder so poslanci z ministrskim predsednikom vred pobegnili. Množica, ki je ostala zunaj, je razbila šipe na oknih zbornice in zahtevala, da vlada odstopi, Močni policijski oddelki so končno razgnali demonstrante, ministerski predsednik pa je še isti dan naznanil, da resignira. ŠTRAJK na poljih »trdega premoga v Pennsylvaniji, ki ni bil po uniji odobren, je za enkrat končan in premogarji so se vrnili na delo, ne da bi bili kaj dosegli. Kriza, policija in unijski uradniki so prisilili re bele, da so se vrnili na delo. V ZADEVI ugrabljen j a Lindberghovega deteta javljajo zadnja poročila, da starišem ni bil vrnjen otrok, dasi je bila zanj izplačana zahtevana odkupnina v znesku $50,000. Lopovi se torej iz težko prizadetih sta-rišev še norčujejo. DOBA AVTOMOBILOV PROBLEMI PRISELJENCA V ZVEZNEM SENATU se vrši hud boj z ozirom na obdavčenja velikih bogastev in dohodkov, katera je določila poslanska zbornica. Zakladniški tajnik Ogden L. Mills, ki je sam zelo bogat, zahteva, da se mora 45-procentno obdavčenje velikih bogastev znižati na 25 procentov, češ, da bo v nasprotnem slučaju kapitalistični sistem ogrožen. Senator Norris progresivnimi republikanci in demokrati za seboj pa zahteva, da se mora to obdavčenje še zvišati. Sedanji boj v senatu se je v resnici razvil v bdj med bogatini in reveži. J S' ZA NEDVISTNOST Filipinov je pretekli teden z veliko večino odglasovala poslanska zbornica zveznega kongresa. Popolna neodvisnost bi bila podeljena Filipincem čez osem let, to je leta 1940. Tozadevni predlog bo nedvomno sprejet tudi v senatu, toda pričakuje se, da bo predsednik sklep kongresa ve-tiral, ker administracija še ne smatra Filipince dovolj zrele za samovlado. Filipinci imajo zdaj sicer svojo legislaturo, toda go-vernerja nastavi predsednik Zedinjenih držav. V Zedinjenih državah je v porabi okoli 24 milijonov potniških in tovornih avtomobilov, ki bi predstavljali vrednost 24 tisoč milijonov dolarjev, ako bi računali posamezno vozilo povprečno le tisoč dolarjev. Povprečna “živ-ljenska” doba avtomobila se računa na sedem let. Nekateri seveda dočakajo večjo starost, drugi pa gredo v ropotarnice neprimerno mlajši. Tekom sedmih let plača avtomobilist v različnih oblikah davkov v znesku, ki dosega 25 do 35 procentov kupne cene avtomobila. Ti davki predstavljajo pristojbino za licenco, davek na gasolin in davke na razne druge avtomobilske potrebščine. Vse države imajo naložene davke na gasolin. Ta davek znaša v različnih državah od treh do sedem centov na galono. V državi Ohio so v letu 1930 avtomobilisti plačali 38 milijonov dolarjev davka sarrio na gasolinu. V tej državi se porabljajo davki od gasolina za grajenje novih cest ter za vzdrževanje, popravljanje in čiščenje istih, dalje za nabavo prometnih signalov in napisov. V vseh državah je bi) prvotni namen davka na gasolin, da se s tozadevnimi dohodki gradijo in vzdržujejo ceste, toda nekatere države so začele te fonde porabljati že tudi za druge namene. V Floridi se del teh davkov porabi za šole, v New Jer-seyu za dobrodelne institucije in vodne naprave, California namerava pa 25 milijonov dolarjev iz tega fonda porabiti za cmiljenje brezposelnosti. Avtomobili so torej dobre molzne kra ve! Državnih cest je v Zedinjenih državah nekako 225,000 milj, za “napajanje” avtomobilov pa skrbi 210,826 gasolinskih postaj. Tako pride na malo več kot eno miljo državne ceste po ena gaso-linska postaja. Država Ohio ima največ postaj, ki prodajajo le gasolin in olje, namreč 4,042; sledi ji Californija, ki ima 3,340 te vrste postaj. Mnogo gasolinskih postaj prodaja poleg gasolina in olja tudi druge avtomobilske potrebščine. V Zedinjenih državah je bilo prodano v letu za $2,506,015,489 gasolina in olja. Različni davki, ki jih avtomo-blisti plačujejo, so se tekom zadnjih desetih let zelo vzdignili Leta 1921 je prišlo povprečno na vsakega avtomobilista $17.87 davka na leto. V leti* 1930 pa je ta davek znašal že $37.72, kar predstavlja več kot 111-procent-no zvišanje. Ti 'davki se razdele na pristojbine za registracijo, davke na osebno lastnino in davke na gasolin. -------o--------- SVETOVNA BREZPOSELNOST Mednarodni urad za delo v Genevi je izdal statistiko, ki izkazuje 21 milijonov brezposelnih oseb v 22 glavnih industrij skih državah sveta. St a riši državl janov izven kvoto Vprašanje: |Ali je res, da fmejo starši ajneriških državljanov prihajali izven kvote? Orlfjcvor: N|, zakon dovoljuje le prednost v kvoti za starše amoi'"'kih državljanov. Pač pa se nahaja pred kongresom zakonski predlogi po katerem bi oče ali mati ameriškega državljana v starc:;ti|čez 60 let smela priti izven k vati. Naturalizacij kc priče za drug;* države Vprašanje: h'ekrm zfednjih petih let živel sem tri leta v New Yorku, eno ld;o|v Pennsylvaniji in eno leto v Ohio. Rekli so mi. da moram dobili zaprisežene izjave prič v vsaki državi, kjer sem bil. Kakojfcaj jih dobim? Oriflovor: P§ poskr • bi da dobi te izjave. Seveda je umestno, ■ da naznanite tem pričam, da bodo pozvane v to svr-ho. Državljanstvo porečenih žen Vprašanje: Postal sem ameriški državljan leta 1921. Moja žena je tedaj živela v starem kraju, ali se je potem priselila v Združene države/r; Ali je ona ameriška državljanka? Odgovor: Pred dnem 22. septembra 1922, ako se je ženska poročila, z ameriškim državljanom ali ako on je postal ameriški državljan, je tudi ona avtomatično postala ameriška državljanka, Vaša žena torej, dasi je tedaj živela v starem kraju, je postala in je še vedno ameriška državljanka. Od. 22. septembra 1922 ni državljanstvo žene več odvisno od onega meža. Državljanstvo je pogoj za staJ rostno pokojnino Vprašanje: Rad bi pomagal starcu v New Yorku, ki je' čez 60 let star in nesposoben za delo. Ni ameriški državljan, ali živi v New Yorku že več kot 20 let. Ali bi bilo mogoče dobiti zanj starostno pokojnino? Odgovor: Nedržavljani nimajo pravice do starostne pokojnine po zakonu države New York. Zraven tega mora prosilec biti najmanj 70 let star. Od sedemnajstorice držav, ki so uvedle starostne pokojnine, le ena država, namreč Delaware, ne dela nikake razlike med državljani in nedržavljani. Stanje imigracij*- Vprašanje: Sem ameriški dr žavljan in bi rad dobil iz Evropa brata, ki je 24 let star in neporočen. Kaka je situacija? Odgovor: Vaš brat ne vživa [nikake prednosti in bi moral priti kot navaden priseljenec, še ob normalnih razmerah ne bi mogel dobiti priseljeniško vizo, kot po dolgem čakanju. Sedaj pa je to sploh nemogoče. Naj zadostuje le to, da so konzuli v mesecu januarju 1932 izdali le 6% vse kvote. (Dalje na 4. strani). PRODUKT DEPRESIJE CARINA na izvoz, ameriške-(Dalje na 4. strani). DOLGA POT BALONČKA Mali balonček, ki so ga napolnili s plinom in izpustili v zrak v Greensburgu, Pa., se je šele na Havajskem otočju naveličal zračnega potovanja in padel na tla. SVOJEVRSTNA OKNA V pokrajini Klondike v Ala-ski je steklo za okna težko dobiti. Prospektorji in traperji se torej mesto tega poslužujejo praznih steklenic, katere vdelajo v stene svojih kabin. Skozi tako okno se sicer ne vidi, svetlobo pa le propušča, in to j< glavno. V sedanjih časih je mnogo ljudi v tej deželi, ki ne smejo biti preveč izbirčni glede hrane, kateri bi pa odločno zavrnili kačji “steak.” Kljub temu pa je danes že mnogo ljudi, ki smatrajo konzervirano meso kače klopotače za pravo delikateso in ga dobro plačujejo. Da niso civilizirani narodi že prej uživali kačjega mesa, je menda vzrok to, da so kače za večino ljudi odvratne živali in ker ni bilo nikogar, ki bi napravil prvo poskušnjo. Preteklo spomlad je George End blizu mesta Arcadia v Floridi pomagal dvema svojima sinkoma ubiti in iz kože djati velike kačo klopotačo. Kože kač, pesebno kač klopotač se dobro prodajo, kajti iz njihovega usnja se izdelujejo fine ženske ročne torbice, ženski čevlji in drugi predmeti. Meso odrte kače klopotače je bilo videti lepo in tudi lep duh je imelo, torej se je End odločil, da ga nekaj kosov speče kot steak. Pečeno meso klopotače je bilo tako okusno, da se je Mr. End odločil postati kačji lovec. Kmalu potem je End po-dvoril neko zborovanje vojnih veteranov v Tampi s kačjo delikateso in gostje niso mogli prehvaliti te nenavadne vrste mesa. Vse to je možaka prepričalo, da se mu s klopotačami odpira nov “business, ” ki nima konkurence in ki bo uspeval kljub depresiji. Najel si je pomočnika, ki mu je pomagal loviti klopotače, katerih meso je začel konzervirati. Mnogi listi so obširno poročali o tem nenavadnem podjetju, nakar so pričela prihajati naročila iz vseh delov dežele. Podjetje uspeva izborno, kajti naročil prihaja toliko, da kačji lovci ne morejo naloviti dovolj klopotač, da bi zadostili vsem naročilom. Meso klopotač je baje okusnejše kot meso piščanca, poleg tega je neka posebnost za bogatine, ki želijo imeti vedno nekaj novega. Povprečnemu človeku se sicer upira že misel na uživanje kačjega mesa, toda to izhaja le iz predsodkov. Meso želv, ki tudi spadajo med reptile, kakor kače, je cenjeno, in juha iz istega se smatra za nekaj zelo okusnega. Zahteva po žabjih krakih pa je tolika, da v nekaterih južnih krajih gojijo žabe za trg na debelo. Pri tem pa bi nekateri ljudje tudi v največji depresiji ne jec\li žab. o-------------- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Vlada ministrskega predsednika Pere Živkoviča je podala dne 4. aprila resignacijo. Kralj je ostavko sprejel in poveril sestavo novega kabineta zunanjemu ministru Vojeslavu Marinkoviču. Marinkovičevo vlado tvorijo vsi prejšni ministri. Živkovič je zopet postal poveljnik kraljeve garde. Sodi se, da je do izpremembe vlade prišlo deloma vsled gospodarske krize, največ, pa zaradi vedno rastoče nezadovoljnosti z režimom, ki je še vpdno, kljub čudno izvoljeni narodni skupščini, močno diktatorski. Ljudstvo vedno glasneje zahteva svoje ustavne pravice, in zdi sc, da so diktatura bliža koncu. VSAK PO SVOJE V Jugoslaviji bo izdan zakon o maksimalni višini obrestne •nere, ki določa v uvodu, da ne sme nihče posojati denarja ali za izposojeni- denar sprejemati višje obresti, kakor jih določi ta zakon. Vsi denarni zavodi, ki prejemajo hranilne vloge, smejo računati za obresti izposojenega kapitala največ dvakrat toliko, kakor sami plačajo za vloge, vložene pri njih. Privatne osebe smejo računati za izposojeni kapital obresti, ki morajo biti za dva odstotka nižje, kakor je naj nižja obrestna mera pri kateremkoli izmed denarnih zavodov v dotičnem kraju. Za sako kršitev teh predpisov so določene visoke denarne kazni. Uveljavljene bodo tudi dale-kosežne omejitve glede prisilnih prodaj kmečkih posestev. Nepremičnine kmetov se ne bodo smele prodajati pod ceno, ki je bila povprečna v letu 1929. Sodišča bodo mogla določiti, da zadolženi kmetje odplačujejo svoje dolgove v letnih obrokih. ZANIMIVA CALIFORNIJA Californija, ki je druga naj-Večja država naše Unije, ima v notranjosti svojih me,j čudovite kontraste. NajviŠja točka v Zedinjenih državah je Mount Whitney v Californiji, najnižja točka pa je Death Valley, samo 60 milj proč; ta dolina je nižja kot morska gladina. Edini aktivni vulkan v Zedinjenih državah je Mount Lassen v Californiji. Gejserji, ki v gotovih presledkih bruhajo vroče blato in soparo, se nahajajo na južnem koncu Imperial doline. Sal-ton Sea je slano jezero, katerega površina je 100 čevljev nižja kot površina morja. Californija ima najdaljše morsko obrežje, najstarejše vrste drevje na svetu, gorovje z večnim snegom, kraje z večno pomladjo, divje puščave in najkrasnej-še vrtove, polja, sadunosnike in vinograde. o----------- PREBIVALSTVO JEČ Leta 1930 se je nahajalo 116,760 jetnikov v državnih in zveznih kaznilnicah Zedinjenih držav. V tem niso všteti jetniki okrajnih ječ. V neki nenrški kulturni reviji je nedavno imenoval plodovit nemški kritik in literarni publicist dr. Otto Forst-Battaglia našega pesnika Otona Župančiča za enega naj večjih evropskih pesnikov, ki se lahko meri s Stefanom Georgi jem, Claudelom, Valeryjem in z d’Annunzijem Melodika njegovih verzov je tako krasna, da jo lahko primer jamo samo z d’Annunzijevimi krilatimi, pojočimi in bleskovi-timi ritmi. Kot dramatik nima sebi enakega,, v kolikor gre za življenjsko polnoto oseb, ki so posnete iz zgodovine in so postale zgodovina. Nemški publicist Forst-Battaglia obžaluje, da je ta knez majhne slovenske književnosti tako malo znan v za-padni Evropi. Parobrodne družbe oglašajo veliko znižanje cen za prevoz v Evropo. Koliko bo uspeha, je seveda težko reči. Zdi se, da je depresija v Evropi, prav tako ali še malo bolj kisla, kot je pri nas. Parniške družbe naj začnejo voziti v deželo, kjer vlada prosperiteta, pa bodo kmalu 'mele dovolj potnikov! %* V starokrajskih listih sem te dni čital, da je jugoslovanska prestolnica dobila novo pridobitev. Tekom letošnjega poletja namreč otvorijo tam novo, popolnoma moderno opremljeno konjedernico. Upam, da r.am naznanijo, kdaj jo bodo slovesno- otvoril, da lahko še mi tu proglasimo narodni praznik ali kaj podobnega. V Washingtonu je neki policaj aretiral pijančka in je pri tej priliki dobil od njega škrlatno. Kakoršno delo, tako plačilo. * Ameriške ženske izdajo letno $750,000,000 za razne pripomoč ke, ki naj bi jih napravili lepe, Saj nič ne rečem, nekatere so re? lepe, toda ta lepota je salamensko drago plačana. Na californijski univerzi, kjer poučujejo tudi umno kokošjere-jo, zahtevajo od vsake kokoddiske najmanj 142 jajc na leto Kokoši, ki se temu ukazu ne pokori in ne plača kvote 142. jak. brezpogojno odsekajo glavo. Pa pravijo, da imajo diktatorje samo v Evropi! ❖ V španskem parlamentu je predlagal senor Juan Maria Jaurros, da se preišče če ima koleščke v glavi v redu vsakega moža, ki je bil dvakrat razporo-čen in se namerava poročiti v tretjič. Podpora! * Kako smešna in tragična je ironija "usode, lahko posnamemo iz dejstva, da se mnogi potomci tistih Američanov, ki so se borili za svobodo in neodvisnost v krvavi revolucijonarni vojni, borijo za svobodo pri domačih kotličkih ali pa pri razporo^-nem sodišču v Reno, Nevada. V Bački Topoli pri Subotici je na zatožni klopi vsa občinska uprava zaradi zlorabe uradne oblasti, izsiljevanja, poneverbe, prejemanja podkupnine, prisvajanja občinskega imetja, ponarejanja, javnih listin, uničevanja javnih knjig, razmetavanja občinskega imetja, svojevoljnega prekoračenja proračuna itd. Škoda, ki je bila napravljena občini, znaša nad pol milijona dinarjev. Eksproprijacija dr. Attemsovih gozdov. Te dni je banska uprava dostavila interesentom odlok o razlastitvi veleposestniških gozdov grofa dr. Attemsa v izmeri 4169 ha. Ti gozdni kompleksi ležijo po večini v slo-venjebistriškem okraju, manjši deli pa v srezih Šmarju in Brežicah. Dosedanjemu 1 a s t n iku ostane po svobodni izbiri še 1500 ha gozda, ostalih 2669 ha pa pre-(Dalje na 4. strani) V Kansas^ je še v veljavi stara postava, ki določa sedem let. ječe za tatu, ki je ukradel kon ja. Tat, ki v isti državi ukrade milijon dolarjev v gotovini, dobi pa samo pet let zapora. * V mestu St. Joseph, Missouri, je bila nedavno v neki “visoki’’ družbi prirejena surprise parly za domačega psa, katero ra je udeležilo 20 oseb. Stavim, da je bil v vsej družbi pes šo najbolj pameten. >1* V Bostonu so nedavno zaprli nekega moža, ki je ponavljal, dajme ali desetice. Iz tega fe vidi, kam je depresija spravila celo ponarejevalce. Večji denar ponarejati je dosti bolj nevarno, ker dandanes je sumljiv vsak človek, ki ima v posesti de-setak, petak ali več endolaivkih bankovcev. * Neki statistik je izračunal, koliko svetnikov odpade na vsako državo. Prišel je do zaključka, da imajo Italija 271, Francija 116, Španija 55, Belgija 13. Nemčija in Anglija vsaka po 6 svetnikov, Jugoslavija, češkoslovaška, Rumunija in Avstrija pa vsaka po enega sv.:'.vika. Italija ima po tej statistiki največ svetnikov in priprošnjikov v /.Dalje na 4. strani.) ggiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiimiiRiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiMmmimm m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT & llllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllIllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIII|lll|||||||l! p- 15: KMET IN CIGAN PALČEK IN CVETNA VILA THE DIRIGIBLES NIGHT LANDING Na pragu svoje hiše pod bezgovim grmom je stal palček Tuk. Ravnokar je vstal. V rosi se je omil in k ognju pristavil lonček z zajtrkom. Zdaj je stopil na prag, da bi pogledal po vremenu. Palček Tuk se je dolgočasil. Zamišljeno si je gladil redko brado in nejevoljno mrmral: “Od same puščobe me bo še konec. Kdo pa bo vzdržal takole sam v prazni hiši. Saj me bo počasi še strah.” Brcnil je v kamen, ki se je zakoialil In zadel v sivo kepo ležečo kraj poti. Kepa se je razvila in stegnila. Drobne oči so ga strupeno pogledale. Jež je nasršil bodice in se začel repenčiti: “Kakšne manire pa so to? Dosti si že star Tuk, da ti ni treba več metati kamenja v poštene ljudi, ki počivajo.” Vljudno se je oprostil palček: “Nisem te videl, jež. Kod si pa hodil, da si tako zaspan in truden?” “Kako pa bi ne bil, ko hodim že celo noč,” je odvrnil jež, “na oglede grem.” “Glej, glej,” se je začudil palček, “kdo bi si mislil, da se boš ženil. Saj si vedno tičal kar sam zase.” ■ “Kaj vem, kaj me je prijelo. Nič več se mi ne da, da bi bil sam. Toda z Bogom, mudi se mi. Še dolgo pot imam pred sabo,” je odvrnil jež tn odhitel tiho rožljajoč z bodicami. Mrko je gledal palček za njim. Gubal je čelo in sršel obrvi. Sredi njegovih misli ga je hladno mehko pobožala tenka perot. Nejevoljno je zamahnil: “Kake otročarije so to!” Svetel hudomušen glas mu je odgovarjal: “Hu, bežimo! Tuk je vstal danes z levo nogo. Kar pojedel nas bo, tako je hud. Tuk je pogledal za porednim kričačem. Okrog glave sta mu plahutala in se smejala dva sinja metulja. Tuk jima je požugal s pestjo: “Kje pa to gre, da sta že na vse zgodaj pijana!” Metulja sta se mu vsedla vsak na eno ramo. Polahko sta podrhtevala s pe-rotmi, se zibala na tenkih nogah. “Kaj ne bom vesel,” mu je odgovoril večji, “danes sem se oženil. Pa še ob take lepem vremenu. Edino ti si siten, Tuk. Kar še ti se oženi, boš videl, kako boš potem dobre volje.” Rezko je odkimal Tuk in prekrižal roke na hrbtu: “Kakšne čenče pa so to! Oženil naj bi se. Ha, ha, ha ... ’: Priliznjeno mu je šepetal mčtulj: “Kaj boš tako govoril! Veliko imaš, pa sam si v njej. Le oženi se!” “Marš!” se je ujezil Tuk. Metulja sta mu zletela z ramen, sam pa se je rezko obrnil in stopil v hišo. V kuhinji je začel premetavati lonce in piskre. Z njihovim ropotom je hotel prevpiti besede, ki mu jih je zašapetal metulj. Seveda, ko je govoril take neumnosti. Tuk naj bi se oženil! Kai smejati se mora. Koga pa naj bi zasnubil? In sploh! Ves dan je bil Tuk slabe volje. Če jc le stopil pred vrata, so ga zbodli v oči ptiči, ki so znašali slamice za svoja gnezda. Izza vsakega grma so mu pele v ušesa poskočne melodije svatb. Vse se je družilo, hrošči in muhe, ptiči in miši. Še rože so si nadele ženitovanj-sko obleko in so hrepeneče- dehtele. Samo palček Tuk je hodil okrog v delavni obleki. Ves sam je bil na rajajoči zemlji. Pobegnil je v svojo hišo in trdo zaprl vrata za seboj, da ne bi prišle za njim vriskajoče pesmi. Zagrnil je okna s težkimi zavesami, da ni mogel v sobo niti solnčni žarek. V mraku je sedel in bulil v mizo pred seboj. Nehote je napeto prisluškoval v rjavo tišino, ki se je zgostila okrog njega. Oči ni dvignil z mize. Zdelo se mu je namreč, da ga gledajo očitajoče vse stvari v sobi s praznimi rjavimi očmi in ga vprašujejo: “Zakaj si sam? Dolgočasimo se . . . ’ Tenko je potrkalo na vrata. Kakor padajoče dežne kaplje je kanilo trkanje v mrtvi molk zavešene sobe. . Tuk je skočil izza mize in stopil k durim. Mrzlično so mu drgetale roko, ko je odpahnil. Na stežaj je odprl vrata. Vijoličastosinji mrak je zaplal mlačno v sobo. Na poti, ki se je medlo blestela, je stala drobna vila. Z drhtečim glasom je prosila: “Ali bi me sprejeli pod streho? Trudna sem.” “Kar vstopite,” jo je veselo povabil Tuk, “dosti prostora imam.” Prijel jo je za roko in jo varno vedel v sobo. “Takoj bom prižgal luč,” ji je razlagal in segel na polico. Iz škatljice je vzei kresnico. Gorko jc dehnil vanjo in jo postavil na mizo. Zelenkasto srebrna luč je napolnila sobo. Tuk je pogledal svojega gosta. Drobna cvetna vila je bila. Oblečena je bila v belo srajčko, ki so jo raztrgali trnji. V zadregi se je gladila z boso nogo po gležnju S tenkimi prozornimi prsti si je sčesala iz čela plave pristrižene lase. ki so bili vsi težki od rose. Z v i j o 1 -často sinjimi očmi je mežikala, ker jc je luč slepila. “Zebe vas,” je skrbljivo dejal Tuk in zletel iz sobe. Kmalu se je vrnil Čez levo roko si je obesil toplo odejo. V desni je nesel skledo z jedjo. Nežno je ogrnil vilo in jo silil: “Jejte, gotove ste lačni.” Trudno jc odkimala vila: “Samo zaspana sem, in noge me bole.” Tuk pa je poizvedoval: “Ali imate še daleč?” Vila se je drobno nasmehnila: “Nif ne vem, kam bi. Lep bel cvet je bil moja hiša. Pa je prišel danes nekdo in mi ga utrgal. Za klobuk si ga je dal in odšel. Jaz pa sem bila brez strehe j in sem trkala na tuja vrata. Povsod so me pošiljali naprej: ‘Danes imamo L svate v hiši, pojdi drugam.’ Še dobro, Kmet in cigan sta se odpravila na dolgo pot. Hotela sta v mesto. Kmet je vzel velik kos mrzle pečenke s seboj, cigan pa je stiskal pod pazduho pečeno piško. Dolgo sta že hodila in naposled sta postala trudna in lačna. Sedla sta ob potu gozda in si brisala potna čela. “Najprej bova pojedla tvojo pečenko,” je rekel cigan. “Pri drugem počitku bova pa pojedla mojo piško.” “Dobro,” je rekel kmet, “meni je prav.” Pojedla sta pečenko in potem nadaljevala svojo pot. Hodila sta že dolgo in spet sta postala trudna in lačna. Poiskala sta si miren prostorček in sta sedla. “Tovariš,” je začel cigan, “zdaj se spraviva nad mojo piško. Toda tako majhna je, da bo komaj eden sit, če jo poje. Kdo od naju naj jo pojfe? Veš kaj, zaspiva. Tisti, ki bo imel lepši san, tisti naj si vzame piško.” “Dobro,” je rekel kmet, “meni je prav.” Legla sta drug k drugemu in cigan je kmalu zaspal. Ko se je kmet prepričal, da je cigan res zaspal, je vzel ciganov zavitek in pojedel piško do zadnje koščice. Čez nekaj časa se je cigan zbudil. “Poslušaj, dragi tovariš,” je začel, “nepopisno lepo se mi je sanjalo. “Deset angelov je prišlo po mene in me je odvedlo v nebesa. Ljubi Bog me je pri glavnem vhodu sprejel in me takoj odvedel v jedilnico. Tam so me pogostili s pečenko, najfinejšimi prikuhami in s sijajnimi slaščicami. Lahko si misliš, kako dobro se mi je godilo In kaj si delal ti med tem?” “Videl sem, kako dobro se ti godi v sanjah in bil sem prepričan, da se ne boš hotel več vrniti na zemljo. Zato sem med tem pojedel tvojo piško . . . ” ---------------------O-------- ZAJEC IN PRVI KRAJEC V zelniku je zajec modroval: “Prvi krajcc je-li res, da ti lažeš, ker namesto C D kažeš?” Prvi krajec je dejal: “Da, zares, lažem, ker namesto C D kažem.” “Rad bi znal to skrivnost,” zajec je velel. “Kdor latinski zna, jasno mu je vse,” mu je krajec razodel. Zajec je odšel, da bi latinski se učil. Srečala podgana ga je dolgorepa. Vprašal jo bil je za svet, ali njej nežna na bila je modrost. “Ta je lepa!” Za jec se je razjezil, v zelnik je odskakal in vrano čakal. Botra vrana ga pobara za skrbi, ki ga tro. Zajec ji pove.' Vrana sede na zemljo in mu govori: “Boter zajec, jaz sem stara, vem, da se latinski vsakdo nauči v kaplji vinski.” Zajec ves vesel je odšel, se opil in zaspal v cestnem prahu brez skrbi. Ni bil v strahu, ko sc dan je vžgal, ni se bal, ko zalajali so psi, ni bil odskakljal, ko prišli lovci so . . . Trudne so noge. zdi se mu, da dve zdaj ima glave in oči kar sto . . . Pok, pok, pok, smrten skok! Je prepozen kes. Zajčka je odnesel pes. ---------o--------- The wind dashed against the bow of the big airship like huge waves against a ship at sea and the dark clouds into which the sun was sinking were wild and stormy. Captain Stuart shook his head and turned to where the Admiral was standing. “We’re in for a bad night, sir,” he reported. “The airport is still two hundred miles away, and we can’t reach there before nightfall at the best. If the storm breaks, we’ll have to go above the clouds and ride it out.” The admiral nodded. “I’m afraid so,” he replied, directing an anxious look ahead. “We’ll hold this course for the present, however, for there is still a chance that we may make it.” Suddenly hiš attention was caughi by a cry from the lookout stationed al the corner of the pilot house gondolai “The mooring mast!” “Tovdangerous.” “But I’ve made parachute leaps before!” protested Packy. “It’s not that I’m thinking of,” was the reply. “You’d reach the ground safely, I’m sure, but I’m afraid to try a night landing with this new ship.” He was cut short by an insistent ringing of the telephone. “Engine No. 6 stopped, sir. Overheated.” “Very well,” replied the captain. “Let your son try it,” said the admiral, after hearing this report. “It’s our only chance.” There was no time to Jose. Hastily strapping a parachute about his body, Packy climbed out upon the struts to a position from which there would be a clear drop away from the .long silver body of the dirigible. Then 'he waved his hand in farewell and jumped from the airship. APRIL SHOWERS I know why we have showers now When April days are here And flowers grow, and birds come back To fill the world with cheer. It’s Spring time now, the gladest time Of all, and that is why, When all the earth is glad and gay The happy angels cry. They cry for joy that spring has come Upon the earth again; Their tear drops fall from out the sky And we think they are rain. And mother says, “Wear overshoes, Beware of. April showers.” But I know it’s the angels’ tears That wake the sweet May flowers. 0----------------- Igo Gruden: V POMLAD 7~MT 'Ji/SZ/O/? (jOOK DATE PUDDING Sift together 2 cupfuls flour 4 teaspoonfuls baking powder 1 teaspoonful salt Yz cupful sugar Add 1 cupful stoned and chopped dates /2 cup cooking oil 1 cupful water Juice and grated rind of 1 orange and 1 lemon Pour into a greased pan and steam for 2 hours. Serve with sauce made as follows: 1 egg yolk beaten with 1 teaspoonful vanilla and '/ cupful sugar Whip 2 egg whites till stiff and fold in the yolks and sugar. Serve at once. This is a fairly rich dessert and should be served after a meal that is light in protein and starch. CASTLES IN SPAIN When Robert was nine years old his father gave him a nice set of carpenter’s tools. Then he built him a work bench in the corner of the store room under a fine, big window. Of course, Robert was delighted with his tools and, for several days, it seemed he would surely chop up and nail down everything on the place that was made of wood. Sitting by his bench he would saw and hammer and plane and sandpaper sides and bottoms of cigar boxes into boats and various things, some of which, it must be confessed, needed very close attention to detect the similarity between what they really were and what Robert pretended they were. A? 'K?; -.-W'1 r f-ft'at.'"''" im\ t~ 1' Packy Climbed Out on the Struts for a Clear Drop and Jumped da sem potrkala na vse zadnje pri vas.” Tuk je pohrkal in se odkašljal: “Kaj pa, ko bi ostali kar pri meni? Veliko hišo imam in samemu mi je hudo dolgčas.” Potem je zardel kakor mak in povesil glavo. Zvižgaje ^e vstal Tuk danes. Pristavil je lonec k ognju in stopil na prag. Svetlo se je utrinjalo solnce v rosnih kapljah. Po poti je zašumelo. Hitro sta drsela po njej dva ježa. Tuk je pozdravil: “Kam pa, kam, ježa, že tako zgodaj ?” Ježa sta obstala. Prvi si je obrisal potno čelo in se oddahnil: “Domov greva, Tuk! Z ženo grem. Pa morava hiteti, da bova še pred veliko vročino doma.” Tuk si je mel roke: “Me veseli. Da bosta le zadovoljna drug z drugim.” “To pa seveda. Kdaj se pa ti misliš?” Tuk se je nasmehnil: “Res, kdo bo vedno sam. Če misliš priti v svate, me pa še danes obišči.” Iz zraka sta se razigrano zasmejala metulja: “Česti- tamo !” Tuk se je poklonil, potem se je ustrašil: “Že tako kasno je, jaz pa še nisem oblekel praznične obleke.” Kakor kuščar se je obrnil in odhitel v hišo. Klopotaje sta odšla ježa. Metulja sta se pijano lovila v solncu. Rože so odpirale svoja srca in dehteče pritrkavale: “Pomlad! Pomlad!” (“Mlado Jutro.”) “It can’t be,” broke in the captain, taking up a pair of binoculars and training them in the direction pointed out by his son, who was on this trial cruise with him. “Yet it’s something which looks like one, sure enough.” “I know what it is,” put in the admiral. “It’s the water tower at Brooks Field. It’s every bit as strong as a mooring mast and it’s equipped with blocks and tackle for the use of small blimps which come there for the air circus every month.” Packy Stuart examined this water tower with interest and marked it on the rough map which he was drawing as the dirigible passed over the country below. Then he gasped suddenly as the great airship first fell into an air pocket and a second later lurched under the impact of a blast of wind. The clouds had spread across the sky by this time, blotting the sun from view and turning the earth a sullen gray, rapidly changing to black. The storm whistled through the rigging and ripped along the ship as though it would tcdr it apart. Captain Stuart talked in low tones with the admiral, then went toward the controls as if to'give a command. He was interrupted by the buzz of a telephone from the after gondolas. “We’re having trouble with our engines, sir,” came , the excited report. "Are we near the airport?” The captain answered this question by one of his own. “How long can you keep going?” he demanded, in alarm. “Thirty minutes at the most.” Packy’s father turned to the admiral. “We’re breaking down, sir,” was his report. “I suggest making altitude and letting her ride before the wind.” “We can’t do anything else,” was the reply. “Give orders to up ship.” “But father!” cried Packy. “Why can’t we tie up at the water tower?” Captain Stuart looked at his son in amazement, then turned to the admiral inquiringly. “We could, if—” The admiral hesitated for a moment and then went on excitedly, as if lie suddenly approved of the idea. “If there was anybody down there who knew how to help us, I’d make the try!” Packy looked over the side of the swaying pilot house at the earth below. Darkness had set in by now and the only lights visible were from the house on Brooks Field and from automobiles which sped along the highway. In spite of all this he made up his mind cuickly. “Let me go over in a parachute, Dad,” he begged. “I can get help from the field house and direct the landing. Captain Stuart shook his head. The parachute ripened behind him and was caught in the high wind like a tiny white cloud being forced to the ground. Packy wAs whipped through the air like a weight on the tail of a kite, but he kept his head and pulled first on one side and then on the other of the shroud^, spilling the wind out of the umbrella so as to steer his fall toward the field. He did it so well that his lines almost tangled with the water tower and when he landed he was within fifty feet of the house. Men came running to help him out of the harness. “The dirigible wants to tic up at the tower!” he cried. “Quick. One of you go to the highway and turn all automobiles into the field. Get some wood and build a fire near the tower.” At first there vVas great excitement and confusion, for men called out in a storm to do work to which they are strange are oftea at a loss to know what to do first. Packy told them what he wanted and soon there was a bright fire burning near the tower. “Is this a beacoh light?” asked the foreman of Brooks Field. Packy shook his head. “Pile on some wet wood,” he directed. “Smother the fife." Dense clouds of smoke rose from the hissing logs as this order was carried out. The wind caught the heavy vapor and blew it in a long line across the field. “It’s to let them k|low wh‘ch way the wind is blowing,” explained Packy. “Now line the cars up in the same direction in a double row, lacing each other at a distance about one hundred years. Turn on all headlights so as to flood the field with light. Tell all those who have searchlights to train them on the tower.” Soon, in response to these instructions, Brooks Field had all the appearance of an up-to-date airport. The tower was the target lor a powerful battery of searchlights, while the field itself seemed to have every blade of grass deluged with lifi'1*- Not a moment too soon, for the dirigible had already settled toward the ground with her nose into the wind and had dropped hef ground lines from each side. More than a hundred men, drivers of the cars now parked along the field, sprang to catch them and to pull on them until the dirigible was in position. Then ttye nosc *'nc was dropped and carried to the top of the tower by Packy and one other man, v/ho said he used to be a sailor and knew enough about blocks and tackles to be of help. It was not an easy io° t0 reeve the line through the block nor to take in Hčerkica moja, pojdiva v pomlad: v srcu, ki polno predrobnih je ptičkov, nesla boš petje v tišine vseh gričkov, cvetja natresla v širine livad. Ko boš v poldan razprostrla roke, z zlatimi žarki te solnce zaprede, pisan metuljček na dlan tvojo sede, veter—kot lan—ti pogladi lase. Kdor te bo videl, bo v srcu vesel, stvarstvo objel bo ob tvojem smehljaju, šel za teboj bo po polju, po gaju, kogar bo srečal, ga rad bo imel. Svet bo potem kakor v pravljici grad. nima obzidja /ie vrat in ne straže, ptiček ves zlat se na oknu prikaže, čaka, da solnce gre spat na zapad: hčerkica moja, hitiva v pomlad . . . ----------O--------- Something About Deer As every year horses shed their old coats for neSv ones, so the deer in our forests or parks drop their horns. Then in about thirteen weeks a new pair of horns arrives, but they are tender and easily hurt. A deer’s new horns are called “velvet” because they grow inside of a tough skin which is coarse and brown like plush. For a long time he will not thrash his horns in the brush. It would be too painful. When a'd'cef te'-withMrt horns, he feels weak. When the new horns start and grow, he begins to feel strong again. After while he tosses his head from side to side every day, and then he runs rapidly through the brush and undergrowth. As his new horns become big, they also become less easily hurt. In running through the brush, the outer skin or “velvet” is broken and peeled away. In the springtime the “velvet” drops off. The deer is then very proud of his new clothes. If a deer is not afraid of pain, he will try out his new horns long before his mates do. He will not wait until the “velvet” is gone. Wherever this outer skin is broken too soon the horn grows longer and larger. Thus it is that the bravest deer has the biggest pair of horns. Dogs can easily follow a deer by means of scent. In each hoof there is a pasty mass which leaves slight odor on the ground. For this reason hunters usually take dogs with them. But a wise deer can get away. He will dash into a stream, run in it, wash the odor from his feet and then circle back to his home. This act causes the dog to lose the deer’s trail. ----------0--------- “Zakaj pa se Jožko tako dere?” Padel je v sod z mezgo in zdaj ga hočejo vsi otroci iz soseščine oblizniti!” the slack as the men on the ground below tugged on the lines and moved the dirigible forward foot by foot. Soon, however, in spite of the wind which was now howling across the countryside and the rain which had just begun to fall, the dirigible was moored tightly against the tower and safe for the night. “That was excellent work,” commended tho admiral, later, when they were all together in the warm living room of the field house. “The navj owes a good deal to your son, Captain Stuart.” He picked up a book lying 011 the table near Packy’s elbow. “May I look?” he inquired. it was Packy’s book of air history. In it he had notes telling about each great event that had occurred since the tirst airplane was taken into the air. Lindbergh’s flight to France was in there and also Byrd’s journey across the South Pole, giving the dates of each and a few remarks concerning the achievement. “Umm,” mused the admiral, “son of a log book of great events, eh?” He took a pen out of his pocket. “Do you mind?” he asked, and when Packy said that he didn’t, the admiral wrote a few sentences in the book and then handed it back with a smile. The entry read: “March 10, 19,32: First time in history of Naval Air Service that forced night landing of dirigible was made at civilian water tower. Credit belongs to Packy Stuart for both bravery and brains.” hicti s: nes rollicking song, the refrain °[ jjjit seemed to be—“Castles in SPain' t!es £& ties in Spain! Oh, the beautifu in Spain!” -„nmPPed hi!* At the head of the Processl . j evef <«,- the daintiest little maid Robert n j «tc seen. Light as a fairy, she J()1j .lil« along shaking her beautiful cu ^ v® snapping her little fingers 1!' 5|,e >. ' P tanets, with every step. Sud ollliied espied Robert standing open-11 ; by the great doorway to the cas - ^ ■ aj( “Oh, oh!” she cried, stopp'0).| |uPa dancing. “Look at that nice, „s. l '> Come, little boy, and play will s° Come, dance with me and then ,e r r play tea party deep in the ||ik8 1' have milk and honey and—an you, nice little boy—” Pouff! Pouff! . cllddeniy %i.pr' A huge cloud of smoke had anj , Cj shot up and enveloped the cas ^inf °P the dainty little girl and ev^ tchinS ((..*1 And, too, just as Robert was st ^ out his hand to the pretty lit1 ,oUd0' Then, an instant later, the n(j tii^' ijJ'' smoke vanished and Robert t° n|£f- V Pi self back again beside his ca F ^4 ( 1 bench in the store room with ja||eit ,j et pillowed on his arm. He h ; a asleep at his work! And the ’ e|* a\ him, was the unfinished, ug\J . f W*. v,c had tried to fashion out of a 3nJ t ac And he heard his Papa’s v Papa was laughing at him- gayin8’ “Goodness, Robert,” he sp®*«r “what’s all this about castles ^ Where did you ever hear abo 1 “Please, Papa,” answered d ol)j t| h covering his eyes. “I’ve )uS k. '»I and—” . «1 supPo5{ ^ i(Se And papa laughed again- uS h*'1 so, Robert,” he said. “Al* ^ tj/_ our castles in Spain, ana oSt ofu^' they are about as real, with .fl f a as the one you just vislt® inBl W. Nfc J1 sleep. You have been d^a'straigl>‘ j,, W Suddenly Robert sat ,up k Papa,” he cried, “now I >< own-ups mean when t*ie^iuSt c«5.1, castles in Spain! It’s just-—) jtp'1 that they dream about 0 ;it 3 isn’t it!” . . a < ^br’ “Yes, son,” said Papa, W^stl(*’L’° »a “only it doesn’t have .to. be ■ u h» * ^ know. It may be anyfh^gv,jStied W thought about and wished,• \\s j spf to the wonderful castle that . ^ da1 ti^ ' from the cigar box and ab0 r% little maid dancing along • ,ted ^ way. And papa smiled an ^ on the head. , rt he 6< J fyiw “Come to dinner, fT,ctid! V “there’s a nice, juicy drU cre»fr}5- >. ftT chicken for you and—and 1 re H, r, dessert-and neither of the® , VJ ties in Spain,’ you may bc ---------------------------------------- vn Josip Vandot: ~i/A NASA GOSKA c«, , —— 1 liij Goska hodi: viga, iV liodi, pride k nani do pr* ^ . rada šla bi do morja ga •' k utvi v svate — ga K Utva se po morju Pel1..’ L \ ( z njo gre radost in vese > ^ afte solnčni žarki so ji svati, ,- |( , vsi veseli, vsi so zlati- >,5^ V bele haljice družice kt. so oblekle se meglice, • ^j peljejo nevesto krasno t % tja cez morje živo, gj**5 ^ 'ty j Na otoku rožnih dalj : čaka ženin, galeb—kra I- ^r. Bel je galeb kot srebrOi ^ W valčki svatje mu poj° ^ pesem mu pojo v spo'1 ’ v oiIr da odmeva iz globin, i t kjer so vile vse se zbra < . krono utvi bodo dale, itij, krona pa je zlata vsa, 1^%, tisoč biserov ima. \«ra Dolga pot je do mori* ’ ^. the kot do solnca vrh neb 1 j aj ^ kratka goski je nožiča t 'Ug in pretežka perutnica- ji, Viga — vaga, v voc'1,. V žalostno po dvoru hodi. , ker ne more do morjaO ■k utvi v svate — V Uh, ■ & Mile Klopčič: „ * lA ».<* vVn OCE odhaja^ u Zdaj greš v fabriko, ^ \k, desetnurUbcš delal, Ko zvečeri se in ležein ^1 M eselih nk ° f0^ih skrbi, zato smo * in z .- raz°v. Saj je prišla po-„^isei'°"aSe veselje. Prvi dan fSj, ; tukai poslavljala zima s so 5eS?e^om- Tako vreme je , j. 7fi - ° v rovi1 ustavili za |$ko£{le'° leč.:»“2ima’ Zima’ ‘K,id ^'veSei^ne Praznike sem preživel PoeIpH«. 6 )al sem se z mojimi na farme v New Mex-v' Stanu/0- SV0|e farme trije Slo-’-^i0 lenn . na Prijaznem kraju £ Pa, d, ,UreJene hiše. Pritožuje-Ua,‘> ali n„ar Pridelajo, ne morejo ji9s° naihr>i-prav P° nizkih cenah, •.-azai 2anima!e kokoši in i v Rit ®rec*e smo se nekoliko , da vzamemo se-°«. nat0 Pa odidemo vsi r-^iico v)0^' kot m'adi koštrunčki piknikov. na Piknik’ Zdaj i svet!” lllsEa nn']1 ,^an°m in članican> '"lansk-h6 katerim želim do-etinikiiiZa*5av’ *ep Pozdrav Pa člnn i Victor Slavcc, društva št. 140 JSKJ. L ---------- J hočem BLAINE, O. C>ladi malega napisati 1 ,e mor kotiček Nove Dobt;-katern am nahvaliti za nagrade J Sam^ dobila od j. S. K. : nailpn kakn ali! Ne morem vai_ iCek v rnKern bila vesela, ko sem KWa.d,?.- z« a ne vem kaj ^ dosti m* yeč koristilo. Poit Mia c’: Pa vse8a ne moreni ku-Si- azala • °m obleko> da jo bom J|"i da 111 Povedala mojim pri e 1 o8®1!' dobila to darilo od x naj' • K. Jednote. l)kEtibližu|>er0ti'm’ da se tllkai na H kaj - ,nec šole. Potem ' Dob^ p^sa'a za mladinsko bert-K. NofipC’ 0 ne boni imela skrbi ^ J!