Po naših občinah Destrnik • Pred nadomestnimi županskimi volitvami O Stran 3
Po mestni občini
Ptuj« Nov sistem zbiranja odpadkov se obnese
O Stran 5
Po naših občinah
Ptuj • Še letos naj bi odprli gasilski muzej
Z> Stran 7
Ptuj, torek, 28. februarja 2012 letnik LXV* št. 17 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Kidričani prvi favoriti za naslov O Stran 11
Štajerski
Spodnje Podravje • V pričakovanju pomladi
Visoke temperature prebudile naravo
Zima, ki je najbolj udarila ob nepravem času, v najbolj norem času za Spodnje Podravje, se je te dni, kot kaže, poslovila.
Rokomet •
Pomembna zmaga Ormoža v Šmartnem O Stran 12
Led, ki je še pred dnevi pokrival številne vodne površine, je klonil pod visokimi temperaturami, neobičajnimi za ta čas. Narava se je dobesedno prebudila, z njo pa tudi ljudje, ki so množično poiskali sprostitev na prostem, na sprehodih. Iz zemlje so pokukali zvončki, prvi znanilci pomladi, zacvetele so trobentice. Živahno je tudi v sadovnjakih in vinogradih, kajti prva rez je najpomembnejše opravilo za dobro letino. Slovo snežne odeje pa je razkrilo tudi številne packe v naravi - divja odlagališča odpadkov, saj nekateri še vedno neodgovorno smetijo okolje. Za njihovo ravnanje pa plačujemo vsi, saj narava ne izbira. V največji akciji čiščenja okolja v Sloveniji naj bi letos sodelovalo kar 250 tisoč prostovoljcev, napovedi o tem, da je cilj iz narave pobrati kar 10 tisoč ton odpadkov, pa je največji dokaz o tem, da je zavesti o čistem okolju še vedno premalo.
Foto: Črtomir Goznik
Boks •
Ptujčani prevzeli vodstvo pred zadnjim krogom
O Stran 14
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Cirkulane • Bivši občinski prostori še vedno prazni
Koliko bodo morala društva plačevati?
Že kar precej časa se v Cirkulanah bije razprava med županom Janezom Jurgcem in predsedniki tamkajšnjih društev okoli najema (in plačila) prostorov, ki jih je doslej uporabljala občinska uprava, po njeni selitvi pa so ti prostori namenjeni delovanju društev.
Sporna točka dosedanjih treh srečanj župana z vodstvi cirkulanskih društev je plačilo najemnine oziroma stroškov
za te prostore, ki so urejeni v vaškem domu z dvorano. Še bolj vroč kostanj pa je upravljanje z večnamensko dvora-
no, ki si je očitno noče naprtiti nobeno od društev in bo tako vsaj do septembra letos v stroškovno breme občine
(v dvorani sicer poteka tudi telovadba za osnovnošolce). Z odprtjem nove večnamenske dvorane pa se bo, če ne prej,
treba resneje ukvarjati tudi s to težavo.
O Stran 4
Super ugodni dnevi v Telekomovih centrih v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti od 27. februarja do 3. marca 2012
Obiščite Telekomove centre v Mariboru, Ptuju in Murski Soboti, kjer vas v času od 27. februarja do 3. marca 2012, poleg akcijskih ponudb in ugodnosti čaka 20-odstotni popust na redno ceno fiksnega ali mobilnega telefona in dodatne opreme. Vljudno vabljeni!
TelekomSIovenije
Foto: SM
Slovenija • Vlada potrdila predlog zakona o državni upravi
Sindikati in vlada merijo mišice
Vlada je konec prejšnjega tedna potrdila predlog novele zakona o državni upravi, je po seji vlade pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Hkrati je vlada sprejela še izhodišča za nadaljnjo reorganizacijo in racionalizacijo širšega javnega sektorja, je dodal minister.
Pličanič je razložil, da novela zakona o državni upravi podrobneje opredeljuje vsebino novele zakona o vladi, torej določitev novih ministrstev in njihovih delovnih področij. Po njegovih besedah bodo podvajanje služb, ki se je pojavilo ob združitvi nekaterih ministrstev, odpravili, sledila pa bo podzakonska regulativa za racionalizacijo teh združenih resorjev, je dejal.
Minister je potrdil še, da so razpravljali o ukinitvi nekaterih služb, in potrdil, da bodo ukinili urad za enake možnosti, urad za narodnosti, urad za verske skupnosti in službo vlade za podnebne spremembe, njihova področja pa se bodo prenesla pod pristojne resorje. Direktor urada vlade za komuniciranje Anže Logar je tu dodal, da končnega predloga sicer še ni.
Kot piše v noveli zakona, bodo naloge s področja podnebnih sprememb prešle pod
ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo skrbelo za področje verskih skupnosti, ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve pa bo bdelo nad vprašanji enakih možnosti in narodnih skupnosti.
Naloge s področja enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov bodo prešla pod okrilje notranjega ministrstva. V noveli zakonu piše, da gre za tajne podatke z delovnega področja državnih organov, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Zaposleni z uradov in služb, ki se bodo združile, bodo po Pličaniče-vih besedah prerazporejeni na druga delovna mesta. Minister namreč meni, da je odpuščanje zadnji ukrep, saj da je veliko rezerv znotraj državne uprave, kjer ponekod
primanjkuje ljudi. Vlada o tožilstvu oziroma o tem, katero ministrstvo bo imelo pristojnost nad njim, ni konkretneje razpravljala, je dejal Pličanič, saj se mora to vprašanje urediti na koalicijski ravni. Podobno je zatrdil tudi premier Janez Janša, ki pravi, da bodo predlog, po katerem bi tožilstvo ostalo pod pravosodnim ministrstvom in se ne priključilo notranjemu ministrstvu, obravnavali. »Če bo soglasje, bo pogodba spremenjena, če ne, ne bo spremenjena,« je dejal.
Glede spreminjanja zakona o državni upravi se je s sporočilom za javnost oglasil tudi sindikat državnih organov. Sekretar odbora sindikata Darko Ščernjavič je opozoril, da so besedilo sprememb zakona prejeli šele dan pred obravnavo na vladi. V preteklosti so imeli kot socialni partner možnost razpravljati o takih spremembah, je zapisal Ščernjavič, ki meni, da bi pristojno ministrstvo lahko sindikat z gradivom seznanilo že prej in omogočilo socialni dialog. Kot namreč opozarja Ščernjavič, spremembe zakona zajemajo veliko število javnih uslužbencev v državnih organih. A kot dodaja, nikjer ni zapisano, koliko zaposlenih bodo spremembe zajele in kakšni bodo še drugi učinki navedene reorganizacije.
Po Erjavčevem mnenju gre v primeru Simčič za gonjo proti stranki
Poslanec DeSUS Ivan Simčič je po izvršnem odboru stranke v petek izjavil, da je srednješolsko izobrazbo pridobil, da spričevala ni ponaredil ali nezakonito pridobil.
Od Obveščevalno-varnostne službe Mors zato zahteva original spričevala. V stranki tako ugotavljajo, da ima Simčič ustrezno izobrazbo, po mnenju Karla Erjavca pa gre za gonjo proti DeSUS. Prvak DeSUS Karl Erjavec poudarja, da se je s poslancem pogovoril, iz česar sklepa, da je povedal resnico in tako ni potrebe, da bi stranka to še naprej obravnavala. Sim-čič zato ostaja poslanec DeSUS. Po Erjavčevih ocenah ima namreč ustrezno izobrazbo, saj je končal filozofsko fakulteto, prav tako ima tudi srednješolsko izobrazbo. Iz
Štrukelj: »Radikalno odpuščanje v javnem sektorju je neracionalno«
Napoved, da v zadnji četrtini leta ne bo plač za učitelje, je poskus naganjanja strahu v kosti sindikatom pred pogajanji, je povedal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj. Dodal je, da je radikalno odpuščanje v javnem sektorju neracionalno. Premier Janez Janša je namreč po seji vlade povedal, da je razkorak med načrtovanimi sredstvi v sprejetem letošnjem proračunu in že prevzetimi obveznostmi okoli 500 milijonov evrov, ob upoštevanju pravic in obveznosti do vseh proračunskih porabnikov pa skoraj milijardo evrov. Že prej pa je napovedal, da na ministrstvu za šolstvo oktobra ne bo denarja za plače učiteljev. Na vprašanje, ali so po napovedih o možnih odpuščanjih razmišljali o tem, da bi socialnim partnerjem ponudili znižanje plač in ohranitev zaposlenih, saj odpuščeni delavec zaradi odpravnin v prvem letu pomeni večji strošek kot redno zaposleni, pa je Janša po seji vlade odgovoril, da je na dilemo treba gledati srednjeročno in dolgoročno. Po
»papirjev tudi ne izhaja, da bi bila diploma ali kakšno spričevalo ponarejeno«. Prvak DeSUS še poudarja, da se ukvarjamo z zadevo, ki je časovno zelo oddaljena, saj je Simčič srednjo šolo končal pred 20. leti. Tako je prepričan, da gre le za gonjo proti stranki, in sicer skupin, »ki niso zadovoljne s tem, da bi DeSUS vstopil v koalicijo in bi raje videle, da bi prišlo do nadaljnje politične blokade in do predčasnih volitev«. (sta)
Novela zakona o vladi v ustavno presojo
Pozitivna Slovenija in SD sta uskladili zahtevo za ustavno presojo novele zakona o vladi in sta jo v petek s podpisi poslancev poslali ustavnemu sodišču.
