Kazalo pesmarice Zakaj ste vzeli bombo Drevesna hišica Negibna glava in nebeške zadeve Anton v vodi, ki ni vino Padel sem s stropa Maturantski bal Od neandertalca do vesoljca Kolofon Zakaj ste vzeli bombo Zakaj ste Kajuhu vzeli bombo? Neumno vprašanje. Kaj naj pesnik z bombo? Njegova bomba so besede, Uživali bomo ob krvi nedolžnih teles, O ja, seveda boste, A odloži bombo prijatelj moj, Saj si ravno s čage prišel. Zagotovo vidiš gozdove bele. Poglej tja preko. Trubar te čaka, Odložil je pero, Poprijel je puško in motorko, Da odžene pošasti Pogube. Le proč sovrag! Jutri gremo v napad, V boj za staro pravdo, Da odprejo nam gostilne, Nas spustijo v trgovine, In naužijemo se akcij posezonskega znižanja. Zamenjam svobodo za odprto gostilno, Kiklco prodala bom in masko si kupila. --- Trubar, zgrešil si! Ljudem raje piši o orungi gostiln, Pridigaj ljudstvu o potrošniškem raju, Katekizem je za staro šaro, Ker nima listka s ceno, Dajte mi teraso za kofetkanje, Saj ni važno poreklo! --- Vsi junaki zbrali smo se na koronskem žuru, Saj ko stopim pred ogledalo, Vidim edinega boga, ki ga priznam. In ja, Bobu Dylanu sem ukradel prstan v Veroni, Stinga sem pozdravil, A želo je čakalo na smetišču zgodovine - alternativne. Avtobus odpelje, Ti pa čakaš. Komu na čast? Zijaš tja v svoj vek! Kdo Španiji bo gospodaril? Najboljši ponudnik, A zagotovo ne kraljica, Ki s kostmi pozira, Da rumeni tisk ima svoj šov. Kaj le s teboj, s teboj bo narod moj? Nič. Vse bo uredil najboljši ponudnik, Le v Ikeo vsi, Poklonite se novemu bogu! Vse dobi prebarvani duh. --- Le dvoje sivih vran, Ena gleda gor, Druga dol. Pa maske so odvrgle, Ubogi vrani, Oglobili so ju, In izpel vse pesmi svoje. Bum! Umazane živali, najdite si svoj spomeniški podstavek! --- Drevesna hišica Otroci že vedo, Hišica naj stoji na drevesu, Notri skrivajo se pirati, ravbarji in druge sorte pustolovcev, V njej najdejo drugi dom princese in kraljice. Nedolžnost duše našla je svojo hišico na drevesu, Misel skozi okna zre, Ozre se fant, ozre se deklica, Namesto oken so zrcala, Zrcalce zdaj zares povej, Kdo kaže na resnico sveta? Drevo oveni, zgrizejo ga kisli dež in hlapi človeški, Hišica zapuščena strohni, Piratov, ravbarjev in pustolovcev ni več, Tudi princese in kraljice umaknejo se s tega sveta, Zrcalce spusti vase nedolžnost duše. Puf! Horuk v nove čase, Ko vsak si svojo jamo sam izkoplje, Skoči vanjo! O groza! To je tista luknja Čudežne dežele, Alica je vanjo padla, Pa preklinja, ker si noht zlomila. Na čajanko prišla, Polh, Nori Klobučar in Marčni Zajec so sedeli, Kako naj spijem čaj, ki ga nisem še dobila? Rešite uganko, Zavito v stoletni papir Viktorije! --- Kje je hišica drevesna? Kaj je z njo storil politični piar? Jo je odnesel najboljši ponudnik? Je pristala na tržnici politične prostitucije? Vrag je vragu brat, In poslanec je poslancu vrag. Bolje biti suženj bogati, Kot svobodnjak za žico zataknjen. Saj v tem peklu ni hudičev! Alo, na pašo, Oh, kako rada bi nesla jutri v cerkev solzice, pa jih nikjer ni več. Ja, tako misliš, Pozabi na pozabo, Spomni se spominov, Solzice ... --- Pokópal misli visokoletéče, Tako ponižen sem