> ko Sp "?e že zdaj srbijo po P 3 let), društva št. 155 JSKJ. Vr&??! Brecksville-S o!La Lle bridge wiHW Sundays as° we ^ ■ that l our fiends to see Ch^ 'n {L had just been con-’ , °8a d- "e'Northville r VI R,Ver. f'N°nhviiu pleasant- Near I cab;,. We came to a n ° sm„i? 8 the side of a V^'tis m forest around this \'^*e m any interesting things k. e.1' ce was called “Haunts 6 „ • ?ter *° bridge. It is 'td 's ah° t0Wn ‘n which it , ab°ilt °ut or>e thousand feet I;.® lair,, u? hundred feet wide. ^ ^ fee; ^ lamP Posts, each v..I(lge, TPart> along both sides I,J in (k e bridge must look , shin- evening with its tall, v/iv«r t'h6 So. brightly. con^. ‘s a small falls iV^ Co ructed by the Ohio ii,'tl friend Edward saw S 'a^ra pmed> “They look just ^^Uch . a**s> except that they ^>rCaller’.’ You see, he \ ta Fall exPerience of seeing f ^6 K • kj? had been built the ' C cnc,„m^h longer and two V%nclo*d the sides of the 6 tfavel quite dan- NlS, Hhe.r> Prank, and my \S on(fClded to run on the kS!-"1 abn, ^‘(l1 the steeP hills). lLJlHy thirty minutes and i So' 6re tired when they Nn ar V 11, ^'orip !und .the bridge is ! \ ’’'ber f r’ver there were 3 fearing °L large pine trees. \ tii. Cam„. ‘tte summer we ex-,, >ymhPlne there. ^llle we went through V The % saw the Catholic yV6! the rict around there r, PretK0rphanage making it vela ^r' then went l\. nd and finally got ,'C S f jl’iiisvprst interesting trip I ak° Onamu During the sum-til l*t if r trips» which I a St^ !heV are interesting. kel. No. 6, SSCU. Age 13. LORAIN, O. ftrSt * ?I>riz>ress my thanks for a' I j, nich I received for ;a>pPv t?e ail the boys and ;kter va,aster- I enjoyed my °^her 0n very much and s d‘d, too. , MLADINSKI DOPISI ,, wntributions from our Junior Members A I promised in my February article that my next contribution would be It) Slovene, but do not think me a liar. 1 see every month an article written in Slovene by Rudolph Zupančič and also a few by others. Why can’t we all do the same? Next time 1 will write in Slovene. I would like to be friends with all the juvenile boys and girls. If they woulc write to me, I will answer all the letters My address is below, in case anyom would like to do so. In the last month’s issue the editoi wrote saying how disappointed he was because there were but a few articles Let’s have every juvenile member ol this lodge write in and make the editor happy. This is the way to do it. Every member write an article in English or Slovene, so that the page will be full, and then continue to write If any of our members know of any other girl or boy in this lodge just tell them about it. Tell them it is fun to write. I am sure that the editor will be very happy. I hope all of the juvenile members will be kind enough to do this. 1 will close, sending my best regards to all the members and the editor. Agnes Janc^r, No. 6, SSCU, 1680 E. 32d St., Lorain, O 0----------------- A CHILD’S WISH Chisholm, Minn.— Star light, star bright, The first star I see tonight. I wish I may, I wish I might, Have the wish 1 wish tonight. The baby blue eyes were gazing intently at the only star in the dark skies Her curly hair fell about her thin shoulder and her face, though pale, seemed almost beautiful in the silvery moonlight. The rather large mouth quivered as she whispered these magi; words. Brook Stewart of the St. Louis Orphanage wished every night for a dear mother to kiss her goodnight and call her loving names. The slender white hands clasped on the sill trembled. A sharp voice brought Brook from her trance and she jumped to her fee; in surprise. “Not in bed yet?” Mrs. Shrewsbury said in a sharp voice, yet kind in her own way. “Go to bed at once.” Brook quietly crept into her little white bed and fell into a fitful slumber. Morning was still gray when she awoke. Her first thought was of the widow who was going to adopt a child today. Wouldn’t it be wonderful if she would be the chosen one? How slowly the hours passed for Brook. It seemed as if the time would never come, but it did at last. The girls were lined up for inspection and the widow, accompanied by the matron, looked at them. How Brook’s heart beat! Would they pick her out? Now they were looking at her. “No, no red-head for me,” spoke the widow. Did she hear correctly? She wasn’t wanted. How she wished to go to her room to cry, but it was impossible. At last night came and little by little the stars stole out from their cover and looked out upon the tired world. A ray of silvery light fell upon a whiteclad figure at a window, her eyes lost in the heavens, her lips slowly forming these words: “Please, please, won’t somebody find a mother for me?” Jessie Bovitz. ---------O--------- A WITNESS Ely, Minn.—It was evening and two boys were stealing apples. The tree was in the corner of a large farm. The owner prized this tree and that night he thought he would inspect it. He had a lantern in his hand. One of the boys scrambled down from the tree and warned the other, but it was too late; the farmer was too near and saw the boy coming down the tree. He was murdered. The other boy stared in horror. When the farmer saw the other boy he muttered to himself, “I must get him, too.” The boy ran away and the farmer after him. Several times the boy was almost caught and soon the farmer gave up the chase and returned home, telling his wife nothing of the happening. Morning came and the farmer reported the boy’s death to the police. Since the body was found in his yard, the farmer was held and tried for first degree murder. There was no evidence against him, so he was let free. The other boy was present in court, but said nothing because he knew that the farmer would accuse him. A few days later a bloody shirt was found in the farmer’s shed. The man confessed that he had crushed the boy’s rib as he was coming down the tree. He was sentenced to about 25 years. Amelia Peternel, No. 2, SSCU. Age 13. 0---------------- LEAP YEAR’S ASSISTANCE Midvale, Utah.—It was a sunny day near the first of June. Carol was walking slowly home with her girl friend Jean. They were busily talking about the graduation exercises, which were just two weeks away. They arrived at Carol’s home and Jean bade her a hearty goodby. Carol went loitering into the house. “Hello, mother,” she said, kissing her. “Can you imagine that graduation is just two weeks away and I haven’t even thought of what I can wear?” “Dear,” replied the little gray mother as she removed her spectacles, “I wish I were able to get you a beautiful outfit. I would like to see my little daughter more beautiful than anyone else.” “Never mind, mother dear, we will fix over my old blue dress. It is still I in good condition, you know. We can (remodel it some way and it will be just like new again.” Carol bowed down and kissed her mother, then rushed out of the room before her mother could see the tears that were coming into her beautiful blue eyes. That night Dan came to see Carol He knocked at the door and waited for an answer. It was opened by the sober looking girl of his dreams. “Carol, are you too busy to see a struggling lad tonight?” chuckled Dan j “Why, no, Dan, won’t you come in?” j asked Carol as she held the door open. After they were seated by the fire, Dan said softly, “Sweetheart, I just received a contract today to do some land-J scaping. I am just donating my serv-1 ices, but it will mean publicity for me. [When I receive my promotion, will you become Mrs. Baxter? I expect the promotion in about a week. We could go 'to Jefferson City and be married the j day after graduation. Is it yes?” I Carol raised her eyes and answered yes. “Hello, Dan,” called Carol’s mother. “I didn’t know that Carol was expecting you?” Dan jumped up, startled at I first, and then said, “She wasn’t, Mrs. Anderson. Won’t you sit down?” “No, thanks. I am going to bed now. as 1 am terribly tired. Good night.” “Good night,” they both echoed. * “I haven’t seen Dan for just about two weeks,” Carol thought as she was 1 I hurrying home. She didn’t have any I lessons tonight, all exams were over 1 : and she was going to fix her blue dress 1 for graduation. As she neared the 1 steps her mother met her at the door all < excited. “Carol, dear, you have a telegram. It ■ just came.” Carol ran up the steps two 1 at a time. | “Where is'it?” she cried breathlessly, i Her mother handed it to her and she ; ripped open the envelope and stared at 1 the message. 1 “Read it,” her mother commanded. £ “Mother, Aunt May died in June. She t left her money to me. I thought you i said she was poor?” replied Carol, star- 1 ing at her mother. Her eyes were as 1 big as saucers. j “Here is the leter that came, too.” s Carol went through the same procedure with the letter as she had with I the telegram. As she opened the en- 5 velope something fell out. Carol stared g at it a few seconds and then picked it' t up. It was a check for $5,963.42. Ir 1 was made out to her in a first payment, s “Now you can get that yellow outfit. It will be so becoming to you,” said Mrs. Anderson. “I’m going to phone Dan and tell him the good news.” Within five minutes Carol had Dan on the telephone. She told him all of w'hat had happened. “Gee, sweetheart, 1 surely am glad for your sake. Now you can have all the beautiful things that were meant to be yours. I suppose you will be moving away from this small town and forget that you ever .knew a Dan Bax ter?” he said broken-heartedly. “Listen, Mr. Baxter, you just forget all about that. I’m going to be the little Carol Anderson as 1 was before. We can still be married after graduation.’’ Dan wanted Carol very badly, but his pride was hurt. He didn’t want to marry her now because she would think he was marrying her for her money. “Sorry, honey, but I won’t marry a meal ticket,” and with this he hung up. Carol moved slowly away and went to her room, threw herself on the bed and wept. While she lay there an idea came to her. She got up quickly and went downstairs to w'here her mother was. She told her of the conversation with Dan, but said nothing about her idea. It was graduation night and Carol was dressed in the smart yellow outfit. Everything was quiet and one of the professors stood up and said, “I am very glad to say that the highest honors this year go to a senior. Miss Carol Anderson, will you please take the stand ?” Wrten Carol went on the stage, she looked out in the audience for Dan. She saw him in one of the seats in the front row just as he happened to look up. The next morning, as Dan came to work, his boss said, “Mr. Baxter, will you please go over to the Anderson home? A telephone call came this morning, saying you had to go there al once. It is important.” “Did they say what it was?” He didn’t wait for an answer, but stumbled out of the building, jumped into his car and raced down the street at a law breaking speed. “Carol, what is it?” he cried as she met him in the doorway. “Calm yourself, Dan. Sit down and make yourself comfortable,” said Carol calmly. He seated himself and Carol knelt down beside him. “Will you do something for me?’ questioned Carol. “Anything, but don’t keep me in suspense any longer.” “Well, it is Leap Year, and since you won’t propose again, I must. Will you become my husband?” asked Carol laughingly. And he did. Margaret Percich, No. 86, SSCU. 0----------------- WHEN MOTHER GOES SHOPPING Republic, Pa.—One day mother decided to go shopping and she told her daughter Helen to stay at home and watch the chicks so that the crows would not steal them. In the pantry she had honey and told Helen that it was poison, so that she would not eat it. When mother was out of sight, Helen joined the girls on the street and in the meantime the crows stole some chicks. Wheji she returned to the house she counted the chicks and found some missing. “What will I do now?” she said to herself and started to cry. “I will eat that poison and die before mother knows it.” She ate the honey, and when her mother returned she V / I- I. found her on the floor crying. “What is the matter?” asked her mother. “Did you do something wrong ?” “Yes, mother, some of the chicks are missing, but it is too late to whip me now. I ate all the poison that was in the pantry.” So mother did not know what to do, but let her alone without a scolding. Louis Nickler, No. 171, SSCU. Age 13. --------0— ------- WHITE VALLEY, PA. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I am f) years old and in the fourth grade. My teacher is Miss Sara Paul. She asked me if my father was working, and I told her he hasn’t worked for three months. My clothes are ragged, my boots have holes in them and the snow comes in. All our family is the same. Six of us are in the SSCU, except my little brother Edward's, 3 months old. We will take him to a doctor and make him a member of Lodge No. 57, too. Ignatz Dezelan, No. 57, SSCU. 0—--------------- A FRIEND IN NEED Ely, Minn.—It was getting dark and I was afraid because I was lost in the jungle. 1 didn’t know where Zuka, my elephant, was. Zuka had been my friend since the time I had helped her out of a trap which the natives set for her. She was mistress of the jungle and all the other creatures were afraid of her. Whenever I shouted “Zuka,” she would come to me at once, put down her trunk and I would climb up on her, but where was Zuka now? Once in a while 1 heard noises of the wild animals about me. This made my heart beat faster. I was afraid to walk through the undergrowth, fearful of any snake which might be lurking there. Suddenly I heard a slushy sound and I looked ahead of me. There was a huge 30-foot python slithering toward me. I called to Zuka again, and to my joy she answered me shrilly and she sounded as if she was angry. As soon as the python heard her call he rolled away, and I wondered why Zuka didn’t come to me then. It was growing dark and I had to find a place to sleep. I found a bed of ferns which looked comfortable, so I laid down. But sleep would not come to me because I was thinking of the wild animals about me. To my terror I heard a crashing of bushes and then felt something soft on my face. 1 jumped up and found, to my surprise, Zuka. She had been caught in a trap and had a hard time freeing herself. That was why she didn’t come to me after she called. 1 awoke to find my mother was holding her hand over my face trying to wake me up. Frances Shepel, Nq, 2, SSCU. Age 15. --------o-------- SIGNS OF SPRING Ely, Minn.—Spring is coming and the birds are starting to come back. The air is fresh and the sun is coming out oftener. The people are beginning to wear lighter clothes. They are glad because in the winter they had to wear dark and heavy clothing, but now it makes them feel better. The snow is melting and the streets are wet. Boys are playing marbles and the girls are jumping rope. The high school pupils are playing hooky and then have to make up that time in the detention room. All the students and even the teachers, I suppose, have spring fever, which is a very bad sickness. The birds are singing sweetly and the trees are beginning to bud. Streets are filled with cars and the sleds, skates and skiis have been put away. Spring is a wonderful season because it seems to wake up the whole world. Christine Lobe, No. 1, SSCU. Age 14 0— ------------- BLAINE, O. DEAR EDITOR: This is my second letter to the Nova Doba. I was glad to see my letter in the paper. I am sorry I couldn’t write sooner, but I was very busy. We have very funny weather out here. That is the kind of weather that makes people sick. I close sending best wishes to all members. Anna McKay. ---------o-------- NAGRADE Za dopise, priobčene v mladinski priloyi Nove Dobe meseca mar ca, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade: Po en dolar: Mary Margaret Supancic, društva št. 57, Export, Pa.; Mary Ilovar, društva št. 155, Blaine, O.; Bill Eržen, društva št. 33, Center, Pa.; Josephine Chanko, društva št. 66, Joliet, III.; Anna Rita Gali, društva 36, Conemaugh, Pa. —o-------------- A SECRET FACT r r I’d like to tell a secret fact To mothers everywhere, So they would just know how to act About our clothes and hair. We like ourselves out on the lawn Without the lace and bows; With just a simple romper on And heaps of barefoot toes. So when our mothers quite decide To dress us up like elves— I think we’ll all just go and hide And let them dress themselves! Razprave o pravilih Gilbert, Minn. Kakor vsaka druga korporacija, mora tudi Jugoslovanska Katoliška Jednota potom svojih uradnikov in članstva skrbeti za napredek in razvoj, ki bo koristen članstvu in Jednoti. V prvi vrsti in najbolj važno za obstoj in napredek Jednote je, da investira svoje dohodke, kapital, na varna mesta, bodisi že v državne ali druge obveznice ali na prvo vknjižbo na posestva (mortgages). Varnost vlog mora biti prvi pogoj, drugi pa večje obresti. Jugoslovanska Katoliška Jednota dosedaj še ni posojevala denarja na razna posestva na prvo vknjižbo, vendar, po mnenju več članov, kakor tudi po mojem, bi bilo to priporočljivo v gotovih slučajih. Seveda, najprej svojim članom, potem pa tudi drugim, če se najde ugodna in varna prilika. Vendar bi se ne smelo posoditi več kakor 50'/<; polne vrednosti. Ob enem bi pa moral biti cenilec član Jednote, ali vsaj oseba, na katero bi se Jednota lahko zanesla z vsem zaupanjem. Najbolje bi pa bilo, da je cenilec ,uradnik Jednote. Jugoslovanska Katoliška Jednota in tudi druge slovenske podporne organizacije imajo največ svojega kapitala investiranega v raznih obveznicah, katerih vrednost je danes pod par, to je, da niso toliko vredne, kolikor so podporne organizacije za nje plačale, ali se pa | težko v tem vnovčijo od nekaterih pa še obresti ni mogoče dobiti. Ker živim tukaj na takozva-nem Iron Rangeu že 29 let, so mi razmere precej dobro znane. Smelo trdim, da skoraj vsa mesta tukaj naokoli, razen mesta Virginia, Minn., so izdala svoje municipalne bonde ali obveznice od §10,000 do §200,000 in več. Naša Jugoslovanska Katoliška Jednota ima svoj sedež tukaj in uradnikom J. S. Jednote so ti fakti bili dobro znani. Vprašanje torej nasta- j ne, zakaj ni bil kapital J. S. K. Jednote vsaj deloma investiran! v te municipalne obveznice? Garancija, varnost teh munici-palnih obveznic je ena najboljših v Združenih državah. Za te obveznice so odgovorni davkoplačevalci v okvirju mesta, in kdo so ti davkoplačevalci? V prvi vrsti je Oliver Iron Mining Co., Republic Iron & Steel, Hanna Ore Co. in več drugih, katerih vrednost v posestvu železne rude, je več kot 500 milijonov dolarjev. Zraven tega pa te obveznice v največ slučajih prinašajo od 5y.