Stranki sta kritični do prenosa pristojnosti tožilstva z ministrstva za pravosodje na ministrstvo za notranje zadeve in zahteva za oceno ustavnosti temelji zlasti na
njegovem prepričanju tako ni rešitev znižati samo izdatke, ki proračun obremenjujejo v tekočem letu. Kot je poudaril, je rešitev v tem, da se izdatki strukturno zmanjšajo.
Ekonomist Maks Tajnikar je povedal, da bolj podpira znižanje plač v javnem sektorju kot pa odpuščanje. Po njegovih besedah namreč npr. odpuščeni policist ni brezposeln samo eno leto, temveč dlje. Dodal je, da v Sloveniji ni kritičen obseg javnega sektorja. Problematično je, da za javni sektor v proračun ne naberemo dovolj prihodkov za njegove odhodke. Tudi po Štrukljevih besedah je odpuščanje v javnem sektorju predrago. Dodal je, da v zahodnoevropskih državah v javnem sektorju ne odpuščajo ravno zaradi tega razloga.
Janez Janša je ob pozivu šolnikov, naj si v tem trenutku sam zniža plačo, sicer pojasnil, da se bo tudi to zgodilo. Eden od interventnih ukrepov bo tudi znižanje vseh funkcionarskih plač.
Konfederacija sindikatov javnega sektorja v pogovore z vlado brez vnaprejšnjih stališč
Konfederacija sindikatov javnega sektorja bo šla v pogo-
načelo delitve oblasti. Do novele zakona o vladi, s katero je vlada med drugim zmanjšala število ministrstev in združila nekatere resorje, so bili v Pozitivni Sloveniji in SD kritični že od začetka. Poleg očitkov zaradi ukinitve samostojnega kulturnega resorja sta stranki opozorili na prenos pristojnosti tožilstva z ministrstva za pravosodje na ministrstvo za notranje zadeve (MNZ). Pozitivna Slovenija je že ob sprejemu novele zakona v DZ napovedala ustavno presojo, vendar je za vložitev zahteve potrebovala podpise vsaj še dveh poslancev. (sta)
Simobil naj bi že spomladi vstopil tudi na trg fiksne telefonije
Drugi največji slovenski mobilni operater Simobil namerava spomladi vstopiti na trg fiksne telefonije, je povedal član Si-
vore z vlado brez predsodkov in brez vnaprejšnjih stališč, je pred včerajšnjo razširjeno sejo Ekonomsko-socialnega sveta na Brdu pri Kranju povedal Štrukelj. Vlada je namreč v ponedeljek socialnim partnerjem predstavila širšo javnofinančno in makroekonomsko sliko, pa tudi izhodišča za nov socialni sporazum.
Kot je Štrukelj še povedal, pričakuje, da se bo vlada držala predvsem tistega, kar je že podpisala, in sicer izjave, ki govori o tem, da enostranskih posegov v plače, pokojnine in socialne transferje brez dogovora s sindikati ne bo. Trenutni položaj v državi je po Štrukljevem mnenju zahteven, a ni tako dramatičen, kot ga prikazuje predsednik vlade. Pričakuje, da bodo lahko aktivno sodelovali in v socialni sporazum vnašali elemente, ki bodo na koncu sicer kompromis, a ne le na račun majhnega človeka in tistih, ki imajo že tako malo.
Janša: »Socialni sporazum do 20. junija«
Janša je v četrtek povedal, da želi, da bi nov socialni sporazum sklenili do 20. junija. Po Štrukljevem mnenju je rok realen, če vladna stran od sindikatov ne bo zahtevala nemogočega. »Začela je z nekaterimi predlogi, ki so nemogoči. Na primer privarčevati 800 milijonov evrov v enem letu, napoved odpuščanj in grožnje s tem, da ne bo denarja za plače policistov in učiteljev. Želel bi si, da bi bili toni bistveno bolj umirjeni in bolj dialoško naravnani,« je še povedal.
STA (pripravlja: SM)
mobilove uprave, odgovoren za finance, Milan Zaletel.
V tem okviru naj bi imeli tudi načrte za prevzem telekomunikacijskega podjetja T-2. Kot je pojasnil Zaletel, nameravajo v drugem četrtletju poslovnim uporabnikom ponuditi poleg mobilnih še fiksne storitve oziroma konvergenčne produkte. Slednji bodo v prvi fazi, ko jih bodo ponujali le poslovnim uporabnikom, zelo verjetno združevali fiksni internet, mobilno telekomunikacijo in fiksno telefonijo, pozneje pa verjetno še televizijo oziroma tako imenovane četverčke tudi fizičnim osebam - torej fiksno in mobilno telefonijo, televizijo in fiksni internet. Na področje fiksnih telekomunikacij se bodo sicer širili predvidoma v dveh smereh. Ena je razvoj lastne infrastrukture, ki je povezana z morebitnimi strateškimi povezavami. Simobil ali njegov lastnik Telekom Austria bi prevzel mariborsko družbo T-2, ki že ponuja fiksno in mobilno telefonijo, internet in televizijo, ima pa tudi svoje omrežje, tudi optično. (sta)
Uvodnik
Z ustrahovanjem do discipline?
Da z našim življenjem že nekaj let upravlja kriza, najbrž ni neka nova in posebno inovativna trditev. Tudi to, da je zmeraj huje, najbrž sami čutite ali pa vsaj opazite, če ste že med tistimi srečneži, ki jim ni treba dvakrat obrniti vsakega evra, preden ga daste iz rok. Konec koncev že bežen sprehod po trgovinah pokaže, kje so krizne razmere: tam, kjer je naprodaj kaj mesnega, je redkokdaj gneča, kajti cene nekaterih vrst mesa so šle že naravnost v višave in bomo poslej o govejem zrezku še lep čas samo sanjali ali pa si na zid v kuhinji obesili njegovo fotografijo, da ne pozabimo, kaj smo včasih lahko jedli.
Toda nova vlada s predsednikom na čelu napoveduje še hujše čase. Eden od ministrov bi tako svoje podrejene prerazporejal po državi, kot da bi ta bila šahovnica, zaposleni pa šahovske figure - enkrat tu, drugič nekje čisto drugje. Spet drugič slišimo, da bodo učitelji jeseni brez plač, če ne bomo nečesa storili. (Zakaj ravno učitelji, ne vem. Ampak očitno so takšne sorte ljudje, na katerih se da izvajati eksperimente, ne da bi se pretirano razburili. »Podplat je koža čez in čez postala,« je zapisal veliki Pesnik.)
Predstavljajte si, da odslej iz meseca v mesec živite v strahu ob mislih: »Kaj pa, če bo to res?Kaj če oktobra res zmanjka za plače?« Potem pa se naenkrat tam nekje v juniju pojavi »rešitev«: novembrske in decembrske plače bodo, a le, če znižamo sedanje plače za kakih 10 odstotkov. Pa če znižamo znesek za rekreacijo. Pa če ukinemo potne stroške in malice... In ljudje si bomo oddahnili: »Hvala bogu, samo da bodo plače, pa čeprav nižje!« In nihče ne bo šel na ulice protestirat zaradi znižanja plače, ustvarjalci tega scenarija pa se bodo zadovoljno smehljali sami pri sebi in si dejali: »To smo pa dobro izpeljali. Kdo je sedaj na vrsti? Upokojenci? Zdravstvo?«
Ja, tudi strah je lahko vzgojitelj. Ali pa mogoče mislite, da preveč črno gledam na preračunljivost sedanjih oblastnikov?
Jože Šmigoc
Slovenski (ne)politicni zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Pred nadomestnimi županskimi volitvami
Kdo bo novi župan
S ponovno izvolitvijo v državni zbor je dosedanjemu destrniškemu županu Francu Pukšiču avtomatsko prenehal mandat župana. Zato se bodo Destrničani 11. marca odpravili na predčasne volitve, na katerih bodo izbirali med štirimi kandidati: Vladimirjem Vindišem, Albinom Vajngerlom, Brankom Goričanom in Matjažem Ajnikom.