postal, Izpuhtel sem na poljanah zvezdnega prahu, Eden od mnogih. Željá nespolnjenih sem bolečina, On je jokal tam v kotu, Rad bi prestol, A ga še družina brca v kot, ko Črtomír ves up na zemlji sreče, Vrnimo se v drevesno hišico, Dajmo gor vsa ta zrcala, Poglejmo skozi, Zapojmo si, Ob jezeru bliz' Triglava, čolnič duše plava sem ter tja, A pod gladino pošast preži. --- Ostanimo torej v drevesni hišici. --- Negibna glava in nebeške zadeve Tam je, pred pošto stoji na stebru, Glavo kvišku moli, Pod njim seznam junakov pošte je zapisan, Padlih za, Padlih? Poleteli so tja gor, Kamor oči negibne zrejo, Ko bi ušesa negibna slišala, Zločincem odpustke delijo, Jih kujejo v zvezde črnega svoda, Junake tlačijo v jame pozabe, Negibna glava zre v nebo, Tam so, v nebesih, junaki zbrani, Oni zavedeni in ne-zavedeni izdajalci, si v peklu grejejo krvave roke. --- Že se ljudstvo je zbralo, V zadnji boj že hiti, Naletelo je na kapitalsko internacionalo, Ki v večni boj za profit hiti, Le vkup, le vkup, uboga gmajna, Dobiček se privatizira, Izguba pa med vas se razdeli, Plačajte, ker ste revni, Kasirajte, ker ste bogati. Vsakemu revežu se lahko še kaj obdavči, Naj bo to ogljični odtis izdiha, Naj bo to dežna kaplja z neba, Naj obdavči se še siromaštvo, Dobiček naj se deli, Saj nihče ni tako bogat, Da subvencija mu ne bi legla na račun. --- Praznujmo praznik neonskih luči, Neoliberalizma, Neoekonomizma, Neoplatonizma, Neokolonializma, Neofašizma, Neonacizma, Neonske parade ponosa, Neobogvečesa, Neofeminizma, Neokonformizma, Neo ... Švercal si programe, Bežal pred Agenti Matrice, Zdaj si baterija hladnih umov, Saj nisi rod sesalca, Rod tvoje mame je od virusa. --- Imamo veseli iLiberalizem, iRitacijo, iMaginacijo, iMitacijo, iNflacijo iPad, i ... Ihaha, Bog živi vas slovenke, Saj možje so v bankrotu, Vzemite jim pol ničesar, Diktatura proletariata so sanje, Demo-kracija kot Klepto-kracija, Demo-nstracija, Demo-ni, Demo-scena, Demo ... Demonstrirajte mi nekaj iz nič. --- Gleda kamniti mož v nebo, Pred pošto je, Pomnite, Pom-nite Pom-ije, Verbalne in mentalne, Poleg kokic in osladne moravačke kole, Od Vardarja do Triglava, Pozabite, Skočil sem v napačni čas. --- Pred pošto stopite in glejte! Vidim kamnite solze, Jok junakov zbranih, Ubranih v tišini, Prezračujte! Odprite okna v svoj duh, A pozor! Če med ušesi najdete bakreno žico, Dobri ste za politično večino. --- Horuk v nove čase, Eni spredaj, drugi zadaj, Mene pa pustite! Hočem hladno pivo, Pa zraven sindikalni golaž, Zato ne ubijte še časa. --- Kamnita glava odletela, Tega se več ne grem. --- Anton v vodi, ki ni vino Tam zadaj je skrit, za gostilniškimi omizji, iz grmovja kuka v ta svet, maske mu niso dali, pa mora tam ždet. Ja, Anton Aškerc je ta stric, nihče ne sme mu blizu, saj kuga ni vesela dama, je teta s koso, ki žanje davek. --- Zgodilo se je v Ljubljani, tistega leta 1912, razvaline puste in molčeče, še krokarji ne pridejo blizu, pijančki zaključujejo zadnjo rundo, zadržujejo bruhanja obrok, veter piha, piska in šepeče, imamo vlado z razprodaje, v paketu tri za ceno dveh. --- In o belem dnevu te je strah, saj skoči nate angel, Kje masko