>'/ do 6 % obresti. J. S. K. Jednota je sicer bratska organizacija, kar se res lepo sliši. Pozabiti pa ne smemo fakt, da denar in bratstvo v tej kapitalistični državi ali že kjer si bodi skoraj na celem svetu, je eno od drugega tako daleč, kakor severni tečaj od južnega. Kapital, in pomnite to, da ta jednotin kapital reprezentira znoj in trpljenje našega članstva, vendar kot tak, je še vedno kapital in mora iti svojo pot. Ali raste ali propada, oziroma se manjša. Gotovo pa lahko trdim, da ga ni člana in članice J. S. K. Jednote, kateri bi želel, (Ja se ta kapital manjša, ampak vsi želimo, da bi J. S. K. Jednota rastla in napredovala vedno. Naj tukaj tudi na kratko omenim, da je odbor za pravila kateri je bil izvoljen pri našem društvu sv. Jožefa, št. 20, skupno z odbornicami društva sv. Ane, št. 133, osvojil več sprememb, katerih ne bom sedaj opisoval. To o priliki pošljemo glavnemu tajniku. Kopijo sprememb pa dobi vsako gori omenjeno društvo, da iste potem lahko izroči izvoljenemu delegatu ali delegatinji. Priporočljivo bi pa bilo, da daje društvo prosto voljo svojim delegatom, ker večkrat lah- jal, da bo kar tam povedal, kar ima za povedati, češ, da v uradu itak ni dovolj prostora. Ko se bo sklepalo s tiskarno pogodbo za tiskanje našega gla« sila za bodoči termin, bo treba na vsak način zasigurati ured-ništvu-upravništvu večje prostore. John Kumše, gl. nadzornik. Kenmore, O. Po mojih mislih bi bilo najbolj pametno, da bi članstvo določalo visokost dnevnic za delegate, konvenčna zbornica pa naj bi določila letne in mesečne plače glavnih uradnikov. Pri ! tem naj bi se vpoštevala odgovornost in važnost dela, pa tudi obloženost z delom. Sama sebi naj bi delegacija le takrat krojila plače, ko pride čas, da si bomo delavci lahko sami cenili naše delo. - Prav zato se člani potegujejo za mesta delegatov, delegati pa za odborni-ška mesta. Dokler si bodo sami krojili svoje plače, se razume, da si vsak raje malo več prikroji kot malo manj, oziroma kot bi mu drugi. To nam je prirojeno, in če tega ne bi storili, ne bi bili dobri gospodarji. Kar se tiče simulantov in za-sleditve istih, bi bilo po mojem mnenju najboljše, da bi bili taki obiskovalci bolniku, oziroma simulantom nepoznani. Mogoče bi se v to. svrho porabili člani drugega društva. Vsaka taka preiskava bi se morala vršiti tajno in imena preiskovalcev bi morala ostati tajna. Seveda, taki obiskovalci ali preiskovalci bi morali biti zanesljivi, značajni in strogo nepristranski, da bi glavni urad lahko vpošteval njihova poročila. Cim dalje se bo vlekla depresija, tem več bomo imeli med ,našimi člani lačnih bolnikov. Za lakoto in pomanjkanje pa po pravilih ne moremo plačevati podpore, ker tozadevnega sklada nimamo, torej tudi ne more nihče vanj plačevati. Mar-sikak dolar izplača naša organizacija na račun brezdelja in pomanjkanja, bolezen pa je samo simulirana. Bolniški obiskovalci marsikaj pregledajo, ker se nečejo zameriti članom, ki bi jim mogli morda pozneje izven društva škodovati, kar sem že tudi sam pred leti doživel, ravnajoč se po jednotinih pravilih. Dalje tudi ne priporočam, da bi se v bodoče plačevalo za operacije, katere niso navedene v pravilih, ker včasi bi se znalo zgoditi, da bi ožje poznanstvo, prijateljstvo in sorodstvo lahko pri takih prilikah igralo važno vlogo. George Shaltz, predsednik dr. št. 127 JSKJ. Kansas City, Kans. Bliskovito beži čas in 14. redna konvencija naše Jednote je takorekoč pred durmi. Dolžnost je, da se tudi od društva Vit. sv. Jurija, št. 49 JSKJ nekoliko oglasimo in podamo naše mnenje k razpravam o pravilih. Skoraj vsako društvo ima svoje mnenje glede bodočih pravil naše Jednote, toda v tem se gotovo vsi strinjamo, da vsi gledamo za večjo in močnejšo ■J. S. K. Jednoto. Priporočljivo bi bilo, da bi se v našem mladinskem oddelku vpeljal takozvani stroškovni sklad, če bi le bilo mogoče izhajati s sedanjim asesmentom. Tu in tam se zgodi, da se otrok poškoduje, da si zlomi roko ali nogo ali da se mora podvreči kakšni manjši operaciji. V takih slučajih naj bi Jednota plačala bolnico in zdravnika, ne pa kakšne bolniške podpore. Za vse take poškodbe naj bi se plačalo stroške iz mladinskega sklada. S tem bi bilo starišem odvzeto veliko breme, posebno v časih kot so današnji. Vsi vemo, da vsaka konvencija stane Jednoto velike vsote, zato bi bilo priporočljivo, da bi se dnevnice delegatov znižale od $7.00 na $5.00. S tem bi se olajšalo breme vsemu članstvu, da ne bi mu bilo treba plačati (Dalje na 8. strani) j ko pride slučaj, da ima kd( drugi od navzočih ^delegatov al odbornikov boljšo idejo, kakoi pa on sam, ali pa društvo, katero zastopa, in če mu ni dan; prosta volja, je vezan, da glasuje nasproti, samo da ustreže svojemu društvu, čeravno osebno dobro ve, da bi bilo drugače boljše. Seveda, dolžnost vsakega delegata je, da ideje svojega društva prinese naprej in če ni boljših, da gleda, da so islo I sprejete in glasuje za nje. Jacob Muhvich, član društva št. 20 JSKJ. Lorain, O. Prihodnja konvencija naše Jednote se bo morala pečati poleg običajnih poslov, to je o urejevanju pravil in izvolitev uradnikov, tudi z možnostjo gradiva lastnega jednotinega doma, ker je sedanji glavni urad postal mnogo premajhen. V glavnem uradu dela zdaj pet oseb, in to v prostoru, kjer bi se svobodno gibale komaj tri osebe. Z rastjo organizacije raste delo, da je treba zaposlovati vedno več oseb, prostor v uradu se pa vedno manjša, ker je treba vedno več omar in shramb za listine. Vprašanje nastane tudi, da-li imamo mi naše važne listine dobro spravljene, da so varne pred ognjem pa tudi pred morebitnimi nasprotniki Jednote. Po mojem najboljšem prepričanju sedanji prostori glavnega urada ne odgovarjajo več zahtevam naše organizacije. Več kot polovico važnih listin imamo izpostavljenih nevarnosti. V uradu se nahaja varnostna shramba (vault) ,ki pa je mnogo premajhna; v sedanjih razmerah bi potrebovali še enkrat večje. Šele potem bi lahko spravili vse važne listine in dokumente na varno. Po mojem mnenju bi bilo j najboljše, da si Jednota zgradi svoj lastni dom, tak, da bi odgovarjal vsem potrebam bodočnosti. Seveda se tukaj pojavi važno vprašanje, kje vzeti denar za zgradbo urada? Treba bi bilo, mislim, da vsak član odraslega oddelka prispeva v to svrho okoli $1.75. To bi bilo malo težko zdaj, ko članstvo* celo redne asesmente težko j zmaguje. Videti pa je, da sel pričenjajo časi polagoma izboljševati in ko se razmere obrnejo na boljše, naj bi se pričelo z gradnjo lastnega doma za Jednoto, na katerega bi bil ponosen vsak član, posebej pa še naselbina, kjer bi se urad nahajal. Preteklo leto sem obiskal! lastni urad K. S. K. Jednote v; Jolietu, 111., kakor tudi urad S. N. P. Jednote v Chicagu. Ta dva urada sta lepa in odgovarjata zahtevam dotičnih organizacij. Primerno bi bilo tudi. da bi naša Jednota imela urad,! ki bi odgovarjal njenim zahtevam. To sern napisal, da bo delegacija prihodnje konvencije vedela, da bo treba poleg drugih zadev, ki pripadejo v! rešitev konvenciji, rešiti tudi važno vprašanje jednotinega urada. Kaj več z ozirom na jednotin urad bodo poročali glavni uradniki (in uradnica) iz Ely, Minn., ki so bili na zadnji polletni seji glavnega odbora JSKJ pooblaščeni, da dobijo in konvenciji predložijo kak načrt o tem. Tudi prostori uredništva-upravništva postajajo vedno bolj tesni in ne odgovarjajo ;več potrebam in zahtevam. V uradu se nabira vedno več reči, katere je treba hraniti, treba bi bilo omar in shramb, kjer bi se dotični predmeti spravljali, toda ni jih kam postaviti, ker je prostor premajhen. Pred nedavnim sem bil obiskal urednika v uredništvu, kjer sem na lastne oči videl, kako tesno in natlačeno je vse in da bi bil večji prostor neobhodno potreben. Pri tisti priliki je potrkal neki sobrat na vrata in urednik mu je vljudno velel vstopiti. Mož pa se je kar pri vratih ustavil in z nasmehom de- r!r *'JVo*)a Doba" GLABIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta ilane 7te letno; ta neilane $1.50, ta inozemstvo $». OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. VIII. 83 NO. 15 Pomladno razpoloženje Vsako leto pride v deželo pomlad tako gotovo, kot pride dan za nočjo, vendar jo vsako leto težko pričakujemo in jo vsako leto z odkritim veseljem sprejmemo. Ni treba, da bi bil človek pesnik, da ga omamljajo čari pomladi, tudi na čisto praktične ljudi pomlad blagodejno vpliva. Kot nekako proglašenje neodvisnosti in svobode se nam zdi, kadar odložimo težke zimske površnike in se lahki in prosti napotimo v sveže pomladno jutro, v smehljajoč pomladni dan. Svet in življenje se nam zdita tisočkrat lepša, življenjske skrbi in neprilike pa mnogo lažje kot prej. Ugriz-ljivj zimski vetrovi so izgubili svojo oblast in besedo in žametno mehke pomladanske sapice nam božajo obraz. Le dobrota in lepota moreta vzbuditi speče kali vsega dobrega in lepega v normalnem bitju. Lepa, odkritosrčna in prijateljska beseda ima navadno v našem družabnem življenju tisto čarobno moč, kot jo ima pomladansko solnce na prebujajočo se naravo. Izjeme so seveda povsod in včasi je treba nevihte, bliska in groma, da se sprosti električna napetost, ki se je nagrmadila tu ali tam. Pri taki priliki včasi pade tudi kaka žrtev, toda to je neizogibno, ker taki so zakoni narave. V splošnem pa velja pravilo, da se .z dobroto in mehko preprostostjo več doseže kot s pretiranim samoljubljem in oholo vladoželjnostjo. Pomlad je čas oživljene aktivnosti v naravi in ima tudi v tem oziru blagodejen vpliv na nas. Kot otroci narave, četudi smo se vsled splošnih življenjskih razmer morda precej oddaljili pd nje, se ne moremo ustavljati tej sili, vsaj dolgo ne. Neka neznana moč nas priganja k delu s tako odločnostjo, da se pričenjamo kar nekako sramovati zimskega mrtvila. Pravilno je, da sledimo temu pomladnemu klicu in izrabimo vračajočo se energijo v blagor sebe in svojih, v blagor ožjih skupin, katerim pripadamo, in v blagor človeštva v splošnem. Ne pozabimo pri tem, da je ena ožjih skupin, katerim pripadamo, tudi naša J. S. K. Jednota in da je naša dolžnost, da tudi njej posvetimo del pomladanske energije. Premotrimo krajevne razmere, ki nam bodo pokazale na kak način ji moremo največ koristiti. Razmere nam bodo morda pokazale različne poti in med temi bo nedvomno tudi pot, ki vodi k pomnoženju našega mladinskega oddelka. Zdi se, da tej točki posvečamo vse premalo pozornosti. Vpričo obstoječih razmer je pridobivanje članov v odrasli oddelek v mnogih krajih zelo otežkočeno ali sploh onemogočeno. Skoro povsod pa se še dobe zdravi in čvrsti kandidati za mladinski oddelek, poleg tega pa je asesment mladinskih članov tako nizek, da to tudi v teh časih ne predstavlja skoro nikake resne zapreke za pristop. Poročila iz glavnega urada dokazujejo, da zadnje čase dobiva odrasli oddelek največ članov iz mladinskega oddelka. Mladinski oddelek je tista neprecenljiva drevesnica naše Jednote, odkoder mesec za mesecem presajamo mlada in zdrava drevesa v vrt odraslega oddelka, da z njimi napolnimo razredčene vrste. Pomlad, čas sejanja in sajenja, naj nas opomni, da je bolj kot kdaj prej treba paziti na našo drevesnico mladinskega oddelka, da se nam ne izčrpa. Ako nam je res pri srcu blagor in napredek J. S. K. Jednote, bomo nele napolnili, ampak celo razširili to njeno dragoceno drevesnico z vpisovanjem mladinskih članov v naša društva. IZ URADA GLAVNEGA PREDSEDNIKA Tem potom naznanjam, da je večina glavnih odbornikov glasovala za predlog glavnega tajnika, ki se tiče odbora za sestavo provizoričnih plavil in ki določa, da se poruši na seji glavnega odbora meseca januarja t. I. sprejeti sklep, ter ostane odbor za sestavo provizoričnih pravil isti, ki je bil izvoljen na izredni seji glavnega odbora v Chicagu. V tem odboru so sledeči člani glavnega odbora: John Movern, Anton Okolish in William B. Laurich; ex-officio in kot pomožna odbornika pa sta glavni tajnik Anton Zbašnik in vrhovni zdravnik dr. F. J. Arch. Provizorična pravila so v delu že od zadnje izredne seje. Radi tega apeliram na člane nase Jednote, ki imajo kakšne konkretne nasvete za izboljšanje naših pravil, da jih pošljejo direktno na tajnika tega odbora, to je na sobrata Antona Oko-lisha, 1078 Liberty Ave., Barberton, Ohio. Z bratskim pozdravom, Paul Bartel, gl. predsednik. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) nebesih — pa saj jih tudi potrebuje! * Ameriški bogataš H. Denny Pierce ima posebno uro, ki kaže čas nazaj. Ta ura je nameščena v sobi, kamor prihajajo k zabavam njegovi prijatelji, da se jim nikoli ne mudi domov, ker je ura vedno manj. Taka ura bi bila zelo priporočljiva za igralce kart, še bolj pa za šta-parje, da bi pozabili kdaj so lačni. * Neka organizacija se je zavzela, da bo sestavila imenik ali se-znamek vseh bogov od nekdanjih časov do danes. Upam, da bodo med njimi navedeni tudi ameriški dolar, kajžer Viljem in Mussolini. i . *> Naš jezik ne bo še tako hitro zamrl med turojeno mladino, četudi se ga ta v medsebojnih pogovorih navadno ne poslužuje. Zakoreninjen in skrit je v srcih, a včasi plane na dan prav nepričakovano. Nedavno sem oblizoval vročo jutranjo kavo v neki grški restavraciji. Sedel sem na okroglem, vrtečem se stolu kar pri pultu, ker za dve ali tri minute ni vredno sedati k mizi, in sem begal z očmi po novicah v jutranjem listu. Ena tam vposlenih strežnic je turojena Jugoslovanka, in ko ji je v ozadju restavracije posoda nekaj nagajala, se je sama pri sebi glasno razjezila: “Bom vse do hudiča razbila!” Jaz sem se potuhnil, kot da nič ne slišim in nič ne vidim, toda razigran smeh na obrazu me je spremil vse do urada. Drugič sem se okoli desete ure zvečer vračal domov. Na nekem vogalu je stala gruča poldo-raslih fantov, ki so se v angleščini pogovarjali in šalili med seboj. Komaj pa sem se oddaljil dobrih deset korakov, je iz gruče zadonela, naša pesem; “Gor čez jezero, gor čez gmaj-nico ...” Glej, sem si mislil, kako naši so ti fantiči, dasi se tega morda niti sami ne zavedajo! Moje mrko razpoloženje se je hipoma razkadilo, in predno sem prišel do svojega wigvama. sem kar nevedoma že tudi jaz žvižgal: “Gor čez jezero, gor čez gmajnico ...” Petje robinov, ki se zdaj vsako jutro in vsak večer razlega iz naših vrtov in parkov, nas mora prepričati, da so ti krilati naši bratci neprimerno srečnejši kot smo mi, ki si domišljujemo, da smo krona stvarstva. Vse jim je na razpolago zastonj in v obilici. Stanovanja si sami zgradijo iz materijala, ki jih nič ne stane, gliste v vlažni zemlji se jim same debelijo, treba je sa-mo, da si jih sproti navlečejo za vsako južino, čez dan se leno ogrevajo na toplem solncu ali pa se s svojimi izvoljenkami izpre hajajo po ozelenelih livadah in večernega spanja jim ne kratijo niti svetovni problemi, niti seje plesne veselice in surprise parties. ‘ Strank ne poznajo drugače, kot če se gre za tolsto glisto ali brhko robinovko. V nekaj tednih vzgojijo in z dotami preskrbijo svojo mladino, nakar prelenarijo vroče poletje v hladnih gozdnih sencah ob žuborečih potokih. Na jesen se počasi pomikajo proti gorkemu jugu, kjer gliste vedno gomazijo in sladke jagode vedno zorijo. Ne poznajo, prezebanja, pomanjkanja, niti davkov, prvih in drugih mdr*-gečev, debentur, m o r a t orijev, kriz in depresij. E j, robini že vedo, zakaj tako pojo vsa jutra in vse večere! A.J.T. TAK PORORŠČAK! IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA JSKJ Od KobraUi liudolpha Perdana je doslo poročilo, da se nahaja v bolnici. V ded tv5 predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novin bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov j^{ pfr membe naslovov, naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. u Cleveland, Ohio. ^ Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem 1$L za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naJ se P* tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih drU? z os«'^ obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi člani ali članicami. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) vzame v začasno upravo država do r a z d e 1 itve zainteresiranim občinam, ki jih je skupno 66. Na posamezne občine odpadejo torej malenkostne površine v povprečni izmeri po 3 ha. Drugi interesenti, zlasti v ta namen osnovane gozdne in pašniške* zadruge, pri razdelitvi teh gozdov ne bodo upoštevane. Prva slovenska arhitektka, Diplomski izpit iz arkitekture je napravila gdč. Dušana šantlo-va, hčerka prof. Saše Šantla. Trije smrtni primeri v druži-j ni v nekaj dneh. čevljar šte-jfanec Štefan iz okolice Murske* Sobote je preminil te dni za [pljučnico v bolnici. Dan poprej mu je umrla žena, dva dni prej pa otrok. Ostal je od družine le en otrok, ki so se ga dobri ljudje usmilili. V vasi Glasovniku v srezu Prokuplje so se krvavo končale zadušnice, ki so se po starem običaju ob mnogoštevilni udeležbi vaščanov vršile na pokopališču. Vsaka vas ima po tem običaju svoj dan, da počasti'svoje pokojnike na pokopališču na ta način, da jim najprej okrasijo grobove, potem naročijo pri svojem duhovniku posebno službo božjo ter nazadnje vsi posetijo grobove ter prineso s seboj jedi la in pijače, katera uživajo po končanih molitvah kar na pokopališču. Te zadušnice so zelo podobne našim sedminam. Tudi vaščani Glasovnika so veliko jedli in še več pili ter se že zelo razigrani vračali zvečer proti domu. Med njimi je bil mladi Boško Bojovič, ki ga vas in okolica pozna kot nevarnega prepirljivca in pretepača. Z raznimi sesedi se je prerekal že na pokopališču. Nekaj minut potem, ko se je vse razhajalo po raznih stezah proti domu, se je odigrala krvava tragedija. Bo-jevič, ki je bil precej pijan, je šel sprva sam, pozneje pa se je vmešaval zdaj med eno, potem med drugo gručo vaščanov ter tako naletel tudi na brata Nikolaja in Dragutina Vukoviča, ki sta se že parkrat ob raznih prilikah spopadla z njim. Bojovič je navalil najprej na Dragotina ter po kratkem prerekanju izvlekel revolver in fanta ustrelil. Ko je Dragotin ležal ves krvav na tleh, je priskočil Nikola, a je Bojevič po kratkem ruvanju ustrelil tudi njega. Okrog krvavega bojišča se je zbralo mnogo drugih udeležencev tako strašno končane zadušnice. Medtem je Bojevič zbežal v gozdove in ga zdaj zasledujejo orožniške patrulje. Najbolj usodno za državno in narodno celoto je propadanje kmeta, ki tvori ne le v državi, temveč še vedno tudi v Sloveniji ogromno večino in ob enem jedro vsega prebivalstva. Kmet je, ako izvzamemo okolice velikih mest in industrijskih naselbin, popolnoma obubožal. Cele pokrajine so v Jugoslaviji, kjer ljudje nimajo kaj jesti, tudi \ Sloveniji so na žalost le preštevilne kmečke hiše, v katerih gospodari glad; pomanjkanju so izročene vse kmečke rodbine, ki na lastni zemlji niso mogle dovolj pridelati za svojo prehrano, denarja, da bi si lahko kaj kupili, pa tudi drugače trdni kmeti nimajo. Cele vasi so, močne in velike, ki skupaj ne premorejo stotaka. Po 17 letih se Je 0 RusiJC Janez Sušnik iz .kojii pri Gozdu nad Ka«^ ; odšel leta 1915 na '° :e ,1„1i Cl» J ' ma'ci so samo ve r„jjo. šel na bojišče v G« 01 čas vojne se ni niti en sil in ko tudi po v0',nffa $ ni bilo o njem nokeneg0()|li so domači upravičen0 jetf je padel. Pred dvelll^v# je bil proglašen za ^ ^ domači so dali opravl ^ mir in pokoj njegove g0 gUfl Dne 13. marca Pa ^■,l# kovi v svoje velik0 prejeli od Janezai P jc pismo iz Rusije. r" u,#” oddano na pošti 28- _ w# Tešinovki v odešk1 j V ; Naslov je pisan n|l,1*v c)'r tinici, potem pa ye • je K Janez Sušnik gotovo ^ svftl nič poučen o PoS^e ne vojne in o novo 11 j $ žavah, ker je $ “A. v s t r i Js ij-o f.i Kranjsko deželo in P -e pjj nik—Stein.” Pism°. bf malo preko Dunaja1 ne srečno v Kanu11'" v $ Vsebina je P_isaIia v l' in ruskem jeziku- jii Sušnik poudarja, zabil slovenščine, ' v cirilici in ruskem ^ J bodo domači bolj ž pismo v roke. bal stroge boljševl!/ ^ V pismu se priJi sal že velikokrat, (i 1 * daj še ni dobil no Prosi i««**? *f vendar sporoče, d ^ se ^ in kako se imajo- . jc ^ Rusiji oženil, vent*11 otrok. Rad bi PrlS to naj mu pošljeJ0 .y v & O tem, kako je P1 $ ništvo in kako se_ ^i*1'1 di v Rusiji pa 111 v ^ besedice. Sušnikovi so se obrnili na karnnis gjfi11 | čelstvo, ki bo V° skušalo dostavi^ ^ kumente Janezu, . ^či ^ 17 letih vrnil v ^ J To pismo je zopet • ^ v Rusiji gotovo ujetnikov in Pofcrl V bi niso tako srečni- ^ 0 pisma prišla v 10 cem. ^ NAZAJ K * Zedinjenih 1918 okrog P v ^ ljudi preselilo leta 1931 pa sp J iz n’1' nov oseb preše 1 zaj na farme. » TniK JABQ^A ^ Eksperti nek*-trži z živili, s° "V Američani PohlU" Ijev jabolk vs»k0 " | P se na in to k; el, W| w, tla its en ki th, fai fo, th« He’ ‘m i bej tha Ha °rs i the its M, All fie, ven »01 'fit( °ut hitr vora. V leta ZRAČNA POŠTA Letala, v službi ameriške pošte, so lani prevozila več kot šest in pol milijona funtov različnih pošiljk. aticl h tiie h t)6 5\Vj t>0j % 'Ut S S to h M] k>, «i\ H (J. K. K S ENGLISH SECTION OF^ V Q^jicial OrgAn v of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Am * Current Thought. capabuTdelegates ^Pril and May are the two months that will find many dele-Yes elected for the coming 14th regular convention to be held $ še'-. SU8' K be' pnchanapolis, Ind. in 1 °r,Tlaf official notices from our supreme secretary appeared to Week’s issue of New Era calling the members’ attention le . ^ask of selecting representatives to the SSCU’s highest ^lative and judiciary body. 61 . ^st of subordinate lodges consolidated for the purpose of joint or common delegates” was also published last 'ver -ln the greater number of English-speaking groups included. Such individual groups must elect their candi-its 6S durine *he month of April, so that each group may elect J^mmon delegate during the month of May. % vf *mP°rtance of electing capable delegates cannot be over-lyi Members who understand the principles under- go °Ur Eternal organization—who realize problems con *nkr 0ur SSCU—who are capable of expressing the wish of far ° ^e"—in fact, those who really have the progress and wel-the local lodge and our Union at heart should be con- lc*ered. for any ^ave the erroneous impression that delegates are out the& ^°0c* ^me *n attending a convention. But fortunately these Constitute a minority. Train rides, a change of scenery, ac(iuaintances and the like, are subordinate to the tasks °sed by a convention. be erefore, it is extremely important that only worthy mem-t^t ^te elected. And, especially, in face of the current crisis as rocked the foundation of economic law, impoverishing or y’ and, most important to us, has created problems for our Wk2atl0"- ^e Gn Eternal organizations were first established among 1()venes, immigration from what is now Jugoslavia was at a ]*)°a*<> and continued so for many years. Which meant that All *!Htive fieW for new members was continually pouring in. Iie s has practically stopped, due to the immigration law. v«n 6 a^enti°n has been centered upon the American-born Slo-W0It is up to the English-speaking groups to carry on the of our SSCU. l)fo ,'s means that delegates to the convention will have to iftte • *^ans whereby youth will continue to show an increased jjjrj ^ p^an enr°ll juvenile members on a greater scale out been the practice heretofore will have to be mapped hjjjj After all, the root of our Union is the juvenile, for upon 0r her depends the substance of our SSCU. -------------o------------ COMMENTATOR ‘By Special Permission of the Copyright Owners*’’ 0' §eP' ;llil> J«5, - s‘sh you with tickets. It will ^Ut, ,triething new and differ-tw'^’ way> there will ° ^ne ^00r prizes given i!’ °ne for the ladies and Sm. ^°ur Horsemen,” very V/\and good local musi-the,’ Vvill furnish the music for crowcl will be the %rt. ancl gayest ever, if the ■Huyti ailltnent committee has V* to say. For they are VjK very hard to have a ^etjj. ass dance on Saturday tft^g *> April 23, from 8:30 1?ic^nit?ht, at the Slovenia a We 'nvil;e one an<^ all anc* friends in and fh ^°^et to attend. "ill^°u-is Joliet committee y°me night this week As C U^e Plans for the dancc. ^ve ^°°n as possible we will Sitj ° °Ur readers the exact 'V gattained by our JSKJ fowling team at the A. %1 ?haJf of the SS. Peter and °wling team, I wish to Se th* Cleveland SSCU Strtih lor extending their Soj congratulations to our **• H. Kozlevčar Jr., No. 66, SSCU. f]t’ed ^ ' '“V nwtlier-in-law lias oni/1 | “type once since I got mar-1 You’re lucky. • t»Ucky? She’s never left! k ?! liij > $ ¥ ' • ^ / t*' \)fe ■> > i j/ vi t A r\eed was taken from Kafa to i Arabia, whence it was gradually introduced to the rest of che world. Lately the radio broadcasts have become infested with the phrase “By special permission of the copyright owners.” As if advertising of toothpastes, baked goods, “cured hams,” coffees, and throat antiseptics, was not irritating enough, along comes this much used expression. When I first heard “by special permission of the copyright owners” on the radio I was rather pleased to think that the sponsors of the program should use so much consideration for borrowed songs. But I soon got tired of it. Whenever I hear the piece “Cat and the Fiddle” and “Cow Jumps Over the Moon” I know that sooner or later “by special permission of the copyright owners” will be on tap. And how I hate it. Why must it be thus? Whenever I tune in my favorite broadcasts I make sure that most of the advertising is left out. Now comes along “by special permission of the copyright owners” that I have to eliminate. What next? A fortune awaits the patented manufacture of any contrivance that will automatically eliminate all advertising and the much detested “by special permission of the copyright owners,” and, incidentally, the 15-minute bells of interruption. At least I think so. The public is not paying for the broadcast. Thank heavens. However, they do pay for the radio, not only once, but many, many times, in the form of installments. (I am speaking from experience.) And what is most expensive, the public pays in the form of nerve exhaustion listening to the hackneyed expressions such as “by permission of the copyright owners.” It appears as if the current depression was not the only major factor growing steadily worse. (So they say.) The radio broadcasts seem to suffer the same predicament. Dear readers, I know I have burdened you with that pet expression “by special permission of'the copyright owners,” but I assure you it is for the last time. At least in this article. Perhaps the gentle reader has realized the agony my sensitive mind has gone through in listening to that undesirable phrase. No, I shall not repeat it. L. M. K. —------o—:------ Attention, Members of Lodge Zvezda! Chicago, 111.—All members of Lodge Zvezda, No. 170, JSKJ, are requested to attend the next regular meeting, which is scheduled for April 21 at 2254 Blue Island Ave. At this meeting election of u candidate to run for a commor delegate for the 14th regulai convention of the South Slavonian Catholic Union will taki place. In addition to this, it will alsc be necessary to select an enter tainment committee to make ar rangements for Lodge Zvezda’s dance to be held at the Lawndale Masonic Temple on May 7. With all these important subjects to be discussed, it is hoped that all members will make it their duty to be pres-ent. Agnes Jurecic, Sec’y. ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U. Chairman: F. J. Kress, 204 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O. Joseph Kopler, It. D. 2, Johnstown, Pa. J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111. Anton Vessel, 819 W. Birch, Chisholm, Minn. * * * Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and Editor of English Section, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ann Govednik of Chisholm, Minn., is the unofficial best women’s breast stroke swimmer in the United States by virtue of her 100-yard swim in the preliminary event of the Minnesota high school meet, which she made in 1:18, breaking the record made by Agnes Garity of New York in 1:19.4. This record is recognized as the new national high school record, but not in the official Amateur Athletic Union record, which requires that the events must be under the auspices of A. A. U. regulations. On April 2 Miss Govednik won the 10-point winner cup by coming in first in two events. Captains of the high school girls’ swimming ;eams started a fund to send Ann Govednik to the Olympic tryouts that may be held in Chicago. She also broke the Minnesota state record of 39.4 seconds for the 50-yard breast stroke, makipg it in 36.3 seconds. An attempt to break the A. A. U. record will be made by her on April 22 at Virginia. General Pera Zivkovich, known as “Napoleon of the Balkans,” resigned as premier of Yugoslavia, April 4, 1932, because of widespread discontent among the Slovenes, Croats and Serbs that demand free genera) elections, freedom of the press. General Zivkovich was made dictator Jan. 6, 1929, “when King Alexander brushed aside constitutional government, in the hope of ending domestic disorders.” INDIAN SHORTS Basketball Season Over for the Indians April 15 Chicago, 111.—All members of the Indian basketball squad are asked to hand in their uniforms on Friday, April 15, at 7:30 p. m., at which time will be held an election for a captain and manager for next season ; also to decide as to what athletic activity to take up next. Our regular monthly meeting will be held Thursday, April 14, 7:30 p. m., at 1615 Blue Island Ave. All members are urged to be present, as this is a very important meeting. Bill Hellwig is back m Chicago again after living in Cicero for about six months. Girls, how do you like the red coat that Frances Broski is wearing? If you like it, tell her so, and the lodge will furnish the emblem. A few suggestions for our annual meeting. A basketball party or a party after the play. Contests in chess, checkers or what have you. Leo W. Moore, Secretary, No. 220. SSCU. o------------- Editor’s Note OUR VANISHED TRADES How Many Remember When Blacksmith Had Apprentices and Wagon Trains Instead of Autos Blocked Roads? 'Occupations as revealed by the 1930 census confirm the death or lingering illnes of many trades. Auto mechanics, electricians, radio repairmen and manicurists were unknown in 1850, when the first occupational census was taken. In their stead we had blacksmiths, bell hangers, brewery workers and snake oil salesmen. A copy of the diminutive Cherokee Tomahawk, published at Fort Gibson, Cherokee Nation, for March 13, 1865, speaks of “Wagonmaster Gleason’s train of 27 wagons, loaded with flour” arriving after 18 days on the road with the loss of but two mules. Gone are the wagonmasters and wagon trains, and gone also is the old-time wagon yard, where people used to stop to swap news, including stories of how bobsleds loaded with grain raced break-neck to the elevators. The farmer now hauls his produce by Ford or Chevrolet truck instead of Conestoga or Mitchell wagon. Yet some of the farmers still smoke the “stokies” which took their name from the former. The old ox team driver long ago turned to new pursuits. Most of the wheelwrights have disappeared and Ohio reports not one apprentice for the blacksmith trade. iafft______________________________ Associated Press reported on April 10 that the Sunday Express of London, England, believed that an offer was made to Prince Arthur of Conaught, nephew of King George, to occupy the throne of Yugoslavia, in lieu of King Alexander, “who does not feel secure on his throne, and who, it is understood, placed 7,000,000 pounds to his credit in London in ease c.f eventualities.” Yugoslav Parliament convened recently after an absence of three years, and when a speech from the throne was read at the opening of the new parliament it omitted any mention of a return to liberty, free speech and a free press, causing considerable discontent. ------ Slovenes fa*" and distant from Cleveland tuned in on the radio broadcast conducted by Station WTAM Tuesday evening, April 5. Zarja Chorus, Josephine Lausche-Welf and Mary Udo-vich, duet, and Mitzi Gfdina presented a program of Slovene music. Frank Lausche, Slovene attorney, gave a short talk. SS. Peter and Paul Lodge, No. 66, SSCU, of Joliet, 111., will give a Pine Tree Dance Saturday, April 23, at Slovenia Hall. —o-------------- “If you are a good little boy today, Jimmie, I’ll give you this nice, bright, shiny penny.” “Aw, Pa, couldn’t you make it a dirty, Did battered-up quarter instead?” “Discussion, communications, or articles relating to religion or politics, or personal attacks on account of religion or politics” cannot be published in the official organ, as provided for by the By-Laws of our SSCU. At times an article is submitted to the New Era relating to religion or politics, which must be discarded entirely. Often a paragraph or two in a submitted articte will have reference to religion or politics, which must necessarily be crossed out and only the remainder published. As a general rule, the members have observed the prohibiting clause in the past. Steady contributors to the New Era, especially, have avoided religion and politics in their articles. Hence it is reasonable to expect an article now and then in which the writer overlooked the limits of our By Laws. The editor regrets the necessity of omitting certain items of news because reference has been made to either religion or politics; chiefly, since the writer, undoubtedly, has spent considerable time in preparing the article. as immobile as the cigar store Indian, and both will soon be memories—even George Arens-burg, who in his time set more thousand ems solid nonpareil in 10 hours than any journeyman who ever stood in front of a case^ Another “Vanishing American” is the telegraph operator ticking away at his Morse key. As in the case of the printing industry, his work is done mechanically and even the messages are now received typed. With the advent of the auto, cowboy boots passed and with them much of the romance of the cattle country. A few broncho busters are still to be seen at rodeo shows, but on most of the ranges the “Yip, yop!” has become as obsolete as “dot leetle German band” has to city alleys. Likewise the bootjack is as extinct as the dodo—except for those who follow the hounds or the track. Now, by reason of low shoes, our boots fall from us. Grandfather’s clock still occupies a place in many halls, but the makers of buttonhooks have taken the count. The hurdy-gurdy has gone the way of the chimney sweep and the sandwich-sign man has almost faded out of advertising. In many places the picturesque old ragman and caucous hucksters have been eliminated by local ordinances. Glass blowers have given up imperiling their lungs for machine production. “Down by the Tan-yard Side” is no longer heard from “Jerry,” the Irish-Amer-ican, who wielded a 38-pound sledge for $7.50 a week as a section hand. Paul Bunyon’s blue ox is no more real these days than the lumberjack of the type who once explained his injuries to a sky pilot in this fashion. Oh, I was skyhooking up the line for old Simpson and I had a ground pig that was no good. He sent up a schoolmam and she gunned and I yelled to him to throw a skag into her, bui he gave her a St. Croix and missed her. I gloomed for her and slipped and fell across a log and cracked two of my slats. The “saw pounder” disappeared when band saws were introduced. Exit also the cooper, the candlemaker and the charcoal burner. And where ■ are the “cordwainers” (work- 1 ers in Cordova leather) and; “tea watermen” (sellers of spe- j cial water for tea) ? The clipper ship has all but lett tiie sea, steamers have replaced many Pauly ............. _^9 _182~2H T3tals......... 949 880 1004 ' J. R. Kozlevčar Jr., No. 66, SSCU. sailing fishing fleets and whaling “ain’t” what it used to be. Even the lumbering old tramp steamer seems destined to follow the canal boat into oblivion. Tattooing is obsolete in this era of slick hair and sick crooning. And the family doctor has become as scarce as the old-fashioned boy who used to wear blue-striped woolen mittens attached around his neck by a string. However, very few people will regret the passing of the professional after-dinner speaker. The radio and opportunities for closer contact have killed the “blah” in oratory and substituted a more direct-from-the-shoulder type of address. —Pathfinder. -------o------- Betsy Ross Amplifier 0 ----------------- Mr. Nag: You think more of the dog than you do of me. Wife: Well, the dog gr6wls less. Joliet JSKJ Hits 3002 Joliet, 111.—The Joliet JSKJ boys again showed their championship form by bowling 3002 in the Thomas A. Edison League. \ But even with this score, the best, they could do was two out of three games. In the last game the other team was.just a few steps ahead of our bowlers. High man for the evening was Horwath, who came through with a total of 663. Next we find Hazer hanging on to a total of 629. Other 200 bowlers were: Ramutta, who had a 203 and a 212 game, and Kobe, who came up with a 201 game. Scores: JSKJ, NO. 66 Ramutta .............. 203 212 119 Kcbc ................. 188 201 197 Kubinski ............. 183 179 165 Hazer ................ 201 247 181 Horwath .............. 216 233 214 Totals............ 9<)f> 1070 936 JAHNEKE BROTHERS JalineUe .............. 173 177 183 Horath ................ 182 165 219 Ltndberg .............. 188 155 174 Fische ............... 177 201 214 Cleveland, O.—Congratulations, Tony Skufca, on being elected manager of Betsy Ross 1932 baseball team. Here’s wishing you luck. We know that you will put out a SSCU championship team in 1932. Bro. R. Perdan, chairman of Supreme Board of Trustees, SSCU, is convalescing at Charity Hospital, having been confined to bed for the past three weeks. We sincerely hope to see him recover soon. My, but didn’t we have a good time? Where? Of course, at another Betsy Ross card party, which was held last Saturday evening at Bro. Kovitch’s home. We sympathize with those who were not there to attend the jolly crowd of merrymakers. Boy, oh, boy, we certainly ought to have more Collinwood visitors every now and then to liven things up a bit. Do they know how to cheer us up? Even one, that being the former. (What a man!) Peggy did more to brighten our spirits than we could have ever expected to do for ourselves in a month. The crowd was made to feel at home. Boy, can the women play pinochle? They’ll beat any challenger at the card parties. After spending the whole evening talking, eating, catering to one another’s whims and ending up with “Sweet Adeline,” the bigger and livelier bunch piled into the car and started for the Euclid village. Can’t you just imagine the reunion that crowd had? Hm, whadda time, mammy, as farmer says. Party didn’t end till 6 a. m. Victor Jazbec, No. 186, SSCU. ARROWHEAD NEWS ‘Napoleon of the Balkans” Ely, Minn.—The Arrowhead basketball team of Ely, Minn., won the city championship by defeating the All-Stars, a group of Junior College subs, by a score of 19 to 18. The Arrowhead boys led throughout the entire game, keeping a safe lead until the last few minutes of play. The tournament was a round-robin and the boys won five out of six games. They defeated the following teams by the following scores: Rangers 18, Arrowhead 25. All-Stars 23, Arrowhead 19. Business Men 14, Arrowhead 36. Sacred Heart 22, Arrowhead 34. Finnish A. C. 19, Arrowhead 22. White Iron 9, Arrowhead 18. The coaches and officials of the tournament picked an allcity team. J. Zgonc, Sayovitz and R. Bezek were chosen from the A’s. Bezek was chosen captain and considered the most valuable player. The Harlem Globe Trotters, a New York colored team, were the guests of the Arrowhead basketball team on March 30. The Harlem squad is composed of five very clever basketball players. They play a very slow but tricky game. Their passes and shots are perfect. The stunts with the ball make a very fine show. They easily defeated the A’s by a 55 to 45 score. The Arrowhead team was strengthened by the services of “Sheik” Grahek, John Grahek, Mathew Zgonc and Rudolph Krall, members of the Arrowhead Lodge, but unable to be on the regular squad because of school athletics. The services of “Padda” Tomsich, a Ranger member, were also used. The game was very well attended and everyone went home satisfied. Charles Merhar, No. 184 SSCU. CONTRIBUTIONS Editor’s note: Below is an article reprinted from the Manchester Guardian Commercial edition of April 16, 1931, that had been written by General Pera Zivkovich, who resigned recently as premier of Yugoslavia. Zivkovich was known as the Napoleon of the Balkans. “The government of his majesty, King Alexander I of Yugoslavia. has been concentrating all its efforts during the last two years in two directions: first, toward settling and consolidating internal conditions, and secondly, toward strengthening and developing industrial forces with the aim of raising the nation’s standard of living. “The historic manifesto of Jan. 6, 1929, clearly set out the great aims which have to be realized in order to make Yugoslavia a progressive country. By this profoundly important act have been brought to an end all the divisions, misunderstandings, and discord existing within the triple foundation on which a new settlement of the country had to be built up. The government is carrying on its work in the same spirit. “It gives me great pleasure to know that British public opinion will now have an opportunity, through the medium of the Manchester Guardian Commercial, of becoming acquainted with the industrial and economic conditions of our country, and to know that British people will be able to realize what great progress Yugoslavia has made by her ceaseless activities. Our country has no other wish than, by perse vering peacefully in her work, to help on the welfare of her people and to contribute toward the advancement of the civilization of mankind.” -------o-------- Illini Stars Hold Bunco and Card Party April 22 ARROWHEAD STOP Ely, Minn.—A regular meeting of the Arrowhead Lodge. No. 184, SSCU, will be held on April IS' at 7:30 p. m. Many things of great importance will be brought up. The election oi a delegate to the 14th regular convention of the SSCU will be held and you are all requested to be present and elect one who will help build the lodge and Union. Charles Merhar. Inter-Lodge Bowling Cleveland, O.—The Bets> Ross quintet took it on the chin twice in their tussle with the Sokols, losing the first one by a 1-pin margin. Scores turned in by the Flagmakers were 838, 918 and 818, against the Sokols’ 839. 857 and 889. Baraga’s 594 series with games of 193, 215 and 168 was in vain for the Rossmen. Kogoy led the winners with a 545. Collinwood Boosters won all their games from the Comrades by forfeit. Oberstar paced the boys with 209, 232 and 182 for a 623 series. A double-header is scheduled for the George Washingtons for the final week, April 17, who have an outside chance of repeating as champs. They are at present trailing the league-leading Spartans by two games. Frank Drobnič, No. 180, SSCU. ------o------- ROME Rome was known as the Eternal City among the ancient Romans themselves because they thought that no matter what else happened in the world Rome would go on forever. In the Aeneid of Virgil Jupiter tells Venus that he would give the Romans an eternal empire. Chicago, 111.