Kandiadata Matjaža Ajni-ka in Branka Goričana smo predstavili v petkovi številki, danes predstavljamo še Albina Vajngerla in Vladi-mirja Vindiša.
Albin Vajngerl: Želja - združevati različna mnenja
Prvi kandidat, ki je naznanil, da se podaja v bitko za županski stolček na Destr-niku, je bil Albin Vajngrl. Inženirja gradbeništva, ki se je v destrniško občino, natančneje v Gomilce, preselil pred 14 leti, sta podprla bivši župan Franc Pukšič in njegova SLS.
Vajngerl zase pravi, da je človek kompromisa in sodelovanja, ki bo nadaljeval po njegovem dobro zastavljeno razvojno pot bivšega župana. Prepričan je, da bo občino peljal v pravo smer, saj je marljiv in delaven, obenem pa vztrajen in moralen.
Zakaj menite, da ste ravno vi pravi kandidat za župana občine Destrnik?
„Prepričan sem, da imam zelo dobre izkušnje, ki sem jih pridobil z marljivostjo in delavnostjo od otroštva naprej. V življenju mi ni bilo nič dano. Ker sem vse sam izkusil, se znam postaviti v različne vloge, pa naj bodo to različna fizična dela ali različna vodstvena dela. Sem človek, ki zna in želi združevati različne ljudi, mnenja in zna prisluhniti željam in potrebam ljudi. Sem odločen, vztrajen in moralen in nikoli nisem ločeval ljudi na vaše in naše."
Zakaj ste se v prvi vrsti odločili za kandidaturo?
„Ker menim, da s svojimi izkušnjami in značajskimi lastnostmi lahko veliko storim za našo občino in prebivalce v njej. Naši kraji so izredno lepi in v njih živijo prijetni ljudje, zato bom poskrbel, da kljub težkim časom teh krajev modernizacija in novosti ne bodo obšle."
Katere bodo vaše prioritetne naloge v primeru izvolitve?
„Povem lahko, da bo osnova za delo program dela, s katerim bodo občanke in občani občine Destrnik seznanjeni v glasilu Občan, z zloženko in na predstavi-
tvah po vseh vaseh, ki jih načrtujem. Na stvari vedno gledam kot celoto, tako da je tudi moje delovanje usmerjeno k enakomernemu razvoju celotne občine. S tem želim povedati, da so za enakomerni razvoj občine pomembne vse točke iz programa dela. Želim si le, da nam kljub težkim časom uspe v prihodnosti njihova čimprejšnja realizacija."
Kako ste zadovoljni z dosedanjim razvojem občine?
„Osebno menim, da je bilo od nastanka občine do danes veliko narejenega. Navedeno mi je potrdilo tudi veliko občank in občanov občine Destrnik, s katerimi sem se pogovarjal. Tudi obiskovalci od drugod nam to priznavajo. Če se še tukaj dotaknem nadaljnjega razvoja občine, pa je seveda res, da še je marsikaj za postoriti."
Tematika številka ena je trenutno zagotovo komunalni prispevek. Kakšno je vaše mnenje o tem in ali ste bili na zboru občanov?
„Res je, da sem bil na zboru občanov, ki je bil sklican na to temo. Problem na tem zboru ni bil celoten komunalni prispevek, ker je ta glede na predstavljene podatke enkrat nižji od sosednje občine Ptuj, če primerjamo podobni parceli, ampak komunalni prispevek zaradi novozgrajene kanalizacije. Povem lahko, da zelo dobro poznam zakonodajo, ki je osnova in podlaga za obračun celotnega komunalnega prispevka in komunalnega prispevka za-
radi novozgrajene kanalizacije. Dejstvo je, da kanalizacijo moramo graditi zaradi zaveze naše države do EU. Dejstvo je tudi, da je izračun komunalnega prispevka za kanalizacijo dokaj zahteven. Posameznih primerov občanov ne morem komentirati, ker nimam vpogleda v njihove odločbe. Kot oseba imam načelo, da stvari, o katerih nisem seznanjen podrobno, ker do njih nimam dostopa, ne komentiram in bi bil vsak komentar o višini prispevka na pamet in nekorekten. Ker je nekaj primerov tudi že na sodišču, bo odločitev sodišča tista, ki jo bo treba spoštovati."
Boste nadaljevali doslej zastavljene projekte?
„Vsem občankam in občanom lahko zagotovim, da bom podpiral projekte, ki so v teku in bodo v dobro za vse prebivalce naše občine in za njen nadaljnji razvoj."
Kako ocenjujete delo sedanje sestave občinskega sveta in kakšno sodelovanje pričakujete?
„Menim, da ne glede na nekatere izjave, občinski svet deluje v korist občanov. Za napredek občine je pomembno konstruktivno sodelovanje vseh svetnikov. Pričakujem in želim si, da bi v primeru izvolitve kvalitetno sodeloval z vsemi svetniki."
Kaj bo občina pridobila, v kolikor boste izvoljeni za župana?
„Kot sem že omenil, marljivega, delavnega, odločnega, vztrajnega in moralnega župana. Župana, ki zna in
želi združevati različne ljudi, mnenja in zna prisluhniti željam in potrebam ljudi."
Vladimir Vindiš: „Pravljični projekti ne prinašajo napredka"
Mnogi Destrničani so predvidevali, da bo eden izmed kandidatov, ki se bodo potegovali za mesto župana, Vladimir Vindiš. Kljub temu je svojo odločitev o kandidaturi naznanil precej pozno. V tej bitki je enkrat že bil, in sicer na zadnjih županskih volitvah, ko je izgubil proti bivšemu županu Francu Pukšiču. A kot pravi, se je od takrat v občini marsikaj spremenilo.
Vindiš, sicer občinski svetnik na Destrniku, je nestrankarski kandidat, ki si je tokrat zagotovil podporo Liste za Urban in SDS. Med vsemi kandidati je najbolj goreč nasprotnik bivšega župana Franca Pukšiča. Kot pravi, ima za vodenje občine ustrezne delovne in značajske lastnosti.
Zakaj menite, da ste ravno vi pravi kandidat za župana občine Destr-nik?
„V občini Destrnik bi lahko našli kar nekaj ljudi, ki imajo sposobnost voditi občino, tako da je nesmiselno govoriti o enem in edinem „pravem" kandidatu za župana. Trenutno smo se s kandidaturo izpostavili štirje, pri vsakem je treba na tehtnico položiti prednosti in slabosti. Zase menim, da
imam zelo dobre delovne in značajske lastnosti in življenjske izkušnje, ki so že v osnovi dobro izhodišče za vodenje občine."
Zakaj ste se v prvi vrsti odločili za kandidaturo?
„Ob spremljanju delovanja občine se mi je porodilo nekaj idej, s katerimi bi lahko izboljšal kvaliteto življenja naših občanov. Pri svojem delu bi kot župan lahko izkoristil oziroma uporabil kar nekaj prednosti, za katere mislim, da jih imam: komunikativnost, poznavanje širokega kroga pomembnih ljudi na pomembnih mestih v gospodarskih in družbenih dejavnostih, konkretne uspešne izkušnje pri pripravi in izvedbi raznih projektov, sposobnost timskega dela in bogate izkušnje za delo z ljudmi s čutom za socialo. Pomembno se mi zdi tudi to, da nisem obremenjen s političnimi strankarskimi razhajanji, kar pomeni, da je moje vodilo želja združiti vse občane v iskanju skupnih rešitev za dobro celotne občine."
Katere bodo vaše prioritetne naloge v primeru izvolitve?
„Glede na stanje v državi in na podpis kar nekaj pogodb za nove projekte s strani bivšega župana, ki jih je izvedel tik pred odhodom, mi ni ostalo veliko manevrskega prostora za nove projekte. Prioriteta je izboljšanje odnosov med občino in občani, izgradnja vrtca, nadaljevanje izgradnje komunalne infrastrukture, ureditev poslovne cone, predvsem pa izvedba malih
projektov po vaseh, tudi tistih na obrobju občine."
Kako ste zadovoljni z dosedanjim razvojem občine?
„Po začetnih letih hitrega razvoja, je občina dosegla stanje stagnacije, ko nas sosednje občine vse po vrsti prehitevajo, mi pa stopicamo na mestu. Nikakor ne morem biti zadovoljen s takšnim stanjem, saj se danes napredek občine odraža v ustvarjanju dodane vrednosti. Pravljični projekti in enormne zadolžitve ne prinašajo napredka."
Tematika številka ena trenutno je zagotovo komunalni prispevek. Kakšno je vaše mnenje o tem?
„Mislim, da bo ta problem eden prvih, če ne kar prvi, ki ga bo moral rešiti novi župan Destrnika. Nerazumljivo je namreč, da v obračunu komunalnega prispevka ni nobenih olajšav, ki jih upoštevajo druge primerljive občine. Pomembno je, da se poišče vse možne olajševalne okoliščine, ki bi prispevek zmanjšale. Izgradnja kanalizacije pa se mora nadaljevati."