si pustil? Stran od vseh, birič te bo oglobil, saj sove plašne gnezdijo po linah, pozabljajo imena, saj demenca je vladar. Maske gor! Ne otipavajte robe z golimi rokami, prišel bo mož v črnem, s krokarjem pod klobukom, in z dementno sovo v roki, njega mika zdaj neba modrina, pri kruhu ne pozabite na pivo, če žemlja spije štamprl, ga bom še jaz! Mož v črnem pa v jok, saj vino Tvit so razprodali. --- In oživljajoči solnčni žar, dajte gor perutničke in kotletke, pa prilijte pivce za živce, in črni mož mi napiše globo, ker pritisnil sem na plin pregrobo. Maske gor, saj to je ples v maskah, pustne šege zavlekle se, In skrite so v škratji luknji, palčkov šest, saj eden je v karanteni, mačeha pristala na intenzivni, a lovec je na porodniški. Resnica je satira, tragedija se je v komedijo oblekla, zato zaprli so teater groze, saj mlad študent na mah je legel vznak, iz zemlje stegnile so se roke skrivenčene. O moj bog! Iz buče naj bo župa bučja. Burek so že razprodali, jogurt je od včeraj, pa listek s ceno so izgubili. --- Žura še ni konec, liter na liter palača, Celjski grad je zrasel pred očmi mu, pohitel je na akcijo, saj tretjega hiša časti. Krilati Pegaz pade vznak, Anton odmaje se domov, masko gor, horuk v nove čase, pa hrbte vsi nastavimo, kjer se lomijo obljube oblastnikov, vsakokratnih biričev, ki skačejo od leve proti desni in nazaj. Vsakokratne matrone, peklenske javne hiše bivalke, želele biti so vestalke, a ostale so jim potovalke, in so padle kot nedonošene padalke. --- Namočimo Antona v vodo, krstimo ga z vinom, le predrago ne sme biti, piškote pred potekom roka trajanja mu v malho dajmo, z zlatimi ostrogami v boj, naj premakne se že s položaja pri Oštirki, na Pegazu naj zdirja čez lekarno, in Apaurina naj ne pozabi, v zadnji boj za zadnji par hlač bo šel, v vodo se potopil, slabo vino spil, da odplakne ga do Rimskih Toplic, kjer gre na rajžo po Aškerčevi poti, obžaluje to pot mimo domačij, kjer ni gostilne, da bi s Pegazom nazdravil, horuk v nove čase. --- Padel glavni je junak Celjan, tam vsakdo pade, kajti vino je poceni, žeja pa neskončna, krčmarica dala je popust, nazdravil Anton z Urehom, skupaj sta zapela v noč, horuk v nove čase, maske so taprave, prestrežejo ves smrad z višav. --- Krčmarica splavarja je prevarala, mu namesto vina kis prodala, pa odplul je po Savinji. Pritožil se, ko namesto vinca rujnega kis okusil. Anton odmaje se domov, pa okopa se v Savinji, Ureh skoči na Pegaza, burni akt je končan. Cica, Mica, adijo pica! --- In sloviti ta Celjan je naš, med stranmi so zanimivosti, še Novi Tednik kupim in vse izvem, Omike luč si prvi ti zanetil, Anton iz vode vrne se za Oštirko, Ureh odjezdi in kupi si nove čevlje, ko vodi plug po njivi za ročice, Bog živi nas in ne ukini nam naše manire. --- Dragi moji, zabava je končana, maske gor in domov, to pridigajo nam dan in noč, od devete zvečer do šeste zjutraj, pa pamet v roke in pustite Antona, naj za zidovi tam čemi. Sanjam o dnevu, ko bo vse po starem, in se vrne vse, kar je virus vzel, mi pa znova družimo se, Anton in Ureh naj se nam pridružita. --- Zbudil se je Tisti, in kot svinja sanjal je koruzo. --- Le