—A very interesting affair is to be staged by the Illini Stars, No. 211, SSCU, on April 22. The bunco and card party will start at 7:30 p. m., but no one knows when it will end. Just a small sum of 25 cents will entitle you to indulge in games of bunco and cards, with refreshments and dancing to follow. I Dancing will be a success because who can refuse to dance after sitting at a game for a few hours. The place of the big event is the well known Odd Fellows’ Hall located on 25th St. and 55th Ave., Cicero, 111. Prizes to be awarded will please the winners. The first prize will be a generous donation awarded by our honorable president, Mr. Richard Zavert-nik. The Illini Stars Lodge should have more members present at the next meeting, to be held April 19 at Berger’s Hall, than at the previous ones held. Geo. Wistain, No. 211, SSCU. -------o------- Spores Travel in Upper Air Frequently mail is received in the Nova Doha office addressed incorrectly, causing unnecessary delay in handling the contents. When mailing articles and other correspondence please be sure that it is addressed as follows : Nova Doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. When a contributing article for the New Era is of no immediate importance the delay in delivery is not noticeable. However, when the contents must be published in the following edition a delay may mean omitting the article entirely. Monday is the deadline for articles to appear in the following Wednesday’s issue. If, through an incorrect address on the envelope, the letter does not reach Nova Doba office until Tuesday or later, it simply means that the article will appear the following week. Provided, of course, it does not contain a notice of a lodge meeting, a dance, or the like, that takes place the following week-end, in which case the article does not appear, since it would be foolish to inform the readers to attend a meeting or a dance that has already transpired. At this point mention can also be made of contributing articles. Members should avail themselves of the opportunity to express their views in print. And especially on the problems relating to the lodge and the Union. In view of the forthcoming convention one would expect plenty of comments on what should be executed at Indianapolis, Ind. Strange as it may seem, only a few have exerted themselves to air their views and opinions. Each lodge should have its publicity committee, whose duty it is to keep the local branch before the public eye. This should not only hold good for the official organ, but the local newspapers as well. Editor. Spores of plant diseases are found 10,000 feet in the uppei air by experts in airplanes. Which explains such widespread grain diseases as the black stem rust. Spores of white pine blister-rust reached the earth from the height of 1 mile in 55 hours if the air is still, but inevitably they land. The seed of plant diseases may be blown long distances. Some day it may be possible to destroy them in mid-air before they alight. ----------o---------- Smile, It’s Safer Fair Accused: I certainly was not driving thirty miles an hour—not twenty, not even ten. In fact, when the officer came up I was almost at a standstill. Magistrate: I must slop this or you’ll be backing into somebody. Ten dollars, please. LORAIN, NOTICE Lorain, O.—Regular monthly meeting of St. Aloysius-Lodge, No. 6, SSCU, is to be held April 17 in the Slovene National Home at 1 o’clock in the afternoon. The most important discussions to take place at this meeting will be the election of delegates for the coming convention that will take place at Indianapolis, Ind. It is therefore necessary for all the members to please be present at this meeting. John Cerne Jr., Sec’y. Officers of Subordinate Lodges Chicago, 111.—What does a person mean when he says that he is an officer of a subordinate lodge of our SSCU? Does he mean that he holds an office such as president, or secretary, or does he mean that he is a leader, and that he is responsible for the success or failure of that lodge. How anyone can accept a position in any lodge and receive a salary for holding that position, and doing nothing except the work that is asked of him, is beyond me. The members of your lodge put you into the office which you now hold, hoping that you would do the work required of you, and not only that, but hoping that you would have sufficient initiative to further the lodge along in its activities and membership. Officers must be leaders, and with good leaders only does one get good results. All officers of the lodge should take it upon themselves to at least be present at all of the lodge affairs. Most all lodge officials receive a yearly salary. Many of them earn it, but some are officers in name only. If you are an official of your lodge and find that you are one of these invertebrates, one who hasn’t enough backbone to step up and act as a leader of a great organization, such as ours and one who just does his work and nothing else, my advice to you would be to get out and let someone else in who can accomplish more than you, before it is too late. Picture for yourself a lodge just starting out, say, with 25 members. Officers are elected, and they prove to be deadheads! How is a lodge of this sort going to compare with one of the same number of‘ members, but with active leaders leaders with initiative and with spunk enough to step forward and assert themselves. Are you a leader? If so, in which group do you classify yourself? Leo W- Moore, Secretary, No. 220, SSCU Suggestions for Constructive Policies Temperature For Comfort If it isn’t the heat, it’s the humidity! Anyway, the two most important things about the home or office right now are the temperature and the humidity, or if you prefer, the heat and the moisture. It had been figured out that the most comfortable and healthful temperatures for the majority of us are between 68 and 72 degrees Fahrenheit. As to the relative humidity, we are told b> good authority that it should vary according to the temperature maintained. At 68 degrees the relative humidity should be about 65 per cent. But at 72 degrees it should be considerably lower, around 30 per cent. To simplify the humidity problem the average six-room heated home in winter weather should be humidified by the evaporation of between seven-tenths and nine-tenths of a gallon of water every hour. o-------------- Funk: Why do you call this the grillroom; it doesn’t look like an eating place to me. Wiggings: Well, it’s where my wife corners me late at night and eats me up with questions. MR. & MRS. HOODITCH By F. S. Taucher, No. 104 SSCU Mil HOODITCH MBS. HOODITCH Here they are! They arrived on the 7:15 this morning. Our reporters and photographers met them at the Central Station. Don’t they look dign‘/'et* Mrs. Hooditch, we dare to predict, will soon be one of the ablest social and society leaders among us. In a brief interview w'"1 our re porter Mrs. Hooditch said: “We will open our beauty parlor as soon as things will be set up. ’ She let it be known that the public is about due for a big surprise the sturdy effectiveness of their newly invented .special methods of treatment. “Through you I will say publicly to the people of your reach that we plan to revolutionize the entire beauty culture profession!” They went to inspect their^ future business place on 13 S- E. Cabbage Drive, and then joined a multitude of friends at their new home, who wished them success and welcomed them to the city. A jolly party followed lafe into the night, at which some of our wel[e present. That’s why the story of this party that lasted so long ls so short. 0 '— CORN The number of rows of kernels of corn ordinarij ranges from eight to twenty, with numbers occasionally running as high as 26 or more. According to the Bureau of plan^ Industry, the number depends upon the particular strain of corn. By Richard J. Zavertnik President No. 211, SSCU Chicago, 111.—An ideal system health (sick) insurance is not based upon the complete restitution of loss of wages to the insured, but rather to eliminate the social ills—that destitution which follows in the wake of impaired health. In determining the amount of benefit to be granted a member the decisive factor should not be the wage loss to him, but the need created. The basic physiological necessities do not depend upon the wage level, but upon other consideration, such as the size of the family. Therefore, in an ideal system of health insurance the amount of benefit should be uniform, but adjusted to the number of dependents. As we are remapping our system of health insurance, it may be advisable to incorporate this feature into our scheme of insurance and abolish entirely the $2 a day fund. For instance, if our Union would pay for every dependent under the age of 16 and to a maximum of three children, to every member who is head of a family, and the sole support, during his illnes an additional benefit of 20 cents daily per child, the maximum benefit paid to one who is head of a family if insured in the $1 class would be $10.20 weekly, while to the one insured in the $2 class would be $18.20 weekly. We must remember that the members pay for the cost of all insurance and whatever adjustments are made in the scale of benefits those would be reflected in the costs. The advantages of such a system pf insurance are: (1) The benefits are flexible. If one becomes a member of the Union while he is single, and later his status is changed, he does not need to increase his insurance, as the graded benefit scale takes care of such contingencies. (2) It is more fraternal in spirit. We know that the married person with dependents needs more relief and help in times of sickness than the single member. That in times of destitution not only the head of the family, but his wife and children must starve with him. (3) The sick member will escape the mental anguish and worry resulting from inability to provide for his family as his benefit is based upon the number of dependents. (4) It will help to abolish the motive to return to work long before complete recuperation has taken place to the member who is head of a family, thus preserving his life and health and reducing the danger or risk of new sicknesses. (5) It would make every member a better supporter of our Union, because every fair-minded person would realize that our system of insurance benefit is based upon the sound doctrine of needs and is fair to the single as well as married person. o------------- SPEAKING OF WOMEN Women have an approximate half of the country’s individual wealth. Two divorces are granted on the plea of women to one on the plea of men. Fifty women in every hundred have a normal figure, 22 are slender, 28 are—not. Of the 500 vocations in the United States generally considered as men’s work, women share in all but 35. -------o------- An opportunist is one who when he realizes that he has been left holding the bag takes it and sells it. Illini Stars Baseball News Chicago, 111.—The Illini Stars have started their spring training and by the turnout of the players for the last practice the team will be very strong. Most of the veterans are back and promise to get revenge on the powerful Waukegan team, the Comrades. Players composing our team are Joe Mraz, Bill Macek, Dave Pintar and Joe Marousek as our stars, and John Zvezich Jr. and “Hank” Jezek teamed up with two new members. This team is sure going to make opposition very rattled with their base stealing and fielding. The next practice will be held at 56th Ave. and 25th St. in Ci cero, 111. Illini Stars won the two games from the strong Rangers which were played on Sunday afternoon. Both of these gamer-were softball contests, due to the fact that the Rangers will not enter the hardball contest. For games please see or call Joe Mraz Jr., 2106 S. 57th Ct., Cicero, 111. Phone: Cicero 1425-M. We would like to hear from our other SSCU teams, so that games can be under way by the time we get our hardball team in condition. Geo. Wistain, No. 211, SSCU. o--------------------- rodne kraje, katerih morda v resnici ne bodo mogli nikoliveC videti. Oba omenjena večeia bodo slike kazane in gotovo'j1-’ bo nikomur žal za tisto vstopnino. Vabimo, tudi sobi* te in sosestre iz Tower,ja in S°11 dana, da nas posetijo na oi«e i fn no- ra njena dva večera. V soboto i ^ poldne ob drugi uri bodo po-’c l ne slike za otroke. Vstop*110* za otroke bo samo 10 cent°v z ^ ^ osebo. in jn Vstopnina za odrasle bo . centov. Vse članice. ki vs ° ^ nice prodajajo, na.) Prine‘ L . denar zanje ali pa neprod* ^ vstopnice najkasneje do aprila. — S sestrskim P°z r j ^ g vom, . (W,: Rose Svetich, ^ J tajnica društva št. 120 J*3 ^ . o- ‘ik- Lorain, ” k ^ člani in članice društva ® Alojzija, št. 6 JSKJ, so va ^ ni, da se polnoštevilno ll(^'ege ^ jo prihodnje redne seje, [, 5a ^ bo vršila v nedeljo 17. aPrl ® eni uri popoldne v Slovens' ^ Narodnem Domu- Na dnevi1 ^ ^ redu bo volitev delegatov^, ^ prihodnjo konvencijo 111 _ j. ^ drugih1 važnih zadev. Dol^11 ^ vseh članov in članic je, ,ap0. -de] udeležijo te seje. — Brats 1 ^ zdrav! _ * % John Cerne Jr., tajn^1 | to]. Eveleth, Jjjjj Jut Jugoslavija pride v Eve ^ Mnogi so se izražali tudi t11 .g da bi radi videli slike, ki J1 . • p Mr. Grdina iz starega kraJa ^ * % nesel. Vsak rad vidi vsa-1 ^ \ sliki svoj rojstni kraj, kj®r vj. % je tekla zibelka. Morda g del na slikah tudi svoje Pre in prijatelje, morda celo s # nike in stariše. Rojaki v .^j lethu bodo imeli priliko v ,u te slike 24. in 25. apri^ ° J osmih (7 :30) zvečer v <■»> le ditorium. Vstopnina za 01 otr0- l1^ i bo 40 centov za osebo. ^ Ajv, ke pa se bodo kazale sli ^ f J aprila ob dveh popoldne_^ ]e . bo zanje računala vstoP111 .^i ,'lil< 15 centov. Vsa društva ve. ; *t. so prošeni, da na °menJe ve-čera ne bi prirejali kaks ^0, ;1 jelic. Rojaki tega mesta i ^ , mestni avditorij, kjer J1 ^ filmov pozdravila rodna ( vina. , 4 _Phi.ipFWe' ^ eh«-;'; v' Članstvu društva ge ^ št. 104 JSKJ naznanjam. ^ |^, vrši naša redna mese^n^.; % 19. aprila točno ob °s % zvečer v navadnih P10 j^r Ta seja bo posebno va^\’g»t* } ^ na tej seji bo volitev da m, za 14. konvencijo. Mis^/ & \ ni treba posebej poud^^^itit \ j bo ta seja ena najbolj ^ ^ ker ni vseeno kdo gre '^č gata in kaj mu društvo ^ Ako se bo vse članstvo % lo pcmena te seje, bo ne volilo za delegata člana* ^ na konvenciji delal ^ lij| članstva in Jednote. ^ 0 j^gO' \ !| y enkrat: vsi člani društva ^ čslovan, št. 104 JSKJ naJ. go' ta veda jo svoje dolžnosti -V* [S tovo pridejo na sejo n Ih •19. aprila! Z bratskim pozdravon1' Anton Krapenc Ji’-> 3 _____________ 0, -o, Clevela^’ \ Člane in članice jgF Janeza Krstnika, št. %+e\!p° poživljam, da se poln°s j,; & udeležijo prihodnje seJe> ^1^ H bo vršila v nedeljo 1 * poifljj Ji v Slovenskem Narodnem g;3 ^ in ki se prične točno 0 ^ je Ji dopoldne. Navzočnost jj> J potrebna, zato apeln^gl^1 članstvo, da se seJ® ge Vse polnoštevilno in “a ukrene po previdnosti Tisti, ki niso na seji, ^ pravize k r i t i z i r a a, ^ \ \ je sprejet kakšen Vienefl\ jim ne ugaja. Na dnev p ( du bo glasovanje glede 0 ji*1 MEMBE IMENA. O*® jed*f odloči, če misli, da bo bolj napredovala z 12P^ DOPISI Eveleth, Minn. Prav vljudno vabim člane in članice društva sv. Ime Jezus, št. 25 JSKJ, da se polnoštevilno udeleže prihodnje mesečne seje, ki se bo vršila 24. aprila o polu dveh popoldne. Kot je čla-nam znano, se bliža 14. konvencija JSKJ, in naše društvo do-sedaj še ni nič razmotrivalo o pravilih. Priporočljivo je torej, da vsi člani pridejo na prihodnjo sejo, kjer naj vsak pove, če ima kakšno priporočilo za izboljšanje pravil. Na omenjeni seji bo tudi volitev delegatov, kot pravila predpisujejo. Upam, da se člani in članice te seje kar mogoče številno udeležijo. časa ima vsak dovolj in eno uro ali dve na mesec že vsak lahko žrtvuje za društvo. Žalostno je, ko pride tajnik v dvorano in najde večinoma prazne sedeže. Nekateri pošlje jo svoje asesmente po otrocih. Prav bi bilo, da se bolj zanimamo za društvo, ker društvo jo v slučaju bolezni naš najboljši prijatelj. Seveda tudi mi no smemo društva pozabiti, ampak se ga spomniti vsaj enkrat na mesec. Vsak član in članica ima čas do 25. v mesecu, da zadosti svojim obveznostim do društva in Jednote. Dalje opominjam tiste, ki dolgujejo društvu, odkar sem jaz tajnik in še od prej, to je že čez dve leti, da enkrat te dolgove poravnajo. Katerih se to tiče, bodo že sami znali. Na svidenje v nedeljo 24. aprila! John Nemgar, tajnik društva št. 25 JSKJ. Cleveland, O. Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ, so prošene, da se v kolikor mogoče obi-lem številu udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. aprila ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Na' dnevnem redu bo več važnih zadev, posebno tudi razmotri-vanje o pravilih za prihodnjo konvencijo. Zdaj je čas, da razpravljamo o izboljšanju naših pravil. Vsaka ima na seji besedo in enako pravico. Torej, vse na sejo v nedeljo 17. aprila! — S sestrskim pozdravom, Anna Walter, tajnica društva št. 103 JSKJ. Ely, Minn. V petek 22. in v soboto 23. aprila zvečer bodo predvajane tukaj slike, ki jih je prinesel Mr. Anton Grdina iz starega kraja. Vsi tukajšni rojaki so vabljeni, da se poslužijo te prilike in si na slikah ogledajo DOPISI % !^a<*a*)evanie iz 6. strani) ln»enom ali če bi ji bilo to Hov . ^az sem že dosti čla-^obil za Jednoto, pa mi Pi r°H-e” re^> da ne Pristo-Ia 1 imena. Dalje bomo vo-WVa..delegata za 14. redno ^noenCij°‘ ^ članov Je °d-kji'^volijo take delegate, jj j0,0 delali v korist društva note. l ?° Praviia, Pa bo prav 10v' Videl sem, da je več Hil, SUsPendiranih in črta-a*aj bratje ne pridejo ^ tam povedo v kak-•e 2a]SvariJ'u se nahajajo, da bi °2'*° ZanJe? Društvo je „j Pustiti, nazaj pristopiti lpra °’ Posebno če človek ^0f V z<*rav ali je že v letih. It oj116 ,m°re plačati, naj pri-X) 72iSe.j0 tam pove, pa se j..°zilo zanj. To je treba )g . °sebno. Na pismene *' Se ne °ziralo. Kdor jahk° pride na sejo. -6 aPe*iram na člane, ki ' ttila^1-0 SVo-i‘*a otrok vpisanih ^ odlUSki 0(i(*eie^’ da jih Ht ■ a‘^anja vpišejo. Ases-i (]a]^‘ tako nizek, da se niti HiijCJ!e more meriti z ugod-*». p’ 1 jih nudi zavarovalni-*bratje, da nesre-.\-ano11 ne počiva! ^la jSVidenie v nedeljo 17. n bratski pozdrav vsem! ptpl John Zalar, bednik dr. št. 37 JSKJ. * ------ Žo^j. Salida, Colo. V je poročati žalostno Vife. tukaj šne naselbine, k ’ da Je nemila smrt vze-8tVaaSl^ Vrst dobrega člana Kj , sv- Alojzija, št. 78 )r®ta Louisa Tekavca, ..8e .ie poslovil od naš let v,1 moški dobi, star šele ' društvu št. 78 JSKJ Dial y, in se je sploh za-ia; društveno življenje, ki. ° iz Zapotoka pri Ku-Ameriki je bival Hfi ‘Gt. Bolan je bil samo «e e*a £a je namreč kap ?av > iV ^ern času le za pol i, (j^^’ toliko, da je rekel s^rb"11 zapušča vse in da \ 2pZU °troke. Ob šestih je ,1 rnarca ga je zadela 2^ strani in v glavo, ob Ail laj 27. marca je pa % j ^aPUŠča žalujočo so-A (.j,. s e d e m nedoraslih ^afejVUnte in štiri hčerke; ^ Jo šele 16 let star. k-JH brat se nahaja v ^ 1 je tudi prišel s so-C ^ p°gre^u- Drugi njegov •lvi ^asom umrl nekje tah. v starem kraju 4So"l ,estro' ■VSen Tekavec je bil •i' ki V ^ej naselbini pri Sl t.8'!. ga Poznali. To je '*[ vGi' nJegov pogreb, ki 1 v Sai'^ten kot ga še ni ^išl^ 1 i- Naj mu bo lahka h^efi^da, družini pa bo-l/^je ° iskreno sožalje, i Hov'11 SGstre> tukaj ima-iv'* d0kaz. da se smrt V W,star°8t »iti na mla-i' V‘ ^°‘s’’ kakor se ji (lit j^lG nad vse priporoč-,. fneir.' Vsa^ član kakšnega V^i drl tlru^tva, da njego-;• Hk<, ’ e Vsaj nekoliko po-"V *TS(i nenadoma zgodi C!Je, j^j govorite svoje pri-\ jStJ niso člani, da pri-'lti' Dori ^edn°tii ker m0!