Tudi sami ste občinski svetnik. Kako ocenjujete delo sedanje sestave občinskega sveta in kakšno sodelovanje pričakujete?
„Tako je, v tej sestavi občinskega sveta tudi sam delujem kot svetnik. To izkušnjo imam edini izmed štirih kandidatov za župana, kar ocenjujem kot prednost za prihodnje delo. Prepričan sem, da bom v primeru izvolitve zbral dovolj modrosti pri vodenju občinskega sveta, da bo ta delal v dobro vseh občanov in ne le v dobro politične stranke, ki ima večino."
Kaj bo občina pridobila, v kolikor boste izvoljeni za župana?
„Vsaka kadrovska sprememba prinaša nov veter, nov zagon pri delu in v življenju ljudi. Zagotovo bo z mano v občino prišel nov čas, predvsem pa novi boljši odnosi med ljudmi in nov pristop do projektov, ki jih izvaja občina. To pomeni, da se bom trudil, da bo občina resnično servis občanom in ne le institucija, ki občane prezira ali celo izkorišča."
Dženana Kmetec
Cirkulane • Bivši občinski prostori še vedno prazni
Koliko bodo morala plačati društva?
Že kar precej časa se v Cirkulanah bije razprava med županom Janezom Jurgcem in predsedniki tamkajšnjih društev okoli najema (in plačila) prostorov, ki jih je doslej uporabljala občinska uprava, po njeni selitvi pa so ti prostori namenjeni delovanju društev.
Sporna točka dosedanjih treh srečanj župana z vodstvi cirkulanskih društev je plačilo najemnine oziroma stroškov za te prostore, ki so urejeni v vaškem domu z dvorano. Še bolj vroč kostanj pa je upravljanje z večnamensko dvorano, ki si je očitno noče naprtiti nobeno od društev in bo tako vsaj do septembra letos v stroškovno breme občine (v dvorani sicer poteka tudi telovadba za osnovnošolce). Z odprtjem nove večnamenske dvorane pa se bo, če ne prej, treba resneje ukvarjati tudi s to težavo.
Župan predlaga 2,83 evra na m2 kot plačilo stroškov
Zaenkrat pa so se cirkulan-ski društveniki in župan ustavili ob vprašanju najema omenjenih prostorov. „Razumem argumente društev, da se jim ne sme poslabšati finančni položaj po najemu prostorov za svoje delo. A zakonodaja ne dovoljuje več brezplačnega najema! Poleg tega je tudi občina v finančno nezavidljivem položaju; primarna poraba se nam je zmanjšala za 120.000 evrov, likvidnostne težave pa nam povzroča tudi dejstvo, da smo na kmetijsko ministrstvo že pred novim letom poslali zahtevke za poplačilo izgradnje slačilnic in modernizacijo ceste, kar je vse že narejeno, pa nam niso nakazali še niti centa," je svetnikom na zadnji seji sredi februarja pojasnjeval župan. Jurgec je povedal tudi, da so že preračunali stroške na kvadratni meter za prostore, ki so namenjena društvom: „Po izračunu je ta strošek 2,83 evra, kar mislim, da ni veliko. Planinsko društvo si je tako že izračunalo, da bi za svoj prostor celo leto plačalo okoli 200 evrov." Takšen obračun stroškov bi naj po županovem mnenju v bistvu nadomestil najemnino za prostore društev; drugih stroškov pa tako društva ne bi imela.
Hemetek: le simbo-
■ ■ V	■	■
lična najemnina
Svetnik Ivan Hemetek se (tako kot precej predsednikov cirkulanskih društev) s kakršnimikoli stroški ali najemnino za društva ni strinjal: „Po okoliških občinah, razen ene ali dveh izjem, se društvom nikjer ne zaračunava ničesar; morda le simbolična najemnina v višini petih evrov. Župani prav tako poznajo zakonodajo, a pravijo, da tudi če jo kršijo, jo kršijo v dobro svojih občanov. Zato se jaz ne strinjam ne s stroškovnikom 2,83 evra na m2 ne z najemnino. Poglejte, nekatera društva pri nas prejmejo le
Bivši prostori sedeža občine (na posnetku) so še vedno prazni, saj župan in predsedniki društev ne najdejo kompromisa glede najemnine oziroma plačila tekočih stroškov...
500 evrov občinske dotacije. Kako naj potem sploh kaj delajo, če jih bo najem prostora stal 200 ali 300 evrov letno?! Prav, če bi že določili kakšno simbolično najemnino, kot je recimo 5 evrov, potem je to še sprejemljivo, sicer se nam bo zgodilo, kar so nekatera medobčinska društva že napovedala, da bodo sedeže preselila v druge občine! Osebno pa predlagam, da ali povišamo dotacije društvom ali pa računamo le simbolično najemnino nekaj evrov!"
Župan Jurgec je odvrnil, da se je na zadnjem sestanku večina društev strinjala z najemnino 2,83 evra na m2, s čimer se bodo poravnali tekoči stroški: „Glejte, stroške elektrike, kurjave itd. bi društva tako in tako morala plačevati. Mi tako ne bomo obračunali društvom najemnine, ampak pravzaprav le stroške, nič drugega!"
Kulturno društvo s 40.000 evri res ne bi zmoglo?
Štefan Ban se je na takšne razlage župana odzval z besedami: „To je začetek konca naših društev ... Mislim, da delate veliko napako in tako bodo čez leto prostori prazni, stroški pa bodo vseeno ostali. Jaz sem za to, da vse stroške krijemo iz občinskega proračuna!"
Župan: „Pa če vam razlagam, da gre za zakonodajo, ki zahteva obračun najemnine. In mi bomo dejansko samo zadostili zakonu, v resnici pa bodo društva plačevala le stroške!"
Ban pa je vztrajal: „Prav, če zakonodaja zahteva najemnino, jo obračunajmo, recimo en ali dva ali pet evrov, ne več."
Potem se je med svetniki razvila razprava, da so pravzaprav na najslabšem člani špor-
tnega društva, ki bodo imeli daleč najvišje stroške s svojimi prostori in infrastrukturo, a se ne pritožujejo. Po drugi strani je bilo spet slišati, da bi tako nizko obračunane stroške društva vseeno naj zmogla plačevati, in seveda nasprotna mnenja, da je za nekatera društva to prevelik strošek, med njimi naj bi bilo tudi kulturno društvo z več sekcijami. Župan Jurgec je na to povedal: „Kulturno društvo res dobi iz občinskega proračuna 12.500
evrov, vendar tudi vem, da je njihov letni proračun kar 40.000 evrov! Tako da mi ne govorite, da ne bi zmogli plačevati tako nizkih stroškov!"
Žumbar: Društva se bodo zamrznila ali preselila v druge občine
Na tej točki se je oglasil Milan Žumbar: „Najprej moram povedati, da je zaradi teh do-
gajanj in dogovarjanj vzdušje med člani društev izjemno izjemno slabo; ljudje so že začeli izstopati iz društev ... Mislim, da bi bilo dobro sprejeti kakšen pravilnik, v katerem bi se določilo, katere prireditve društev so občini sploh potrebne ter katere bo občina podpirala in katere ne ... Sicer pa, ne pozabite, da nekatera društva sploh ne dobijo nobene dotacije iz občinskega proračuna; za takšna društva je najbolje, da se zamrznejo. Jaz osebno bom tudi predlagal, naj se zamrzne turistično društvo, ki zbere 300 evrov iz članarine, samo pustovanje oziroma povorka pa zahteva 3000 evrov. Vem, da bo tudi društvo vinogradnikov in sadjarjev preselilo sedež v kakšno drugo občino, saj pri nas, razen uradnega pokroviteljstva, ne dobi niti centa dotacije!"
Župan Jurgec je idejo o pripravi pravilnika občinskih prireditev takoj podprl: „Se strinjam s takšnim pravilnikom, takoj! Škoda, da tega niste predlagali že prej oziroma pripravili konkretnih predlogov, kaj naj bo v tem pravilniku!" Potem pa je ponovil že povedano o nižji primerni porabi v občini ter dodal, da jim ostaja za vse naložbe le še 400.000 evrov: „Razumite že
vendar, da ne moremo zdaj dajati več denarja društvom, saj so se nam zmanjšali državni prilivi. Še dobro, da sredstev za društva sploh nismo znižali, ampak so ostala enaka. Ne vem, kaj pričakujete: ali naj zdaj vzamemo kredit, da bomo plačevali delo društev?! Poleg tega pa ne vem, kako si lahko kulturno društvo privošči profesionalnega režiserja, ki ga tudi plača po 1600 ali 1700 evrov na predstavo?! Ali pa profesionalnega zborovodjo ... " Jurgec je svoje mnenje nato zaključil z besedami: „Vsekakor sem za to, da se čim prej pripravi pravilnik o prireditvah, ki so v občinskem interesu, in samo te prireditve bomo potem tudi financirali. Sicer pa vsi veste in vsi vedo, da sem vsa leta podpiral in bom podpiral delovanje društev, ampak čisto vsega pa ne moremo več plačevati."