gomila. --- Padel sem s stropa Narisal sem se, Podpisal tja gor, Poglej jih te mravljice, Gomazeče vsepovsod, Zame so vse kloni enega in istega, Mašine iger, žretja, prerivanja in žuranja, Mrgoleče tekajo sem in tja, V kaosu svojega reda, Entropija njih je sovražnik, Med njimi trepeta nešteto zanikovalcev in brezbožnikov, Izkoristil bi kupon za petindvajset odstotkov. --- Pogledal bom kvišku, Tam začne se začetek neskončnega, Tam je konec končnega, Umetnik je zrcalce, Povej mi zrcalce, Kdo najbolj kul v deželi je tej! Nisem jaz? Zrcalce nisi več čarobno, Lažnivo me varaš, Resnice ne poznaš, Ker nisi zrcalce na pravi steni, Ukradel sem Prešernu fige, ki jih je kupil v akciji. --- Štirje so na vrhu, Angeli krilati, na nebu lažnem lebdijo, Made in Italy piše jim na krilcih, Iluzijo obudijo, Šest jih je stražarjev nemih, Na vrhu čakajoči ždijo na svoj neskončni trenutek, Publika z balkonov zre v ponor iluzije, Groza ali strah zrcali se v očeh, Zamrznjeni v trenutku, Čakajo duha, da življenje jim preda, Štirje stolpi pno se kvišku, Sekajo nebeški svod, Neskončno prekrije končno, Zbudite se iz okamnele groze, Obudijo naj vas duhovi davnine, Srečajte svoje prednike, Objemite svoje potomce, Pa ne pozabite za sabo vode spustiti. --- S stropa večni zdaj odmeva, Gledam vas in vas ne vidim, Poslušam tišino, Ki odmeva iz praznine, Štirje so, En nad drugim, Podoba je človeka, Zamrznjenega v večnem zdaj, Zamrznjenega v večnem prej, Zamrznjenega v večnem potem, Vrag, ko crkne zamrzovalnik. --- Stopite zdaj pred zrcalo, Lačni boste siti, Presiti boste umrli od lakote, Stopite pod strop, Poglejte gor, Srečajte, česar ni, Objemite praznino polnega, Vse mineva, Samo strop obstane, Pa Bledu se poleti izognite. --- Padel sem s stropa, S sebe stresel stoletni prah, Pogledal levo, desno, gor in dol, Nasmehnil se zrcalcu, Pomahal mu v pozdrav, Zdaj pa grem na pizzo. --- Maturantski bal Grad nad mestom, za zavojem reke, Tam je maturantski bal, Ples zaključka, Zanihala so stoletja, zaplesala so desetletja, Vihar odpihnil je pajčevino laži, Napihnjenci, vrnite se v luknje! --- Videl sem jo! Res je bila ona! Obrnila so se stoletja, Zamenjale države, Habsburžani so out, Prišli so Karađorđevići, Pa jih je odnesel strel v Marseju, Odplaknil pa maršal Tito. Prišla je tista teta še po Tita. --- Praznujemo trideset let države, Bliža se maturantski ples, Čeprav stari mi dejal, Z Veroniko ne boš plesal, Sem fige mu pokazal. --- Deseniška je Veronika, Najin bo ta ples, Preveč stoletij je minilo, Da priložnost mi spolzi. Na vrhu Friderikovega stolpa, Kakšen je to razgled, A notri je parada groze, Mučilniki in natezovalniki, Pa razna zbadanja in prebadanja, Vse to in še več. --- Kam pa kam Rdeča kapica? K Veroniki na maturantski ples! Kaj v košari nosiš? Mobilni telefon iz razprodaje, Gugl in Fejsbuk me prodajata, Kdo več bo dal za moje skrite poti! Krkenzi kikiriki everi dej, jes aj krk, Žvakenzi dublegume everi najt, jes aj žvak! --- Namočil noge sem v Moravi, V kotlu pasulj se kuhal, Pivo je v hladilni torbi, Manjka mi samo še soplesalka. In glej ga! --- Pijanček, ki vodo pije sred' vinograda! Postal