-a°rne organizacije e e nasvetovati, v’’Hjo tudi članom, da Vlne,!t imaj° sv°je za‘ > kai * .lce napravljene na VXi6ritft želijo zapustiti WSadl!0’ da ne bo v slu-■ * 'k ,, e smrti morebitnih Vt te8“' i Pozdravom, “^ik (i Frank Boitz, arUštva št. 78 JSKJ. 6 Žlan ^iamondviIIe, Wyo. društva sv. Miha- mi foi ela Arh., št. 27 JSKJ prosim, da plačajo svoje asesmente pravočasno, in sicer najkasneje do 25. vsaki mesec. Če kateri član ne more plačati, naj pride na društveno sejo in tam pove zakaj ne more plačati, pa se mu bo pomagalo, kolikor je v današnjih razmerah mogoče Društvo je prejelo od Jednote §25.00, da pomaga plačati ases-ment članom, ki so brez dela in sredstev. Iz tega denarja pa se sme plačati samo asesment za smrtninski sklad; za druge sklade mora član sam plačati ali pa spremeniti zavarovalnino. Člani so lahko čitali v Novi Dobi z dne 20. marca naznanilo iz glavnega urada, da je zvišana naklada za sklad dvado-larske bolniške podpore na štiri dolarje mesečno. Torej, kdor je zavarovan za dva dolarja dnevne bolniške podpore* mora plačati v aprilu štiri dolarje izrednega asesmenta v ta sklad. Kdor ne plača izrednega asesmenta tudi ne more plačati rednega. Bližnji in oddaljeni člani naj vpoštevajo to naznanilo in se po navodilu ravnajo. Vsak naj1 plača svoje asesmente do 25. v mesecu, če pa ne more plačati, pa naj pride na sejo, da se po sklepu iste lahko zanj založi. Tajnik sam tega ne more storiti. Sam ne more zakladati za člane in če njih asesmenti niso plačani, jih mora suspendirati. On je samo služabnik društva in mora vpo-števati pravila Jednote in sklepe društva. Torej, sobrati in sosestre, bodite točni s plačevanjem svojih prispevkov, pa bo prav za vse! — Pozdrav vsemu članstvu JSKJ! Anton Tratnik, tajnik društva št. 27 JSKJ. Chisholm, Minn. VABILO NA- SEJO. — Vsi člani društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ so vljudno vabljeni, da se gotovo udeležijo prihodnje red-np seje, ki se bo vršila 17. aprila ob dveh popoldne v Mahne-tovi dvorani. Na tej seji se bo razpravljalo o pravilih, ker čas, kis nas loči od konvencije, postaja vednor' krajši. Dalje bo na prihodnji seji treba izvoliti tudi dva delegata za prihodnjo konvencijo, zato je dolžnost vsakega člana, da se te važne seje udeleži. Opominjam tudi tiste člane, ki želijo, da se jim njihovi asesmenti plačajo iz blagajne, da naj pridejo na sejo. Jaz ne morem nobenemu obljubiti, da se mu bo kaj plačalo iz denarja, ki smo ga dobili od Jednote. Za koga se plača iz te vsote, o tem odloča društvena seja. Zato naj prizadeti člani pridejo na sejo in predložijo svojo zadevo. Seja bo potem s tajnim glasovanjem odločila, da-li se asesment plača ali ne. Prosim prizadete člane, da to vpoštevajo. — Z bratskim pozdravom, John Lamuth, tajnik društva št. 30 JSKJ. larje izrednega asesmenta. Tako se glasi naznanilo iz glavnega urada. Vsak naj pomni, da ne more plačati rednega asesmenta, če ne plača izrednega. Z bratskim pozdravom, Tomo Simrak, tajnik društva št. 171 JSKJ Kenmore, O. Podpisani se v imenu društva št. 127 JSKJ iskreno zahvaljujem vsem udeležencem veselice tega društva, ki se je vršila na večer 2. aprila. Tako številne udeležbe res nismo pričakovali v teh slabih časih. Hvala in priznanje gre tudi godcema za točnost in za nizek račun; igrala sta pozno v noč in tako pripomogla do večjega uspeha pri društveni blagajni. Vse priznanje je dalje treba dati vsem udeležencem veselice za. dostojno zadržanje, ker ni prišlo nikjer do najmanjšega navzkrižja- , . • Le tako naprej, rojaki, ker v slogi je moč! Strankarstvo nam še nikoli ni prineslo nika-kega dobička, razen morda kaj malega voditeljem. Bolje je zaupati poštenemu človeku, kot eni ali drugi nepodporni stran ki. George Shaltz, predsednik dr. št. 127 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Vsi člani in članice društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ so vabljeni, da se gotovo udeleže prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. aprila v sobah 5 in 6 Slovenskega Doma na 57. cesti. Seja se bo pričela točno ob dveh popoldne. Na omenjeni seji si bo članstvo izbralo dva delegata, ki bosta društvo zastopala na 14. redni konvenciji JSKJ. Ta seja je, torej velike važnosti in je priporočljivo, da se je udeležijo vsi člani in članice. Člani, ki imajo kakšne iz-premembe za bodoča pravila, naj pridejo na prihodnjo sejo in naj ^ih( predložijo članstvu v razmotrivanje. Dalje opozarjam vse tiste člane, ki imajo kakšne prošnje, naj mi jih izvolijo poslati vsaj en teden pred sejo, da jih lahko takoj izročim odboru za prošnje. Z bratskim pozdravom, Joseph Pogačar, tajnik društva št. 26 JSKJ. % l Republic, Pa Tem potom poživljam člane društva “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila v navadnih prostorih v nedeljo 17. aprila in se bo pričela ob dveh popoldne. Za rešiti imamo več zelo važnih zadev. Želel bi, da bi se tudi sobrat Mike Unetič, ako bo čital te vrstice, udeležil omenjene seje, to zaradi zadeve nekega bivšega našega člana, ki je bi! črtan iz organizacije. Tak je bil sklep redne seje, ki se je vršila 20. marca. Poživljam članstvo, da plačuje svoje asesmente pravočasno, to je do 25. v mesecu. Asesment mora biti poslan pravočasno na glavni urad, kot pravila predpisujejo. Člani so to rej prošeni, da ne odlašajo s plačanjem asesmentov do zad njega dne v mesecu. Člani, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, marajo za mesec april in naprej do preklica, plačati po štiri do- Gilbert, Minn. Članice društva sv. Ane, št. 133 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. aprila popoldne v prostorih sosestre Francel. Na omenjeni seji se bo vršila volitev delegatinje za 14. redno konvencijo in volitev zastopnic za Federacijo jugoslovanskih društev. Volitev delegatov in delegatinj za konvencijo je jako važna zadeva, kajti čim boljši in čim zmožnejši so delegati, tem boljše je njih konvenčno delo. Torej naj pridejo ha prihodnjo sejo vse društvene članice; edini veljavni izgovor za neudeležbo' je bolezen. Na zadnji seji .je bilo preči-tano pismo iz glavnega urada in predložen ček, ki snio ga dobile od Jednote za plačeva nje asesmentov tistim članicam, ki vsled slabih razmer same tega ne zmorejo. Vsaka članica, ki ne more plačati asesmenta in želi da se zanjo plača iz prej omenjenega zneska, naj pride na sejo in tam pove svojo željo. O takih zadevah mora ukrepati samo društvena seja. Sam odbor ne sme v tem oziru nič ukreniti na svojo odgovornost. S 'sestrskim pozdravom, Frances Tanko, tajnica društva št. 133 JSKJ. Indianapolis, Ind. Tem potom vabim članstvo društva Sloga, št. 166 JSKJ, da se udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. aprila ob deveti uri zjutraj. Za rešiti imamo več važnih zadev, ob enem tudi voliti delegata za prihodnjo konvencijo. Članstvo naj pride torej na sejo polnoštevilno. Dalje opozarjam tudi vse tiste sobrate, ki ne morejo plačati svojih asesmentov, da to predložijo na vsaki redni seji. Tajnik sam ne more za nobenega založiti, ampak mora o tem ukrepati društvena seja. Z bratskim pozdravom, Joseph Cesnik, tajnik društva št. 166 JSKJ Gilbert, Minn. Članom društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ naznanjam, da se bo naša prihodnja redna seja vršila v nedeljo 17. aprila v Kušlanovi dvorani in se bo pričela o polu desetih (9:30) dopoldne. Med drugimi važnimi zadevami bo na dnevnem redu tudi volitev delegatov za prihodnjo 14. redno konvencijo. Želeti je, da se te važne seje udeležijo vsi člani in članice in si izvolijo sposobne delegate za 14, konvencijo. Z bratskim pozdravom, Joseph Novak, tajnik, društva št. 20 JSKJ. Chicago, 111, Vse članice društva Zvezda, št. 170 JSKJ tem potom vljudno vabim, da se gotovo udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v četrtek 21. aprila zvečer v navadnih prostorih. Najvažnejša zadeva na seji bo volitev kandidatinje za konvencijo, ki se bo vršila meseca julija v Indianapolisu. Vse članice so prošene, da pazno prečitajo pojasnila in navodila o volitvah, ki so priobčena v Novi Dobi z z dne 7. aprila. Navzočnost vseh članic je na omenjeni seji neobhodno potrebna. Naglo se nam bliža tudi čas naše pomladanske* veselice: čas 7. maja, prostor S3. in Millard cesta. Treba je, da že na prihodnji seji izvolimo veselični pripravljalni odbor, ki bo delal po najboljših močeh, da bo veselica čim najbolje uspela. Ako bomo vztrajno delale in razprodale kar največ'vstopnic, nam je uspeh zagotovljen. Vstopnice so po ceni; samo 25 centov za osebo v predprodaji. V dvorani na dan veselice pa, bodo po 35 centov. Godba bo prvovrstna, kakor tudi postrežba. Vsa bratska društva in vsi prijatelji Zvezde so prošeni, da se odzovejo našemu povabilu in nas posetijo na gori omenjeni večer. Sestrski pozdrav vsem članom in članicam, naše Jednote, članice društva Zvezda so pa še enkrat prošene, da se prihodnje seje udeležijo vse, brez izjeme. Agnes Jurečič, tajnica društva št. 170 JSKJ. Pittsburgh. Pa. Zapisnik seje veseličnega odbora Federacij in Zveze SNPJ, SSPZ in JSKJ, ki se je vršila 27. marca 1932 v Slovenskem Domu v Pittsburghu, Pa. Navzoči so: A. Horvat, J. Hrvatin, A. Barilar in Kvartič od SNPJ; Lavrič, Bogataj, Kroteč, Dermota in Kastelic od SSPZ; Kosoglav, Žagar, Eržen, Pogačar in Varoga od JSKJ. Brat Barilar otvori sejo in pove namen iste. Za odbor tega skupnega delovanja so bili izvoljeni: A. Barilar za predsednika, J. Varoga za tajnika, A. Horvat za zapisnikarja, J. Kvartič za blagajnika, J. Pogačar, Dermota in I. Kastelic za nadzornike. Brat Varoga priporoča, da bi se priredil piknik. Brat Barilar poudarja, da so naše naselbine zelo oddaljene druga od druge, zato je nemogoče, da bi se mogla vsa društva tega piknika udeležiti. Zaradi tega priporoča, da bi se napravilo dva piknika, najprej v eni naselbini, potem v drugi. Za prvi piknik so bile priporočane naselbine: Center, Sygan, Renton in Clar-idge. Brat Eržen pojasnjuje, da v naselbini Center ni primernega prostora za piknik. Nato je bil stavljen in soglasno sprejet predlog, da se piknik vrši na Syganu. Glede drugega piknika se na predlog sobrata Varoge sklene, da se prepusti v odločitev prihodnji seji. Po daljšem razmotrivan j u glede časa je bilo soglasno sklenjeno, da se piknik priredi na četrto nedeljo meseca junija, to je 26. junija. Sklenjeno je bilo dalje soglasno, da bodo vstopnice po 25 centov za osebo. Vstopnice bodo samo v slovenskem, jeziku. Določenih je bilo tudi dvoje daril, namreč cekin za $5.00 in za S2.50. Vstopnice se razpošlje na vsa bližnja društva. Neprodane vstopnice in denar za prodane morajo društva poslati pred piknikom. V odbor za prirecliiev piknika so bili izvoljeni: A. Barilar, I. Ka- stelic, Dermota in J. Jurgel Ta odbor ima polnomoč, da preskrbi vse potrebno za piknik. Oglasov za piknik se ne bo •dajalo v liste, pač pa se priporoča, da člani oglašajo piknik v glasilih svojih organizacij potom dopisov. Odboru se priporoča, da se za to priliko najame godbo iz Canonsburga. Istotako se priporoča, da se povabi na piknik bližnja pevska društva. Za drugi piknik se priporoča ,da bi se priredil v naselbini Claridge. Prečita se pismo sobrata Smrekarja, ki priporoča, da bi se dobilo govornike za ta piknik. Po daljši debati se sklene, da se ne bo vabilo nikakih govornikov. Pozdravne govore bodo govorili zastopniki navzočih Federacij in Zveze. Glede seje se sklene, da jo tajnik skliče potom glasil prizadetih organizacij. — S tem je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil sejo ob 12. Uri opoldne. Anton Horvat, zapisnikar. ■ ’ • 5 4 > Pueibk), Colo. Poživljam člane in članice društva Marije Pomagaj, št. 42 JSKJ, da se bolj redno udeležujejo mesečnih Sej, posebno tisti, ki ne čitajo pravil in se potem ne vedo kako ravnati glede bolniške podpore in plačevanja asesmentov. Vsak bi moral vedeti, da tajnik za nobenega člana ne založi asesmenta, ako ni na seji tako odobreno in sklenjeno. Vsak bi moral ■ tudi vedeti, da član, ki zboli, ko je suspendiran, ne dobi podpore. Kdor ne more plačati asesmenta, naj pride na sejo in naj pove zase in za svojo družino, da ako je mogoče da društvo založi asesment zanj in za družino. Naznanjam tudi, da je bik) na zadnji seji sklenjeno, da se za mesec april naloži na vsakega člana in članico po 50 centov društvenega asesmenta, ki gre v društveno blagajno. K sklepu poživljam člane, da se polnoštevilno udeležijo pri- hodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. aprila ob deveti uri dopoldne. Z bratskim pozdravom, Primož Knafelc, tajnik društva št. 42 JSKJ. Aurora, Minn. Tem potom naznanjam članstvu društva sv. Jožefa, št. 85 JSKJ, da je bilo na zadnji seji sklenjeno pozvati vse člane in članice, da pridejo na sejo četrto nedeljo v mesecu, to je 24. aprila. Na omenjeni seji bomo volili delegata za 14. redno konvencijo, ki se prične 25. julija. Jaz mislim, da je dolžnost vsakega člana, da pride na to sejo in odda svoj glas za tistega kandidata, o katerem sodi, da je najbolj zmožen in da mu je najbolj pri srcu napredek Jednote in njenega članstva. Na omenjeni seji bomo tudi razpravljali o izboljšanju jed-notinih pravil. Cim več nas bo na seji, tem bolj pravilno bomo lahko vse rešili. Pri tej priliki obveščam tiste člane, ki so zavarovani za dva dolarja dnevne bolniške podpore, da plačajo v mesecu aprilu in naprej do preklica po štiri dolarje izrednega asesmenta, to je dva dolarja več kot dozdaj. Tisti člani, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti ali pa po otrocih, so prošeni, da to naznanilo vpoštevajo, kajti od tistega, ki ne plača izrednega asesmenta, tudi rednega ne smem vzeti. Dalje naznanjam članstvu D. L), dvorane, da bo za mesec maj 25 centov naklade. Kjer jih je več v družini, plačajo skupno 25 centov. Na svidenje 24. aprila! Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ. Cleveland, O. Na prošnjo in željo več minnesotskih društev in drugih posameznikov, sem se odločil posetiti njih kraje s slikami iz stare domovine, da bodo isto vsaj v slikah videli, kajti mnogi je drugače nikdar več ne bodo videli. Da so slike zanimive, je bilo že obširno poročano, osobito so to izjavili oni, ki so slike videli. Razumem, da ni ugoden čas, kar se tiče delavskih odnoša-jev. Tudi ne potujem radi tega, da je potovanje prijazno, s potovanjem je mnogo napora in sitnega opravila ter dela. Tudi ne radi tega, da bi kaj zaslužil, ker slike se ne kažejo v namenu kakor se kažejo druge filmske : slike za trgovski obstoj, marveč slike prikazujem radi tega, ker sem domovini lansko leto obljubil, da bom ponesel slike preko ameriškega kontinenta rojakom pokazat, da bodo videli, kako še domovina in rodna gruda obstoji. Da bodo videli, kako naši sobratje doma življenje nadaljujejo, odkar smo jih zapustili, ko smo odpotovali v tujino za kruhom. Ker se je domovina Jugoslavija ob lanskem prvem imigra-cijskem kongresu tako lepo odzvala in pokazala toliko ljubavi do nas tukaj bivajočih Jugoslovanov, se mi je zdelo, da je moja največja dolžnost, to prinesti seboj in tu narodu predložiti, da vidi v tisti luči, v ka-koršni se je tam vse to vršilo in dogajalo, namreč v namenu z:i tu bivajoče Jugoslovane. Kako navdušeni in burni so bili sprejemi vseskozi od prve postaje na Jesenicah do stolice države Beograda. Kako se je ljudstvo veselilo in radovalo1 z nami in naročalo, da je vse to bilo prirejeno tudi za one, ki so v Ameriki in se v domovino na povratek ali na obisk vrniti nc morejo. In kako se je ljudstvo veselilo povsod po deželi, ko so se snemale slike, ker so vedeli, da jih bodo njih dragi v Ameriki videli. Take slike ne smejo ležati pod klopjo, naj jih rojaki vidijo, kljub temu, da je težko za vsak cent, ki ga manjka za kruh. Radi tega so pa naselbine sklenile za zelo malo vstopnino k prireditvam slik, od tega pa bo še ostal dobiček naselbinam. Ljudstvo bo imelo velik užitek in končno še dobiček od tega. Rojaki, potrudite se, da vidite slike, žal vam ne bo. Anton Grdina. zadev. Poročane bodo med drugim podrobnosti o naši veselici “Pine-Tree-Dance,” ki se bo vršila na večer 23. aprila. To bo zabave, ko bomo žagali in podirali veliko drevo, ki bo v ta namen postavljeno v dvorani. Priprave so v polnem teku in za posetnike veselice bo z vsemi zemeljskimi dobrotami poskrbljeno. Pri tej priliki bi tudi prosil člane, da bi malo bolj vpošte-vali pravila, posebno kadar zahtevajo kakšne odškodnine. Do-sedaj se še ni zgodilo, da bi mogel kdo z glafo skozi zid prodreti.—Z bratskim pozdravom, Frank Pirc, tajnik društva št. 66 JSKJ. Chicago, 111. Novo leto, nova pot! To sem zapisal ob pričetku tega leta in dostavil, da se bo članstvo društva “Zvon,” št. 70 JSKJ držalo tega gesla v tem letu. Nisem se zmotil. To lahko potrdi vsak, ki je bil navzoč na zadnji naši veselici 2. aprila. Kako velika udeležba je bila in kako je bilo vse veselo! Pozabili smo na depresijo in dozdevalo se nam je, da so se povrnili nekdanji dobri, zlati časi. Zares, prava, neprisiljena zabava je bila to. S finančnim uspehom smo pa tudi lahko zadovoljni. Prav lepo zahvalo zaslužijo vsi, ki so na eden ali drug način sodelovali. Sedaj pa opozarjam članstvo tega društva na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v sredo 20. aprila, v navadnem prostoru. V smislu pravil se v tem mesecu volijo delegat j e za prihodnjo konvencijo. Škoda, da bo naše društvo imelo samo enega delegata, kar je vzrok depresija, toda bolje nekaj, kot nič. Vsled tega prav vljudno vabim, da se te seje udeleži vsak član in vsaka članica. Po seji bomo imeli zopet nekoliko okrepčila. Torej, ne pozabite! Bratski pozdrav! John Gottlieb, predsednik. Center, Pa. Člane društva sv. Barbare, št. 33 JSKJ poživljam, da se kar mogoče številno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. aprila. Na programu bo več važnih reči, med njimi tudi volitev delegata za 11. redno konvencijo, ki se bo vršila meseca julija. Vsi člani so vabljeni, da pridejo na to važno sejo, če jim je le mogoče. Obenem prosim člane Slovenskega doma na Center, Pa., da se gotovo udeležijo seje, ki se ■bo vršila v soboto 16. aprila ob osmi uri zvečer, ker imamo nekaj važnega za rešiti. Z bratskim pozdravom, Anton Eržen, predsednik društva št. 33 JSKJ. Joliet, III. Članom in članicam društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ tem potom naznanjam, da se bo naša prihodnja seja vršila v nedeljo 17. aprila ob eni uri popoldne. Vršila pa se ne bo v navadnih zborovalnih prostorih, ampak v zgornjih prostorih SLOVENIA DVORANE. Po seji bo pripravljenega za člane nekoliko okrepčila in domače zabave. Vsi dobrostoječi člani in članice so vabljeni, da se udeleže prihodnje seje, ker bo na dnevnem redu več važnih Krayn, Pa. IZ URADA ZVEZE JSKJ DRUŠTEV ZA OKOLICO JOHNSTOWNA, PA.—IZVLE-VLEČEK ZAPISNIKA ZVEZI-NE SEJE, Z DNE 3. APRILA 1932. Predsednik otvori sejo o polu treh popoldne v dvorani društva sv. Alojzija, št. 36 JSKJ v Conemaugh. Čita se zapisnik ustanovne seje in se sprejme kot čitan. Nato se čita imena navzočih: Mike Rovanšek, predsednik; Louis Bavdek, tajnik; William Pleskovič, M. Tomec in John Martinčič, zastopniki društva št. 16; John Brezovec, F. Pristavec in I. Groznik, zastopniki društva št. 36; A. Tavželj in John Košir, zastopnika društva št. 136; Louis Škufca, zastopnik društva št. 215. Dalje so navzoči člani št. 36: F. Škufca in F. Pašnik. Nadalje so navzoči trije sobrati .iz Pittsburgha, namreč dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik JSKJ, John Balkovec, glavni nadzornik, in Joseph Sneler, predsednik društva št. 26 JSKJ v Pittsburghu. Sobrat Tomec poroča, da je dobil pismo od tajnika Zveze JSKJ za zapadno Pennsylvani-jo, da naj se društvo pridruži dotični Zvezi. Isto poroča sobrat Tavželj. Nato predsednik pojasnuje, da zdaj, ko je ustanovljena tudi za okrožje Johns-tovvna, naj se tajnika obeh Zvez pismeno sporazumeta, katera društva so kateri okolici bližja. Nato dobi besedo sobrat J. Sneler, ki se izrazi, da ga zelo veseli, da so tudi v okolici Johnstovvna člani, ki se zanimajo za napredek in dobrobit JSKJ. Priporoča, da obe Zvezi delata roko v roki, bodisi z dopisovanjem, bodisi z udeleževanjem sej pri eni ali drugi. Priporoča tudi, da naj se oba tajnika sporazumeta glede pripadnosti društev k bližnji Zvezi. Dalje poroča nekoliko o delovanju Zveze za pittsburško (Dalje na 8. strani) DOPISI (Nadaljevanje i/. 7. strani) ,okrožje in o koristih, k i jih jo že dosegla. Na predlog I. Groznika, podpiran po F. Pristavcu, se sklene, da se finančnih zadev ne rešuje na tej seji, ampak se jih [predloži, ko bo več časa. So-5 brat Brezovec v kratkem vzpodbuja navzoče, da ne smemo odnehati, ampak moramo iti najprej in pridobiti tudi ostala j JSKJ društva v tej okolici, da J se nam pridružijo. Sobrat Bal-jkovec priporoča navzočim, naj ise potrudijo, da pridobijo za Zvezo vsa okoliška društva naše Jednote, ker take Zveze so velike koristi za. prizadeta društva in za Jednoto. Nadalje j poroča, da bo imela Zveza JSKJ za zapadno Pennsylvanijo svojo prihodnjo sejo v nedeljo 24. aprila v Slovenskem Domu v' Pittsburghu, in bi sobrate Vie-selilo, če bi kateri člani iz tega j okrožja prišli v pbšet. Sobrat predsednik nato vpraša vrhovnega zdravnika, kako je kaj na splošno z bolniki. Dr. Arch izjavlja, da pomladni dnevi so prav tako nezdravi kot jesenski. Najslabši mesec v letu je marc, toda letos še ni bilo tako slabo z bolniki v tem mesecu. Ako ne nastopi kakšna epidemija, naš bolniški sklad ni v nevarnosti. Največ se more obvarovati bolniški sklad pri društvih samih, s tem, da se bolnike strogo nadzoruje. Nato je bil soglasno sprejet predlog, da ostane sedanji odbor Zveze do prihodnje seje, katera se bo vršila v dvorani društva sv. Alojzija, št. .