Kaj je
pomembnejše: občina ali društva?
Žumbar pa je na te besede odgovoril: „Društva so bila in bodo, tudi ko Občine Cirkula-ne še ni bilo, in tudi, ko je ne bo več ... "
Zagovorniki nasprotnih stališč tudi v nadaljevanju debate niso našli skupne točke; en drugemu so očitali še marsikaj, na koncu je celo počilo okoli (posrednega) vprašanja, kaj je pomembneje: občina ali društvo, in ali navsezadnje niso eno in drugo le - ljudje ...
SM
Ormož • Stojnica društva za zaščito živali
Osveščajo na stojnicah in spletu
Minulo soboto so pred centrom Holermuos stojnico postavili tudi člani Društva za zaščito živali Ormož in opozarjali na svojo dejavnost.
Miran Jurjaševič iz Društva za zaščito živali Ormož je povedal, da se trudijo stojnico organizirati vsaj enkrat mesečno. Na ta način želijo svoja prizadevanja približati ljudem in jih opozoriti na odgovornost, ki jo imajo kot lastniki
živali. Opozarjajo, da je za živali treba skrbeti, zlasti pereč problem je kastracija oziroma sterilizacija mačje populacije. Informirajo tudi, kam se obrniti po pomoč, če najdemo zapuščeno živali, ali kje prijaviti zlorabo in mučenje živali. Po-
magajo ne le živalim, ampak tudi njihovim lastnikom, ki se danes vse pogosteje znajdejo v finančni stiski in težko skrbijo za živali. V trgovini Spar zbirajo hrano za živali. Na stojnici so zbirali tudi denarne prispevke, saj je imelo društvo
Foto: Viki Ivanuša
Obiskovalci trgovine Spar so se ustavljali tudi na stojnici ormoškega društva za zaščito živali.
kar velike stroške zaradi zdravljenja živali. Pri svojem delu naletijo na številne žalostne zgodbe, pa tudi na takšne, ki bi zahtevale le malo skrbnosti in pozornosti, pa bi se jim lahko izognili. Niso najbolj zadovoljni z delom inšpekcijo in drugih pristojnih služb. Nazadnje se je zgodilo, da so službe ob namestitvi lastnice v dom spregledale, da so za seboj pustile pse na verigi brez vsake oskrbe ... Upajo, da se bo tudi s pomočjo njihovega ozave-ščanja začelo obračati na bolje in se bodo ljudje bolj zavedali odgovornosti, ki jo imajo do živali.
Društvo deluje dobrega pol leta in ima 14 članov. V svoje vrste si želijo pridobiti tudi mlade, zato so zelo zadovoljni z akcijo na Gimnaziji Ormož, kjer so dijaki pomagali pri zbiranju hrane. Več informacij je dostopnih na Facebooku in na spletni strani dzzz.frko.si, ki je v fazi nastajanja, doniral pa jim jo je Denis Rušl iz Središča ob Dravi.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ptuj • O novem sistemu zbiranja odpadkov
Da bo narava čista
V četrtnih skupnostih MO Ptuj v tem času pozornost namenjajo tudi novemu sistemu zbiranja odpadkov od vrat do vrat, ki je v glavnem naletel na pozitivne odzive. Rezultati so spodbudni, želijo pa jih še izboljšati, zato bodo izvedli še dodatno informiranje ljudi o nujnosti ločevanja odpadkov.
Kljub temu da poteka zbiranje odpadkov po novem načinu šele slaba dva meseca, so se ljudje v individualnih hišah, v katerih je prišlo do največjih sprememb, na to privadili. Ob posodi za biološke in ostale imajo sedaj še rumeno vrečo za embalažo, v katero odlagajo skupaj pločevinke, tetra-
pak in plastično embalažo, ter rdečo za papir in karton. Na ekoloških otokih, ki jih je sedaj manj in na katerih je po novem več reda, pa še vedno odlagajo steklo. Izkušnje kažejo, da se je povsod, kjer so se takšnega načina zbiranja odpadkov lotili, količina mešanih komunalnih odpadkov
zmanjšala tudi za petkrat.
V podjetju Javne službe Ptuj, ki na območju MO Ptuj izvaja nov sistem zbiranja odpadkov, želijo, da bi se ta izvajal s čim manj problemi in v kar največje zadovoljstvo ljudi. Zato so tudi predlagali, da se po četrtnih skupnostih izvede celovito informiranje o
odvozu smeti, da bi ljudje neposredno od izvajalcev dobili napotke oziroma odgovore na morebitna še odprta vprašanja. Sveti četrtnih skupnosti, ki so pobudo že obravnavali, ocenjujejo, da je sprememba dobrodošla, saj ljudje potrebujejo dodatne napotke oziroma opozorila o tem, kje se pri zbiranju odpadkov še pojavljajo napake. Želja vseh pa je, da bi čim manj odpadkov končalo v naravi, zunaj nadzora. Še vedno pa so velik problem cigaretni ogorki in pasji iztrebki, s katerimi se bo treba spopasti odločneje kot doslej; če drugače ne gre, z doslednim izvajanjem odloka, ki predvideva za tovrstno onesnaževanje okolja občutne globe.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nov sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat se je po prvih informacijah v MO Ptuj dobro obnesel.
Ptuj • Očistimo Slovenijo
Akcija trka na našo vest
24. marca bo v Sloveniji potekal projekt Očistimo Slovenijo 2012, ki bo podobno kot pred dvema letoma organiziran na občinski ravni. V letošnji akciji bodo prostovoljci čistili divja odlagališča in javne površine, okolice šol, vrtcev in naselij ter sprehajalne poti.
Akcijo bodo spremljale številne dejavnosti, ki bodo spodbujale k aktivnostim za lepše in prijaznejše okolje ter kvaliteto bivanja vseh. Med drugim jo bo spremljal eko izziv v neodmetavanju hrane. Vsak Slovenec na leto namreč odvrže 180 kg hrane, ki bi se lahko ponovno uporabila.
Po najnovejših podatkih je na akcijo v tem trenutku prijavljenih 72 tisoč prostovoljcev, ki prihajajo iz 203 slovenskih občin, preostale občine se za zdaj k akciji še niso pridružile. Od občin na Ptujskem še čakajo na prijavo iz občine Dornava (podatek do 24. februarja).
Cilj letošnje akcije je, da se v čiščenje okolja vključi 250 tisoč prostovoljcev, ki bodo zbrali 10 tisoč ton odpadkov, torej eno vrečo na vsakega prebivalca. Vsak lahko po svojih močeh spreminja svet, vsak pa lahko tudi veliko prispeva h krepitvi prostovoljstva v vseh segmentih družbe, med drugim sporočajo pobudniki akcije Ekologi brez meja.
V registru divjih odlagališč je v tem trenutku več kot 14 tisoč lokacij. Vsa divja odlagališča je mogoče prijaviti tudi na brezplačno telefonsko številko 080 2622. Število divjih odlagališč je alarmantno, in-
nizaciji akcije sodelovali predsedniki četrtnih skupnosti, društev, predstavniki občinske uprave in drugi. Za sodelujoče v akciji bodo zagotovili vreče in rokavice, podatke o zbirnih mestih pa bodo objavili v me-
dijih in na plakatnih mestih v četrtnih skupnostih. Odpadke bo prevzelo podjetje Javne službe in tudi druga podjetja, ki se bodo v akcijo vključila. Spomladansko čiščenje okolja v MO Ptuj kot del največje
slovenske prostovoljne akcije čiščenja okolja tudi letos ne bo potekalo samo na dan akcije, v osnovnih in srednjih šolah ter vrtcih bodo okolice šol čistili tudi druge dni.
MG
špekcijske skužbe so v tem boju neuspešne, potrebujejo pomoč drugih organizacij, ki so povezane z okoljem in jim je treba dati večja pooblastila. Tako je Zavod za gozdove Slovenije že napovedal, da bo dobil pristojnosti prekrškovnega organa.
V akcijo se ob občinah vključujejo tudi komunalna podjetja, izobraževalne institucije in druge organizacije. Te se na lokalnih ravneh povezujejo z občinskimi koordinatorji, ki na teh območjih vodijo projekt. V MO Ptuj, kjer je koordinatori-ca projekta Zdenka Bezjak, so povedali, da bo bodo pri orga-
Foto: Črtomir Goznik
24. marca bo v Sloveniji potekal projekt Očistimo Slovenijo 2012, v katerem naj bi sodelovalo 250 tisoč prostovoljcev.