je skrbnik treznosti, Ko vsa dežela pijana se opoteka, Zaprta med stene zadušljivega strahu. Že se ljudstvo je zbralo, Da na zadnji bal že pohiti. --- Ups, napačen film, zgrešeni časi in prostori! Grajska dvorana je okrašena, Sije za ta svečani ples, Svetijo nam lučke duš pokojnih, Odnesli so jih tokovi politične korektnosti, Eni na letalu za eksotiko, Drugim pa plačilni nalog, Vrag prodal je prvoaprilsko šalo za tri bitkoine, A meni fotr znova je zabičal, Vse druge, samo Veronike se ne smeš dotakniti, Ona je za princa Teme, Našel si boš Urško zalo, Preden jo vzame podvodni mož. In Savinja je zavila. Pa sem dejal, Ej, Herman stari tiran, Zgodovina te je povozila, Na urgenci si preminil, Ker si masko dal na napačno mesto, Na volitve nisi šel, Zdaj pa bentiš čez cesarsko oblast! Ulrika, moj'ga sovladarja usoda čaka, A skrbi te, častihlepni prodajalec žensk, Kdo z mano plesal bo. Stari, vrni se v muzej, tam se zjoči, Popelji s sabo črnega moža, Pa njegove oprode daj na razprodajo. --- Maske gor pred vstopom! Prednost ima najboljši ponudnik, Ki kaj vtakne v žep zdravja. In okoli gradu vse tiho je bilo, Bal se je začel, Zaplesal sem z Veroniko, Orkester je zaigral na mitraljez, Ogenj odnesel je vse vrline in slabosti, Ostal sem sam. --- Grad nad mestom čaka na nov čas, Stari časi slave iztekli so se v reki slave, Mórava še vedno teče dol, Savinja še vedno naredi ovinek, Pa poklon stari slavi. --- Od neandertalca do vesoljca Sedi neandertalec v pečini, In sanja o mamutovini, Pesem se razlega po votlini, ko v roke vzame si piščal, Iz daljnih tisočletij kliče slavo, Čakam na ledenodobno zabavo. Pol jih je pobrala zima, Da bo znova rima. Kam bo jutri šel na lov? V Tuš? Mogoče raje v Mercator? Kaj pa Jager ali Spar? Kje imajo mamutova rebrca? Imate v Lesnini okle sabljezobega tigra? V Ikeo pa ne grem, Ker ljudi ne jem. Nimate? In ne pozabite na PCT! --- Prišla je povodenj, Odplaknila je stare kosti, Odnesla igle, maske in potrdila, Prišel je potres in zasul votlino, Prišli so trije sveti možje. Kdor ne sliši jih, temu gorje. Prvi zakliče: »Mandarine po znižani ceni.« Drugi zapoje: »Samo pri nas! Veganski svinjski zrezki!« Tretji vse preglasi: »Politiki na razprodaji! Dan volitev bo.« Pa železna doba železo je prinesla, Vse je zarjavelo, Tudi kolesci, ki narobe se vrtita. Piskri, noži, vilice, Pa kakšen nož in igla, Vse to na razprodaji. Pa na pogreb ne pozabite, Saj zanamcem kaj pustite! Z žličkami bodo brskali po zemlji naši, Da dediščino bomo negovali. In pred medvedi bežali. In ne pozabite na PCT! --- Če kaj prileze iz podzemlja, Ne ustrašite se, To smo vendar mi, Neandertalci, kromanjonci, In drugo sorodstvo očetnjave. Teknili so nam šnicli črnega panterja, Snedli ga na banketu črnem. Naprej zastave slave! Ups, napačni čas. Zastavic nimamo, Zato ne zahtevajte od nas, Da pridemo v vas. In ne pozabite na PCT! --- Zdaj imamo Keleio, zavetišče, Kelti svoje so rekli, A Rim pride s svojo zabavo. Troia Secunda! Samo danes, po akcijski ceni! Magnetki, vrečke in kovanci. Pa kranjska klobasa, Potem leskovački in sarajevski čevapi, Laško pivo naj že hitro izumijo. Abusus non est usus, sed