‘56 JSKJ v Conemaughu v nedeljo 29. maja ob dveh popoldne. Seja je bila zaključena ob 5:3.0 popoldne. Louis Bavdek, tajnik. --------o-------- LISTNICA UREDNIŠTVA Dopisniki so prošeni, da se izogibljejo v svojih dopisih vsega, kar bi se mogla smatrati za versko ali politčno propagando. Urednik mora upoštevat pravila in ne sme, priobčevati vabil na kakoršnokoli cerkveno slavnost, oziroma opisov istih, ali prireditev v korist cerkve, prav tako kot ne sme priobčati vabil na pri-) editve socialističnih,. komunističnih, republikanskih, demokratskih in sploh političnih klubov ali skupin. -------o-------- Razprave o pravilih l Nadaljevanje iz 3 strani) posebne naklade za konvencijo. Pa tudi glavni uradniki naj bi se v bodoče zadovoljili z nekoliko manjšo plačo. To naj po svoji najboljši razsodnosti določi konvencija. Po našem mnenju se dela velika krivica članom in članicam, ker je zadnja konvencija odbila tri dni bolniške podpore. To marsikaterega bolnika malo razjezi, in ravno to je menda vzrok, da imamo pri naši Jed-noti toliko' simulantov. Priporočljivo bi bilo, da Jednota plača bolniško podporo članu od prvega do zadnjega dne. Še bolj priporočljivo bi pa bilo, da bi vsako društvo bolj strogo nadzorovalo svoje bolnike. Kar se tiče jednotinega imena, oziroma črke “K,” se je naše društvo izreklo, da na j ostane po starem. Priporočamo, da delegati ne bi izgubljali časa glede te točke. Ime kot tako nič ne pomaga, pa tudi nič ne škoduje. Izbrali so si ga naši ustanovitelji in pod sedanjim imenom se je organizacija vzdignila do lepega števila v članstvu, do milijonskega premoženja in do solventnosti. Vzemimo si za vzgled razna privatna podjetja, katerih lastniki so se že večkrat premenili, toda podjetje še vedno nosi originalno ime. Nekateri dopisniki • sodijo, da bi v organizacijo s ■ spremenjenim imenom bolj pri- ■ stopala naša mladina, toda pc ' našem mnenju to ni verjetne ■ in se to vsaj ne opaža v naših 1 krogih. Večini naše mladine taka malenkost kot ime ne ovi- Inam preostaja, namreč Prl vanje mladine zg °rganlZ® jV tem času velja, da s_* 'l&^ mo rokave in gremo vsi .. ;Takih časov še nismo im^j 'morda ne bomo zopet kniau li. Mladina, kolikor mi J® „ i . v /ivkfl ^ no, sc ne meni, ce je cr. imenu e li ne, razen če jo jšunta. Zato naj ime osta" ,starem, ker mogoče se no ^ jnimamo za izpremenib0, e način bomo odvrnili nep° stioške. Društva naj M *e , -p Ut si združevala, kakor se , / Upola-j jo prodajalne, banke itt- ^ |goma bo prišlo tudi do"( ^ j Slovanskih organizacij. p j ’ edina pomoč za. nas m druge Slovane. , ■, j i, John Sik°ni,/,; : Jv član društva ----------------------------- Za JUGOSLAVIJA I,RlpE S št. 6 V MINNESOTO ^ V dneh med 22. j ' Sl majem prid3 domovina Ju otj ii> v Minnesoto v vzzi svoj' ^ , tj^ naravi, da jo vidijo nj-nl ‘ ^ $.• ^ hčere, ki eg jo zapustili P1 ^ k. Rimi leti in jo scdaj_ žel.P ^ $ Pl Program bo sledeč: • y gf*’, ' aprila v Ely-ju, 24- 111 “lmu. H* lethu, 26. in 27. v Chisl1 s Gilbertu, 29. v Soudanu, • ,yii. , W(|; pn pri Sv. Štefanu v ^ jod« Med potje v Minnesoto J v ur i dne 19. aprila kazale sl ., vat.ki naselbini Sou -5ki »r i ^ nazaj grede pa v farm« • m9jR." . blni Willard, Wis.. dno *•, Povsod na veselo svidenj • . -it sli“- : [,J A. GRDINA “° ___________________________j ( i £ \ s ki \ , '^ii velikemu poletnemu ga prh e dini na slove.'1-111 , I)ri parniku j *1. Je BREMEN S? DNE 9. JULIJA iL .. %b i, j. J Cena ilc LJUBLJANE a 1 rj0 GREBA in nazaj ! Njg sam« $152.00 j Sli, Nc odlašajte. Izrabit=^nj,a *Mvej nc nizke ccne- ^ III. !>' glede tesa in vseli ‘ n3: ’ 5 |)& rilkev pišite nemade-112 j 81,) I VLADO PRE^B : ^ 27 So. Main St- ; i South Norwalk, c°n ; L*e | | —- GLAS NARODA | NAJSTAREJŠI ^ SLOVENSKI V AMEU 6l0ve^ ^ je najbolj razširjen -j list. v Ameriki; d°nf %ajtiolJ!| L nje svetovne n°v°sltj* I 1 Izvirna poročilo iz sj' pr^v , Jii(; vine; mnogo Sale > teljef' % i romanov najboljših P Pošljite Sij* J in prlfteli ga bomo ^ Vsi» pisma nBS,oV*^lnA ’ i ' GLAS NAROPA,., i tli W. I8th St.. '"Jit I s m 1n _ ? izdeluje lično r venska iinijstoj^ ^ Ameriška 'J C LE V EL A N P* odbor nima zalo veliko dela. Dalje bi priporočal, da se pri na?i Jednoti vpelje tudi pasivnost. Pasivni bi lahko člani bili za dobo dveh let. Ako pasivni član v teku šestih mesecev zopet postane aktiven, naj bi «> ne zahtevala od njega zdravniška preiskava; ako bi bil pasiven nad ■jest mesecev, moral bi se podvreči zdravniški preisk?vi, če bi hotel postati zopet aktiven; to bi ise moglo zgoditi le, če ga zdrav nik pronajde zdravim. Pasivni člani naj bi bili za dobo dveh let upravičeni do $150.00 smrtnine, toda le, če so v Jednoti nad pet let; pasivni člani, ki še niso nad pst let v org?nizaciji, ne bi bili upravičeni do take smrtnine. Po mejih mislih bi na ta način obdržali več članstva v organizaciji. Ta pasivnost naj bi veljala v j času kriz in depresij, kot je sedanj?, ko mnogi člani ne morejo plačevati svojih asesmentov. f Priporočam tudi, da bi se doba za prestop iz mladinskega v ediašli faddleek podaljšala od 16. j do 18. leta. S tem bi se mnogo .olajšalo breme družinskim očetom, ki tpko težko plačujemo asesmente za otroke, ki morajo že s 16. Is torn prestopiti v odrasli oddelek. Na ta način bomo mnogo več mladine obdržali v naši Jednoti. Ako jo izgubimo s šestnajstim letom, jo bomo potem : težko nazaj dobili. V teh časih se mi vidi tudi po-I irata denarj?, da bi se delegatom plačevalo za spalne vozove. Saj je dosti Članstva, ki nima za potrebno hrano in obleko in ki mora posedati pri nezakurjenih i pečeh. Delegat bo že potrpel in prestpl noč v vlaku, sedeč na , mehkem sedežu. To so za enkrat nekatera mo-I ja priporočila, če jih bo hotela konvencija kaj vpoštevati. O priliki se pa še oglasim. Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ i Barberton, O. POPRAVEK. — V razpravah o pravilih od strani društva št. 44 JSKJ v Novi Dobi z dne 6. aprila 1932, naj se Četrta (4) točka popravi v toliko, da se bo glasila: “Glavni urednik ima Že po sedanjih previlih pravico se udeležiti konvencije, zato naj mu konvencija dovoli udeleževati se debat in glasovati.” Anton žagar, tajnik društva št. 44 JSKJ. jp Rado Murnik: | NAVIHANCI ' I ^jj ^ ^ ZAVOZLAN ROMAN ^ || (Nadaljevanje) “Seve, da me boš!” st; je branila Veverela in milo zaskvičela. “Se te na bom vaša v a pa tokva! Samo dol pojde, de pdeva fletn i ukp domu ! Le nč se me nka na boj!” Naposled sc je dah devica vendarle pregovoriti in jo pripleza- j la v vibah na tla. Orehuza pa jo je nemudoma zgrabila za ušesno i čope. “Lbezen —?” je sikala mati. “Pa že zej? Tok že zej b rada j.aprauva ledk stan, eganka? Takale mvada iverca, k še ta kr^šče cikle nos! A voč punco, de se boš igrava? P? lačgale berača štmaš? Tačgale hvafca! Tačgale vačnga Šlibarja? K under raj vidm surka v ješpreno kokr pa. tgale gredlna! Nastrašn svaf s urajmo-; va! To b bva pa res zu lepa v o let J Ko j brez gosca! — Ncoj s že ta trečo rajžo ušva od hiše! Pa. b na biv čvovk najvoln! Ko.j šan-kat nej te vidm z nim ukp! — T bom že drujga ženina preskrbeva, goršga, pa z dnarjam, zadrkle t še rošce cudejo. Le hmau se m zbrihtej, ti raušl zalublene, pa z gvale s ga zbe, tistga, lintverna!’’ “Pusti me no, mama, lepo te prosim, ojoj!” “Kaj? Koj zgne se m, ti kuštr namarne! Preh bo Trgvou na gunkrej Save skočil, kokr pdemo z vama pisma dev?,t! Užeš, po-tepenka, koko sm se usa prehvadiva, k sm šva co za sem za tabo? A sm to zasuživa? To rečem, de se t bo še zu vtepova toja gvaut! Kera j še taka na celm Gorenščm? Ukraščm more hdič pote prit, de te bo vleku co dol na den pkva! Le dobr zamirkej moje besede, ti nasrečna žvau ti!” Pri vsakem vprašanju in klicaju je grofinja Orehuza krasno bitje tako polasaU:. za sladke, da je vpila hči, kakor ptica v precepu. Doma pa je objokano mladenko privezala z nitjo k postelji. In vselej, kadar se je starka ponoči zbudila in legla na drugo' stran, je nategnila nit, da bi se preverila, če je dekle še doma. III. “Caramba!” je klel princ Migomigavzar v svoji vili na trabje-su bukve po špansko. Evropsko izobražen, je znal po domače in drugače preklinjati tako gladko, da bi ga bil človek lačen in žejen poslušal noč in dan. Sedel je v senci svojega košatega repa na mahu in spletal spletko za spletko. Migomigavzar, fpliran pesnik, je po svojem književnem polomu fikupljeval in prodajal le še jezice in pa kritike s slepo firmo. Ve-veranu birmski boter, mu je pomagal začetniku skakati na pegaza in rimati “ruka” na “čuka” pa “čuka” na “smuka,” dokler ni bil fantin z dušo in telesom lirik. Ko mu je pa prišel dični mladenič pri Vevereli navzkriž, je prisegel postarni princ, da ga uniči na vsak način. “Slava Vilam, vam pa dober dan, princ Migomigavzar!” ga je pozdravil nenadoma Veveran, ves hripav. “Potrkal sem že dvakrat. Ali motim?” -M-m! — čast liričnim orglicam tvojim!” ga je sprejel gospodar in vst?l.” Ravnokar si mi bil prijetno na mislih. Kaj bo dobrega ?” “Piišel sem vas pobarat, če se vam zdim že zadosti prismojen? Saj pravite, da mera biti vsak genij nekoliko prifrknjen!” “Izvoli sesti na mehke blazine, mladenič predragi, da mi ne odnesel spanja! Tako. Zdaj pa ... s čim misliš, da si izpolnil višjo prismuknjenosti pikre pogoje?” “Pesmice delam že natešče, ne da bi čakal kaj nagrad.” “To je že nekaj!” “Zaljubljen sem pa tako nadrobno in nadebelo, da včasi res ne vem, i li sem mož ali cifra! Moja ljubica je lepa, kakor bi se umivala z mlekom in brisala z rožami! Sneg je njena prebela koža! Koke — slonova kost. Mramor njene prsi! Vrat — alabaster. Cvetoča lica vrhu vse te kosmate lepote primerjajo izurjeni kavalirji vrtnicam, čelo pa večinoma elizijskim poljanam. Vse te ne-i avadne dražesti zakriva čudovito nežna dlaka. Zareditega pa so omenjeni čari tem zanimivejši. Prijazne ustnice se mi zde podobne razklitemu rubinu, kadar se mlad? grofica ni ravnokar najedla zrelih borovnic. Vkratkem sem Židane volje, če le zagledam njena dva sladka rebusa, njene mile oči. Kadar vam pogleda v deževnih dneh z njima tako jasno, kakor že pač zna, proti gorenjskim Snežnikom, vselej se izpremeni slabo vreme, in jameta se tajati sneg pa led na najvišjih planinah. Lilije in pomaranče za-dehte po zraku, če samo malo vzdihne ali izpregovori. Le dva-krat trikrat vam stopi kam, in nikoli več ne zraste na posvečenem mestu nobena nespodobna trava, nikar hinavska kopriva, ampak t,ame nadarjene vijolice pa jagode pa kaj takega, kar dobro de najkočljivejšemu okusu.” “No, prav! Ti govoriš kakor rojen pesnik!” , “Navzlic vsem tem redkim vrlinam mladega telesa pa nadkri-1 ju je moja zornomila milozorka druge vsakdanje gospodične tudi duševno. Zlasti se zanima za leposlovje. Vsako jesen že komp.j komaj pričakuje nove Velike Pratike, edine naše slovenske knjige, ki je res bogato ilustrirana. Kar ne naveliča se ogledavati mičnih podobic, ki jih je toliko, in vender vsaka spet drugačna. In kako nedolžnočisto veselje jo navdaja-vselej, kadarkoli se preveri, da se drži Pust še vedno, enako, kakor se je držal že leta in leta in leta.” “No, hm! No — prav!” “Marsikomu se zdi morebiti neverjetno, da je ni prav nič sram materinega jezika! Govori ga kar javno pričo drugih na glas. Kaj? Igrati nehvaležno vlogo narodnjačice in rodoljubice, to se ji zdi kaj kratkočasna burka, ne samo doma v kuhinji, ampak tudi zunaj, kadar gre s svojo strogo gospo mamico poskakovat na dober zrak.” “No . . . Morda tudi čika?” “Do zdaj še ne. Kadi pa, kadi! Pa še skozi nos ga daje!” “Hehe . . “Ime ji je pa Veverela. Jo poznate? Hčerka grofinje Orehuze. rojene princesinje Pipineže.” “Poznam . . . Hehe, hehe. . .” “Gledat se pa letava, kadar utegneva< le količkaj! Kadar sliši ali bere le začetno črko ijiojega imena, zardi do ušesnih šopov — to mi trdi sama — in bliskovito švigne na samoten kraj, premišljevat svoje vrele občutke. Zgolj od ljubezni meži po cele ure. še jesti se ji ne ljubi prav. Najlaže se shajava ob plesnih vajah. Saj imam precej čeden frak, in da je napuf, tega ni zapisano nikjer! Kaj kmalu jo popleševa z izdajalnega kraja javnosti za molčeče grmovje pa. zabrenkava visoko pesem prepovedane ljubezni!” la pristopa v društvo in Jednoto. Imamo pa tudi take, ki še ne vodo, da so pri društvu in Jednoti, ker zanje plačujejo stariši; ko to preneha, ne bodo več ostali, pa naj bi bil na krmilu Jednote sam sveti Peter ali pa nekdanji ruski voditelj Trockij. Ako kak posameznik ravno zaradi imena ne mara pristopiti k naši Jednoti, pa tudi ne bo velike škode. Torej, še enkrat poudarjamo, da sedanje ime organizacijo naj ostane v rabi še zanaprej, ker nič ne škoduje. Naše geslo in geslo vseh delegatov na konvenciji naj bo: vsi za večjo, močnejšo in bogatejšo J. S. K. Jednoto! Za društvo št.149 JSKJ: Joseph Kastelec, prvi nadzornik, in Marko Guštin. Klein, Mont. Najprej naj omenim, da S3 popolnoma strinjam s tistimi, j ki priporočajo, da ostane ime J. S. K. Jednote še nadalje take kot je. ,Drugo, kar bi priporočal, je, da bi se starim članom, ki so že nad 20 let pri Jednoti znižali asesmenti na polovico. Znano je, da so bili vsem starim članom tekom zadnjih 20 let močno zvišani asesmenti. Jaz imam še zdaj izkaz, ko sem plačal mesečnega asesmenta za Jednoto in društvo $1.55, zdaj plačujem pa $3.75 na mesec, namreč $8.60 Jednoti, 15 centov pa društvu. To je redni asesment. Zdaj ko smo stari in delati ne moremo in ker dela tudi ni niti za mlade, je vprašanje, kako bomo mogli zmagovati naše asesmente pri Jednoti. Kdor je dočakal že 70 let, kot sem jih jaz, mi bo to rad potrdil. Prosim delegate prihodnje konvencije, da tej zadevi posvetijo posebno pozornost. . J. R. Rom, član društva št. 88 JSKJ. Falls Creek, Pa. V razpravah b pravilih je zopet prišla na vpjto izprememba jednotinega ifflfcfia, Po mojem mnenju bi od , izp^emenjenega imena ne imeli nikakih koristi, pač pa škodo, ker bi stalo kakšnih štiri do pet tisoč dolarjev. Debata na konvenciji bi gotovo stala tisoč dolarjev ali pa še vcČ. Kdor je bil že kdaj na konvenciji, že ve, kaj je mogoče tam doseči; nazadnje bi bil pa še ravs in kav s. Jaz bi priporočal, da naj bi vsako društvo na svoji seji odglasovalo, če je za spremembo imena ali ne. Rezultat naj bi sporočili glavnemu tajniku, ki naj bi v Novi Dobi objavil, koliko društev se je izjavilo za izpre-membo imena in koliko proti. To bi dalo delegatom pravo pot na konvenciji, da bi potrdili sklep večine. Seveda, vsem ustreči ni nikdar mogoče. Po mojem mnenju je večina članstva proti izpremembi, zato upam, da bo tozadevna debata na konvenciji kratka, ker bo treba rešiti mnogo drugih, važnejših problemov. — Pozdrav! Louis Sl,ak, član društva št. 13 JSKJ. Aurora, Minn. Pozorno zasledujem razprave o pravilih v našem glasilu. Kot je videti, se članstvo mnogoštevilno udeležuje teh razprav, kar je tudi potrebno in pravilno Vsak član je drugačnega mnenj?, in si zamišlja bodoča pravila po svojem najboljšem prepričanju. Prav tako si jih zamišljam tudi jaz po svojem prepričanju. Zato mi pač ne sme nihče zameriti, če se ne strinjam z vsemi dopisniki, oziroma z vsemi priporočili. Nekje sem čital priporočilo, da bi se dalo društvom pravico, da razpolagajo z društvenimi blagajnami po svoji v°lji, n?mreč kakor se večina na seji izreče. Po mojem mnenju ^ bilo to napačno. Vsak posameznik ima svoje misli. Eden bi bil zato, da bi se iz društvene blagajne prispevalo za cerkve, drugi bi želel, da se da. za zvonove, tretji bi hotel, da bi se dalo za osvoboditev Slovencev izpod italijanskega, jarma, četrti bi priporočal pod- poro kakšni godbi itd. Iz tega bi prišli pri društvu prepiri in raz- j |dori. če so pa društveni denar | rabi samo v svrhe, ki so edino društvu v korist, ne more biti jnikpkega prerekanja radi tega. j Pri nobenem društvu niso vsi člani enakega prepričanja. Gotovo bi nasprotovali temu ali onemu izdatku iz, društvene blagajne za namene, ki so izven društvenega delokroga. Radi tega je popolnoma, prav, da pravila p relieved uje-j o, da bi se denar iz društvene blagajne, v katero mo-1 rajo plačevati vsi člani, rabil za izvendruštvene namene, pa naj bodo še tako dobri in plemeniti. Moje priporočilo je torej, da ostane v tem oziru tako kot je sedaj, ker le na ta način more ostati JSKJ nestranska organizacija kot je bila do sedaj. I i Društvena blagajna n? j se rabi (le v svihe, ki so V neoporečno korist društvu in Jednoti. Ako j bi se dalo društvom pravico, >da Is tem denarjem 'po svoji volji razpolagajo, bi se zelo lahko zanesli v 'organizacijo prepiri ver-1 skega in političnega značaja, kar | Jednoti nikakor ne bi bilo v korist. V svojem privatnem živ-1 ljenju pa vsak član lahko prispeva za kar hoče in more. Ostanimo nestrankarski tudi v bodoče. Da bi sc vsi glavni odborniki udeleževali letnih in polletnih sej, bi bilo po moje mmnen.ju po-i trata denarja. P>ilo bi boljše, da ilse tisti denar porabi za člane, ki ■ ne morejo plačevati svojih ases- • mentov. Priporočano je tudi bi- • lo, da bi bila glavni urednik in ■ vrhovni zdravnik člana glavne- • ga odbora. Jaz se strinjam s i tem, da bi bil glavni urednik : član glavnega odbora, ne stri-i njam se pa glede vrhovnega - zdravnika. On ne more glavnemu odboru dajati navodil, kako . naj zdravi članstvo, ker odbor sp ne razume na zdravljenje. V/-„ hovni zdravnik pa lahko poroča . glavnemu odboru pismeno, če i ima kaj koristnega. Po mojem mnenju naj bi se udeleževali letnih in polletnih sej sledeči glavni odborniki: glavni predsednik, glavni tajnik, ves nadzorni odbor in urednik. Urednik je v tedenski zvezi s članstvom potom lista in tudi potom dopisovanja, ima torej dosti vpogleda v organizacijo in ve za mnoge potežkoče članov, katere drugim glavnim odbornikom niso znane. On naj bi se udeleževal vseh sej kot glavni odbornik, ker sem prepričan, da bi v mnogih slučajih mogel dati ostalim glavnim odbornikom marsikatero dobro priporočilo. Njegovo delo je tako, da je v stalni zvezi z vsem članstvom in bi moral tudi vedno biti dobro poučen o vsem, kar se sklepa na odborovih sejah. Glede porotnega odbora Li priporočal, da naj se udeležuje sej le v slučajih potrebe. Po mojem mnenju bi bilo tudi umestno, da bi se število glavnih porotnikov zivišalo na. pet članov. Dostikrat pridejo v razpravo* in razsodbo zelo važne zadeve,ki bi jih pet porotnikov moglo pravilnejše rešiti kot samo trije. Kot je sedaj, ako se dva porotnika zedinita za gotov odlok,- vidi tretji, da je v absolutni manjšini in morda niti ne mara dokazovati s svojimi argumenti, da sta onadva v zmoti. Ako pa so pri petih porotnikih trije za in dva proti, je dokazovanje teh dveh lažje. Po mojem mnenju bi bila i'?zsodba po petih porotnikih včasi pravičnejša, kakor samo po treh. Saj pri sodnijskih obravnavah je treba celo 12 porotnikov. Torej naj bi prihodnja konvencija izbrala pet porotnikov. Stroški zaradi tega ne bi bili dosti večji. Zdaj dobiva predsednik porotnega odbora $75.00 letno, druga dva porotnika pa po $35.00 letno, kar znese $145.00 letno za vse tri. V bodoče naj bi se dala predsedniku porotnega odbora $50.00 letno, ostalim štirim porotnikom pa po $25.00, kar bi zneslo skupaj $150.00 letno. Ako se plače glavnim porotnikom na splošno nekoliko zmanjšajo,, ne bo tako hudo, ker, kolikor vidimo in čitamo, porotni Chicago, lil. V razpravah o pravilih sem videl, da neki dopisnik omenja prisilno spovefd. Tega nimamo v naših pravilih. Prisiljen ni bil k temu nihče niti tukaj niti v starem kraju; vse je prostovoljno. Razumem pa, kaj hoče dopisnik reči. Zato jaz priporočam, da ostane ime Jednote kot je sedaj. Tista črka “K” nikomur nič žalega ne stori, člani, ki se ravnajo po pravilih in ki točno plačujejo svoje prispevke, so deležni podpore brez ozira na njihovo privatno prepričanje. Edino, kar bi jaz priporočal, da se izpremeni, je,'da nove člane, kadar pristopijo, predsednik predstavi članstvu in pove njihova imena,, nakar jih zapriseže, pa mirna Bosna. Po starih pravilih je: kako se piše in koliko je star in tako naprej. Jaz ne morem spati že dolgo let radi tega, morda potem ozdravim. Kadar gre kandidat k zdravniku, pove tam vse zadeve in tam se izpolni listina: koliko je star, kako se piše itd. Cenjeni rojaki, časi se izpre-minjajo. Naseljevanje je prenehalo in sploh za nedoločen čas ne moremo pričakovati dotoka; mi se pa, staramo. Edino ena pot V. -1 EDINA SLOV. BANKA North American Trust 6131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. O. | I Ima premoženja skoro $6,000,000.00 ^ | Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov Zedini . , in tudi iz Kanade in od drugod. ( Kadar pošiljate , denar v staro domovino, ali ^„g£i zli * pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega denarn p ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta. kaP* dr Ta slovenska banka ima $200,000.00 osnovnega jjeifl- -- $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne vloge vlaga1. Z | I