Ptuj • Spreminjajo odlok o priznanjih Mestne občine
Ob častnem po novem tudi zaslužni občan
MO Ptuj spreminja svoj dosedanji odlok o priznanjih, ki ga je sprejela leta 1995, nato pa spremenila v letih 2003 in 2004. Namesto da bi pripravili uradno prečiščeno besedilo odloka, so se v MO Ptuj odločili, da bodo pripravili povsem nov odlok.
Potem ko so mestni svetniki osnutek novega odloka sprejeli na seji v maju 2011, so na februarski seji letos odločali o predlogu odloka. Najpomembnejša sprememba je pri novem nazivu drugega najpomembnejšega priznanja, saj se je 'priznanje mesta Ptuj' spremenilo v naziv 'zaslužni občan MO Ptuj'. Tako so sedaj priznanja MO Ptuj: častni občan, zaslužni občan, zlata plaketa, plaketa, velika oljenka, oljenka in spominsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija. Mestni svet MO Ptuj podeljuje naziv častni občan in zaslužni občan ter zlato plaketo in veliko oljenko, medtem ko plaketo, oljenko in pečat mesta Ptuja podeljuje župan.
Naziv častni občan je najvišje priznanje, ki ga svet MO Ptuj podeljuje posameznikom, ki so izredno zaslužni za ugled, po-
men in razvoj MO Ptuj. Kriteriji za podelitev so izjemni dosežki življenjskega dela, ki ga odlikujejo vizionarstvo, odličnost, dobrobit, sodelovanje ali skrb za blaginjo v MO Ptuj ali promocijo MO Ptuj. Priznanje zaslužni občan, ki bo letos predvidoma prvič podeljeno, pa bo mestni svet podelil posameznikom, ki imajo posebne zasluge za razvoj, ugled in dobrobit mesta Ptuja in njegovih prebivalcev. Prejeli ga bodo za pomembna dejanja, ki vplivajo na razvoj, ugled in dobrobit mesta Ptuja in njegovih prebivalcev ter prepoznavnost Ptuja v slovenskem in mednarodnem prostoru. Za posebno požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja bodo mestni svetniki lahko podelili zlato plaketo MO Ptuj. Župan bo za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja
Foto: Črtomir Goznik
Mestni svetniki tudi o novem odloku o priznanjih MO Ptuj
in dela v občini lahko podelil plaketo, oljenko za dolgoletno uspešno delo na kulturnem področju, pečat mesta Ptuja z likom sv. Jurija pa pomembnim gostom Ptuja, zaslužnim in pomembnim občanom. Osnova za podelitev priznanj je razpis, medtem ko plaketo MO Ptuj župan lahko izjemoma podeli tudi brez razpisa, pečat mesta Ptuja pa župan vedno podeljuje brez razpisa.
Novi odlok o priznanjih MO Ptuj omogoča tudi odvzem priznanja v primeru novih dejstev, ki so v izrazitem nasprotju z razlogom podelitve. Priznanje se odvzame tudi v primeru, če se mu prejemnik odpove oziroma če zavrne prejem priznanja ali ga vrne. Včeraj so mestni svetniki sklenili, da bodo razpravo o odloku nadaljevali.
MG
Kidričevo • V društvu Invalid vsestransko aktivni
Priprave na prvi dan invalidov in bolnikov
V dvorani restavracije v Kidričevem so se v petek, 24. februarja, sestali invalidi občine Kidričevo na 13. zboru; posebej so bili veseli župana Antona Leskovarja, ki je podprl njihovo pobudo, da bi 16. junij proglasili za dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo.
Kot je pojasnil Silvester Skok, predsednik društva gibalno oviranih oseb Invalid Kidričevo, so v minulem letu poleg rednih društvenih aktivnosti izvajali posebne socialne programe, namenjene ohranjanju zdravja in čim enakopravnejši vključitvi članov v okolje, kjer živijo. Posebej so bili aktivni na področju športa in rekreacije, prirejenega invalidom in kroničnim bolnikom. Udeležili so se več različnih tekmovanj, ki so bila organizirana v okviru zveze Invalid Slovenije in tudi v lokalnem okolju, njihovi člani pa so najpogosteje udeležili tekmovanj v streljanju z zračno puško, pikadu, vrtnem kegljanju in športnem ribolovu. Kar 80 članov društva je bilo v preteklem letu napotenih v enotedenski program ohranjanja in izboljšanja zdravja v termah Lendava in Olimia, medtem ko je možnost letovanja pod ugodnimi pogoji, ki ga društvo organizira v sodelovanju s sindikatom Skei - Tam v Omišlju na Krku, lani izkoristilo 50 njihovih članov.
Za ohranjanje in izboljšanje zdravja skrbijo tudi v delavnicah ustvarjalnosti, ki jih izvajajo tedensko, redno pa se jih udeležuje 20 do 25 članic. Izdelke predstavijo širši javnosti na razstavah v okviru zveze Invalid, v času prireditev ob prazniku občine Kidričevo, v lanskem
Prejeli smo
Foto: M. Ozmec
Za predsednika društva so ponovno izvolili Silvestra Skoka.
V zvezi društev Invalid Slovenije je po besedah predsednika Karla Straška povezanih nekaj čez 2000 članov, ki delujejo v društvih Invalid Bohinj, Brežice, Šoštanj, Konovo (Velenje), Vuzenica, Brezno (Podvelka), Kidričevo in Ruše. Njihovi programi slonijo na državni ravni, saj vsako leto pripravljamo razna srečanja in športna tekmovanja invalidov iz vse Slovenije, za ohranjanje zdravja članov pa skrbijo tudi z organiziranim letovanjem v slovenskih zdraviliščih. Samo lani so v domača zdravilišča poslali okoli 400 oseb, zato so zadovoljni, čeprav v kriznih časih tudi njim primanjkuje denarja.
letu pa so organizirali tudi samostojno razstavo v prostorih društva upokojencev Lovrenc na Dravskem polju.
V sodelovanju z zvezo društev Invalid Slovenije so izpeljali 6. srečanje kulturnih skupin zveze društev Invalid Slovenije, ki se ga je 6. novembra udeležilo blizu 200 udeležencev iz vseh osmih društev, povezanih v slovenski zvezi. Nastopili so pevski zbori, godci, pevci in folklorna skupina, pripravili pa so tudi zanimivo razstavo likovnih in ročnih izdelkov.
Foto: M. Ozmec
V lanskem letu so organizirali samostojno razstavo ročnih izdelkov svojih članic v prostorih društva upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju.
Kot je poudaril Silvester Skok, je eden od namenov takih srečanj predstavitev njihovega dela, aktivnosti in ustvarjalnosti na področju kulturne dejavnosti širši javnosti. Pomembna je tudi izmenjava izkušenj in idej, saj je njihova želja, da bi na čimbolj nevsiljiv način vključili v družbeno in družabno življenje čim več članov in dvignili njihovo samozavest ter jim tako dokazali, da so kljub invalidnosti ali obolelosti enakovredni člani okolja, v katerem živijo.
Na zboru, ki se ga je od 247 vpisanih udeležilo kar 136 članov, so razrešili dosedanje ter izvolili novo vodstvo: Tudi za naslednje mandatno obdobje so vodenje društva zaupali dosedanjemu predsedniku Silvestru Skoku, ki je istočasno tudi podpredsednik Zveze Invalid - zveze gibalno oviranih in oseb z invalidnostjo Slovenije, ki povezuje osem društev iz različnih krajev Slovenije.
Posebej so bili veseli, da se je njihovega zbora udeležil župan občine Kidričevo Anton Leskovar, ki je pohvalil njihovo vsestransko aktivnost in sodelovanje društva z lokalno skupno-
stjo ter se tudi sam zavzel za čim uspešnejše vključevanje invalidnih oseb v organizirano delo. Zaradi dobrega dela je občina v letu 2011 namenila društvu nove prostore za delovanje v novi športni dvorani Kidričevo, pričakujejo pa, da bo občinski svet na pobudo društva na mar-čevski seji sprejel sklep, da se 16. junij določi kot dan invalidov in bolnikov občine Kidričevo. Na ta dan naj bi bila tudi otvoritev novih prostorov krajevnega urada v pritličju občinske zgradbe z urejenim dostopom za invalide.
Sicer pa so si v društvu Invalid Kidričevo tudi za
leto 2012 zadali obširen program dela. Zraven vseh nalog, ki jih izvajajo za svoje člane že več let, bodo ob dnevu invalidov in bolnikov občine Kidričevo izvedli kulturno prireditev, namenjeno vsem invalidom in bolnikom v občini, ne glede na to, ali so člani društva ali ne. V mesecu avgustu bodo organizirali športne igre zveze Invalid Slovenije, od 23. do 25. marca pa bodo v prostorih društva upokojencev Lovrenc na Dravskem polju na samostojni razstavi predstavili različne izdelke, ki so jih ustvarili na delavnicah ustvarjalnosti v času od zadnje razstave.