corruptela*, In ne pozabite na PCT. --- Rimski forum zbirališče pametnih postane, Celeia je rimsko mesto, Veliki žur bo to, Ja, mestne pravice so za Celje že pradavna reč! Učite se torej zgodovine, Da si pred predniki sramote ne naredite. Če ne veste, pa raje molčite, In si kletve ne prikličite. Sam Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus, Ups, zlomil sem si jezik, Celje je počastil, Dobilo je fino fensi ime, Že se ljudstvo je zbralo, Da družno zapoje, »Municipium Claudium Celeia«, Ta Claudius ni kdorkoli, saj nasledil je Kaligulo, Ljudstvo naj zdaj žura, Tudi okoli Marsovega templja. Čeprav brez sladoleda in kofetkanja, Še bureka niso 'meli. Vsak bog imel je svojo fešto, Konstantin Veliki prekinil je zabavo, Zaprli so jo dvesto let kasneje. In ne pozabite na PCT! --- Rimljan, malce okostenel od dolgega spanca smrti, Kosti pogrel bi v termah Celeie. A kje so? Kam so skrili mozaik? Kje so vsi ti ljudje različnih barv? Ups, ker sladoled se prodaja, Sosedov pes te oblaja. V terme pa pojdi v Laško ali Dobrno. Ni dovolj nóbel? Pa si oglej kip Nobéla. Smukal se je okoli Sofie Hess, Ona res bila je prava bomba. Zamenjam palico dinamita za masko ali cepivo. In ne pozabite na PCT! --- Varius Klemens, vrni se! Če si bil dober za rimski senat, Si zagotovo boljši od vseh sluzavcev naše dobe! Pokaži ključi del anatomije vretenčarjev! Pokaži hrbtenico! Vrni se, kličemo te! Le pridi, uslužbenec Marka Avrelija, Dajemo ti fino službo! Razgled garantiran, Zabava tudi. In ne pozabite na PCT! --- Zakaj bi si to želel? Raje grem na sever, na bojišče pri Vindoboni**! Naučite se! »Etika poudarja tudi enakost in povezanost vseh ljudi!« Ste pozabili, izgubljenci v času? In res je čas za pozabo. Ko hudi Huni prišli so na zabavo, Mesto kmalu utonilo v pozabo. Ugodno prodam obdelan kamen! In ne pozabite na PCT! --- Iz tisoče bogatih, Kaj imamo? Pozabili smo na Gebhreba! Na srečo iz Žovneka v Celje je gospod na pivo skočil, Saj od Celja do Žalca je ravno poljé, Kjer tudi na hrbtu konja gré. In k fontani piva je skočil, Da v Celje žejen ni prišel, Vmes pa kazen plačal, Saj dva promila je v krvi 'mel, Njegov konj pa še tri preveč. A Ulrik I nam je znan gospod, Ko cesar za grofa ga postavi, In pravi posel kmalu je prišel! Oj provizija moj dom, Kako si krasan, Herman II je pred turškim mečem rešil Sigismunda, Pa v posteljo mu podaril je Barbaro, In Celjani frajerji postali, Ko si s fevdi so postlali, In ne pozabite na PCT! --- In Celjani postali so knezi. Celje tako vstopilo je na velik oder, Dobili smo Celjsko kneževino! Nad Celjem gospodoval je Friderik, Drugi svojega imena. »Ne bom gradu imel nad trgom! Naj mesto bo!« In mesto je bilo. Friderik napolnil je rumeni tisk, Saj na maturantskega bi Veroniko odvedel, Čeprav mu Herman zaukazal Elizabeto! A še vedno čaka v vrsti, Ko delijo se medalje. Pa še piva ne dočaka. Zato so Ulriku glavo preč dali, In Celjski so v zgodovini svoje odigrali. Kneževino celjsko Habsburžani s kostmi požrli, Kasneje ognji mesto so pojedli. Ste to vedli? In ne pozabite na PCT! --- Narodni dom dobil je konkurenco, Rekli so mu Celjski dom, Ampak bratje in sestre