M. Ozmec
Kje je denar od najemnin, ki so ga plačevale občine (3.)
Popravek navedb v članku Kje je denar od najemnin, ki so ga plačevale občine, in predvsem popravek neresničnega zapisa o mnenju, ki ga je podal na seji sveta Občine Majšperk svetnik Branko Karneža.
V časopisu Štajerski tednik je bil 14. februarja 2012, št. 13, na strani 6, objavljen članek z naslovom Kje je denar od najemnin , ki so ga plačevale občine.
Ker opažam, da novinar g. Martin Ozmec, skoraj stalni poročevalec s sej občinskega sveta Občine Majšperk, v svojih zapisih večkrat korigira moje izjave, tokrat celo do te mere, da niti meni več niso prepoznavne, pričakujem objavo popravka navedb moje izjave s 13. redne seje občinskega sveta Občine Majšperk. Pričakujem in tudi želim si, da v bodoče tovrstni popravki ne bodo več potrebni - torej korektno poročanje.
Novinar, g. Martin Ozmec je zapisal:
»In podobnega mnenja (kot županja) so bili tudi nekateri svetniki, posebej je izstopal Branko Karneža, ki je menil, da je prava sramota, da seje Mestna občina šele po tolikih letih odločila, da bo v posebno šolo vložila nekaj denarja in to le borih 25.000 evrov. Še dobro, da so se našli ljudje dobrega srca, obrtniki, ki bodo polovico šole prepleskali brezplačno, saj je ta po vsem, kar so videli, slišali in prebrali v medijih, res prava ptujska sramota.«
Moje izrečene besede na seji občinskega sveta, na kateri je bil novinar prisoten, pa so bile (prepis s tonskega posnetka seje sveta Občine Majšperk):
»Ker sem bil prisoten na zadnji seji sveta OŠ dr. Ljude-vita Pivka, lahko povem, da so bile tam navedene ugotovitve, da so po tem, ko so o problematiki OŠ dr. Ljude-vita Pivka poročali lokalni mediji in so jih povzeli tudi nacionalni mediji, na šolo najprej prejeli dve inšpekciji (inšpekcija s strani Ministrstva za šolstvo in šport in Zdravstvenega inšpektorata RS). Kot posledica ugotovitev teh dveh inšpekcij je bila odločitev MO Ptuj, da investira v vzdrževanje objekta 25.000 evrov. Zamenjala se bodo 3 okna, izvedla se bodo pleskarska dela tega potrebnih površin (polovico vrednosti izvedbe pleskanja donirajo izvajalci) in v par
učilnic bodo napeljali tekočo vodo. Po selitvi šole na novo lokacijo ima MO Ptuj namen odprodati obstoječi objekt.
Kot pravim, so se v teh letih vendarle odločili, da vložijo v ta objekt 25.000 evrov in dobro je, da so mediji o razmerah v OŠ dr. Ljudevita Pivka poročali. Je pa res, da je nov predvideni objekt, ki naj bi sprejel OŠ dr. Ljudevita Pivka, skoraj enak finančni zalogaj kot naš (majšperški) Kulturno-poslovni center.«
S temi besedami sem zaključil svoje poročanje s seje sveta šole, nekdo od navzočih je še dodal: »Točno tako, trije učenci na eno učilnico.« Županja dr. Darinka Fakin je zaključila debato z besedami,
da je to stvar stroke, ki bo morala te stvari razložiti tako vam v svetu šole kot nam občinam soinvestitoricam.
Z županjinimi besedami je bila debata okrog te teme zaključena in v mojih besedah ni bila nikjer izrečena beseda »sramota«, tudi nihče od prisotnih ni izjavil omenjene besede ali besedne zveze »ptujska sramota«, s katero zaključuje svoje poročanje novinar g. Martin Ozmec.
Ker se zavedam moči izrečene »besede«, še posebej pa napačno interpretirane, zapisane in objavljene »besede«, se že nekaj časa kot predsednik odbora za družbene dejavnosti trudim, da se posnetki sej sveta Občine Majšperk objavijo vsaj na ob-
činski spletni strani, če že za predvajanje na kabelski TV v občinskem svetu ni posluha.
Prepričan sem, da so občani upravičeni do realne slike o dogajanju okrog nas in tudi o argumentiranju višin občinskih investicij. Močno si želim in upam, da bomo na občinskem svetu Občine Majšperk kmalu dosegli zadostno soglasje o objavi sej občinskega sveta, pa čeprav bo kdaj posnetek prikazoval, da se nekdo praska za ušesom ...
Branko Karneža,
član Sveta OŠ dr. Ljudevita Pivka, predsednik Odbora za družbene dejavnosti Občine Majšperk in svetnik Občine Majšperk
Ptuj • Gasilci presenečajo z vsestransko aktivnostjo
Še letos naj bi odprli gasilski muzej
Prostovoljno gasilsko društvo Ptuj, ki je osrednja regijska, najbolje opremljena in strokovno usposobljena gasilska enota, saj uspešno sodeluje tudi z mariborsko univerzo in Inštitutom Jožefa Štefana, pripravlja v svojem prenovljenem domu gasilski muzej s 14 samostojnimi zbirkami.
Foto: M. Ozmec
Posebno čestitko so namenili častnemu predsedniku društva Marjanu Berliču, ki je decembra dopolnil 90 let gasilstvu predanega življenja.
Kot je na občnem zboru društva v petek, 24. februarja, povedal predsednik Robert Cvetko, je v ptujskem gasilskem društvu 77 polnoletnih članov, od tega 12 članic, v evidenci pa imajo še 60 članov, ki so mlajši od 16 let. Na področju preventive so bili prisotni ob evakuacijah v ptujskih osnovnih šolali in nekaterih drugih organizacijah, po kolektivih pa so nenapovedano preverjali usposobljenost zaposlenih. Uspešno je tudi delo v kontrolnem organu ter v servisu gasilnikov in izolir-nih dihalnih aparatov, kar je pomemben vir financiranja njihovega delovanja. V preteklem letu so uredili prostor v gasilskem domu z opremo za testiranje gasilskih in drugih zaščitnih oblek na odpornost na visoke temperature, kar je plod sodelovanja z mariborsko univerzo in Inštitutom Jožefa Štefana. V servisih in kontrolnem organu pa je koncentrirano teoretično in praktično znanje, o čemer pričajo dodeljene koncesije, pooblastila in potrdila pristojnih ministrstev ter drugih institucij. Ker so rezultati raziskav pokazali opravičenost nove naložbe, so pridobili ustrezna soglasja in podpisali pogodbo
Društveni prostori, nasproti zgradbe ljutomerske občinske uprave, so le delno opremljeni, zaradi pomanjkanja sredstev za nadaljnjo obnovo pa so v društvu že pred leti sklenili, da jih bodo prodali. Slednje se doslej še ni zgodilo. Prostori na Postružnikovi ulici v Ljutomeru so bili kupljeni za takratnih 3,3 milijona tolarjev (13.770 evrov), skupno z obnovo pa je bilo v objekt vloženih okoli 55 tisoč evrov. Na lanski skupščini je bil imenovan petčlanski odbor, ki bi moral preučiti nastali položaj in skupaj z upravnim odborom društva odločiti, kaj bodo z društvenimi prostori v prihodnje, toda odbor se v letu 2011 ni sestal niti enkrat, prostori pa praktično samevajo že domala pet let. Člani društva se tudi v prihodnje nagibajo k najustreznejši rešitvi poslovnih prostorov, njihovi prodaji; nadaljnji ključni vprašanji, ki se ob tem porajata pa sta, kaj bo društvo s premoženjem, ki ga bo prejelo od kupnine in kam
d
y
%
Foto: M. Ozmec
Župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan se je gasilcem zahvalil za humano delo in jih pozval, da se množično udeležijo akcije Očistimo Slovenijo.
o dobavi in zagonu mikroturbine, v kateri naj bi še letos pričeli proizvodnjo električne energije, obenem pa povečali izkoriščenost objekta ter vgrajenih naprav.
Skrbijo tudi za izobraževanje članov, saj je lani 12 gasilcev opravilo izobraževanje za napredovanje v višji čin, 53 jih je zaključilo tečaje za različne specialnosti, dva pa sta zaključila izobraževanje za poklicnega gasilca.