ter tisti vmes, Naj blagoslovi vas fluidnost norosti, Veselice še zdaleč konec ni! Ironija naj bo to, Štiristo devetdeset let kasneje, Natančno ob dnevu, ko mesto je postalo, Vpadejo soldatje hitlerjanski, Celje hočejo v Cili spremeniti, A bili premalo so kremeniti! In ne pozabite na PCT! --- Horuk v nove čase, Gradila se nova zgodovina, Samo naj ne zmanjka nam vina, Pa grenčico Maršal dobimo, O ja, Sam maršal na Ostrožno je prišel, Nov reklamni slogan je imel, Nova oblast za vse čase! Obilje za vse naše! Vam za prvi maj pa golaž in poceni pivo. In ne pozabite na PCT! --- Oblast vsaka je minljiva in zamenljiva, Zgodovina slavne je plasti naložila, In tipke Erase ne pozna. (Maske gor!) Od tiranozavra mimo neandertalca, Iliri, pa Kelti, Bila je Keleia, Druga Troja, Bogata Celeia, Od Hunov porušena, Dobili smo Cyli, Potem Cili, Le kdo cvili? (400 EUR, ker ste brez maske). Saj so tiranozavri izumrli, Nebeški kamni jih odnesli, Celo prej od Celjskih knezov, Ki dobili so trg z biseri sedmerimi, (Ne, niso Sedmera jezera)! Eden joče, saj manjka zelenica, Raje imeli bi jo kot beton. Kavica, tortice in vse zaparkirano! Za sodobne čase Celje slovensko postane, Zdaj smo tu in ohranimo ga! Ne pustimo slovenski besedi, Da z ulic izgine. In ne pozabite na PCT! --- Vesela novica, Prvi Celjan je stopil na Luno, Zapičil zastavo knezov je v regolitna tla, To ni razpadajoča kmetija Pri Lun, Kjer bicikle smo puščali, Ko na Anski hrib smo po borovnice šli, Da borovničevca smo imeli. Ponujamo ogled Starega gradu s kraterja Tycho, Mozaik oglejte si z one strani, Okusite Celje od daleč, Tako ga boste raje videli od blizu, Pa za burger in pivo boste dali. Zgodba Celja gre naprej, Pesek zasuje stare hiše, Stolpnice sprhnijo, Še zadnji okostnjak je legel v večni san. In ne pozabite na PCT! --- Oprostite, časa mi zmanjkuje, Lovim priročni Celebus, Mudi se mi v Špar in Tuš, Da mi za akcije v Mercatorju, In Jagru ne zmanjka časa, Vesolje nikamor ne bo ušlo, Tiranozaver je okamnel, Mamuta so snedli, Kelti pa čakajo na boljši jutri, A Celje ostaja tu. Naj počaka konec, Ter ne konča kot počen lonec. In ne pozabite na PCT! --- In ja, Želim si pravljico naših krajev, Sami imejte Sneguljčico in sedem palčkov, A meni dajte Zrezek in sedem piv. In ne pozabite na PCT! --- Potem prišlo je Celjsko literarno društvo, Spisali so zbirko o celjski zgodovini, Povedali so obilje tega, A še vedno ne vsega! In ne pozabite na PCT! --- Kje pa! --- Oprostite, napačni letak sem vam dal, Zato vam v slovo bom po-ma-hal. --- Ste brez testa, niste cepljeni in niste preboleli? Ups, poročila z napačne televizije. --- * - Zloraba ni uporaba, ampak pokvarjenost. ** - Rimsko ime za Dunaj --- Kolofon Bojan Ekselenski Zgodovina malce drugače Potovanje po celjski zgodovini Oblikovanje in naslovnica Bojan Ekselenski Avtor ePub Ime Priimek Založba Bojan Ekselenski, samozaložba Zbirka Fantazija V Celju, 2022 1. elektronska izdaja. copyright © 2021 - 2022 by Bojan Ekselenski. Vse pravice pridržane. Obiščite spletno stran: http://samozalozba.eu * * * Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 88617987 ISBN 978-961-95000-9-5 (ePUB)