Veliko časa in energije so lani porabili tudi za reševanje problematike v zvezi z izvajanjem gradbenih del pri
obnovi gasilskega doma in ob stečaju dosedanjega izvajalca, ker pa so bili pri vodstvu tega podjetja deležni poskusa goljufije na račun društva, bo o zapletu odločalo pristojno sodišče. Sicer pa so poiskali nove izvajalce in v zadnji polovici leta dokončevali delo na gasilskem domu, sami in s pomočjo zunanjih izvajalcev pa so pričeli tudi urejati okolje pred gasilskim domom.
Priprave na gasilski muzej s 14 zbirkami
Poleg tega so lani pričeli resne priprave za ureditev gasilskega muzeja v svojih prostorih, kjer želijo zbrati in razstaviti opremo ter dokumentacijo, ki bo pričala o organizaciji in delovanju gasilske organizacije na širšem območju Spodnjega Podravja. Ideja o tem je precej stara, saj so že pred leti priče-
je že tudi več kot 230 članov, danes pa je ta številka, sodeč po le šestdesetih članih, ki so poravnali članarino, občutno skromnejša.
NŠ
li zbirati eksponate in izdelali so idejno zasnovo za muzej. Z dokončanjem celovite obnove in dograditve gasilskega doma pa so izpolnili tudi materialne pogoje za njegovo ustanovitev. Preštudirali so arhivsko dokumentacijo in ugotovili, da je treba za celovito predstavitev zgodovine gasilske organizacije od začetkov do danes v muzeju postaviti 14 samostojnih zbirk. Poleg zbirke gasilskega orodja in opreme naj bi razstavili odlikovanja, gasilnike, opremo za zaščito dihal, čelade in druga gasilska pokrivala, uniforme in zaščitne obleke, črpalke, embleme gasilskih društev, gasilske znake in obeležje, dokumentacijo, miniature gasilskih vozil, poleg tega pa še zbirko prejetih daril in spominsko sobo. Uredili so že register zbranih eksponatov, nabavili razstavne vitrine, pred koncem leta pa so v muzeju že postavili prve zbirke in tako postavili temelje za svoj gasilski muzej.
Lani so bili v PGD Ptuj zelo aktivni na širšem območju podravske regije, saj so posredovali v 184 primerih: trikrat zaradi poplav, sedemkrat so reševali na vodi ali iz nje, 31 krat nudili tehnično pomoč ob reševanju ljudi, živali ali premoženja, 50 krat gasili požare, 22 krat ukrepali ob nesrečah z nevarnimi snovmi in 71 krat posredovali v prometnih nesrečah. V intervencijah je sodelovalo 2900 gasilcev, ki so opravili 3711 prostovoljnih delovnih ur. Za dejavnost društva so zagotovili 567.982 evrov skupnih prihodkov, poleg lastnega dela v servisu gasilni-kov, servisu dihalnih aparatov in v kontrolnem organu pa so sredstva zagotovili z delom na terenu, z donacijami fizičnih in pravnih oseb, s prihodki iz pogodb z organizacijami o pripravljenosti ter iz občinskega
in državnega proračuna. Gasilskima enotama v Arandjelovcu in Orašcu so lani podarili gasilsko avtocisterno znamke FAP in tehnično reševalno vozilo z dvigalom znamke TAM 190, ki sta bili že amortizirani, vendar še vedno brezhibni, zainteresiranih za odkup pa v Sloveniji ni bilo.
Gasijo, pomagajo in rešujejo tudi kot bolničarji
Članom PGD Ptuj se je za izjemno opravljeno delo in številne humanitarne aktivnosti v imenu vseh občanov zahvalil župan MO Ptuj dr. Štefan Če-lan in jim prenesel tudi zahvale iz Srbije, kamor so podarili gasilski vozili. Izrazil je upanje, da zaradi kriznih časov ne bo treba sprejemati rebalansa občinskega proračuna in krčiti sredstev za njihovo dejavnost, vse gasilce pa je pozval, da se množično udeležijo akcije Očistimo Slovenijo.
Da je vloga PGD Ptuj v tej regiji izjemno velika in pomembna, je poudaril vodja ptujske izpostave RS za zaščito in reševanje Jože Korban. Več kot tretjino vseh intervencij so namreč opravili prav ptujski gasilci, ki se na klic na pomoč odzovejo takoj in so tudi lani posredovali v vseh okoliških občinah; zahvalil pa se jim je tudi za sodelovanje v državni vaji v Starošincah in drugih akcijah.
Da gasilce PGD Ptuj združujejo predvsem nesreče in humano delo, je ugotovil tudi Janez Merc, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je poudaril, da so opravili izjemno veliko in zahtevno delo tudi na gospodarskem področju, predvsem pri ureditvi in prenovi gasilskega doma. Izpostavil je njihovo znanje in usposobljenost za posredovanje v vse zahtevnejših akcijah, tako da ne le pomagajo in rešujejo kot gasilci, ampak tudi kot bolničarji. »Hvala vam za številne akcije reševanja, za nevarno hojo po strehah, v ledu in mrazu, za reševanja v prometnih nesrečah, v vodi in iz nje, za kar ste pogosto tvegali svoja življenja. Kajti gasilci pač delate tista dela, ki jih noče in ni sposobna opravljati nobena druga firma. Tudi zato je treba status gasilca urediti na državni ravni.« je menil Merc.
Da so na PGD Ptuj zelo ponosni, je poudaril tudi regijski poveljnik Janez Liponik, poveljnik zveze Branko Lah pa je menil, da je PGD Ptuj osrednja enota poveljstva, ki zajema 9 gasilskih društev in je tudi najbolje ter najsodob-neje opremljena in strokovno usposobljena.
Najzaslužnejšim gasilcem so se oddolžili s podelitvijo priznanj in gasilskih odlikovanj, posebno čestitko pa so namenili častnemu predsedniku PGD Ptuj Marjanu Berliču, ki je decembra lani dopolnil 90 let svojega gasilstvu predanega življenja.
M. Ozmec
Ljutomer • Upad članstva Društva vinogradnikov in prijateljev vina
Kaj bo s poslovnimi prostori?
Člani Društva vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer so pred kratkim opravili volilno letno skupščino, na kateri je bil Miran Torič ponovno izvoljen za predsednika, osrednji temi, o katerih so razpravljali udeleženci zbora, pa je bilo vprašanje o namembnosti lastnih poslovnih prostorov in množičnem upadanju članstva.
preseliti obstoječi inventar	prodaje prišlo, se bo odločalo
z društveno dokumentacijo.	na izredni skupščini.
Sprejet je bil sklep, da se opra-	Na prostorsko problematiko
vi cenitev prostorov, upravni	pa se, kot vse kaže navezuje,
odbor pa bo vodil razgovore z	nadaljnje članstvo društva, ki
morebitnimi kupci. Če bo do	je vse prej kot spodbudno. Bilo
Foto: NS
Zgradba (desno), v kateri so poslovni prostori društva vinogradnikov Ljutomer.
Bruselj • Napoved Evropske komisije: Letos v blagi recesiji
Nepričakovan zastoj okrevanja evropskega gospodarstva ob koncu minulega leta se bo nadaljeval tudi v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta, v objavljeni vmesni gospodarski napovedi ugotavlja Evropska komisija. Bruselj območju Foto: teiegraph.co.uk evra za letos napoveduje blago recesijo, celotni EU pa stagnacijo gospodarstva.
Po oceni komisije bo območje evra letos zabeležilo 0,3-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), gospodarstvo celotne EU pa naj bi imelo ničelno rast. V primerjavi z jesensko gospodarsko napovedjo so tokratne ocene v primeru celotne EU navzdol popravljene za 0,6 odstotne točke, v primeru območja evra pa je negativni popravek večji, in sicer 0,8 odstotne točke.
Glede na napoved komisije negotovost v območju s skupno evropsko valuto in v celotni sedemindvajseterici ostaja velika, razvoj posameznih evropskih držav pa neenakomeren. Države naj bi se na pot skromne gospodarske rasti vrnile v drugi polovici letošnjega leta.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve ONi Rehn je pri tem opozoril, da kljub zaustavitvi okrevanja evropskega gospodarstva obstajajo znamenja njegove stabilizacije. »Gospodarsko razpoloženje je še vedno na nizki ravni, vendar pa se pritisk na finančnih trgih umirja,« je poudaril. Tveganja za slabše gospodarske rezultate od napovedi tako po Rehnovih besedah še vedno ostajajo, a predvsem v zadnjih tednih se kažejo znaki stabilizacije. Te Rehn vidi na podlagi raziskav o gospodarskem razpoloženju, vendar pa se mora trend še potrditi. Dotaknil se je tudi širšega gospodarskega okolja. Globalno povpraševanje ostaja sorazmerno šibko, prav tako še vedno ni izginila negotovost s finančnih trgov, čeprav pritisk na trgu državnih obveznic očitno popušča. Posojilni pogoji za podjetja so še vedno strogi, a novega posojilnega krča ne vidi.
Napovedana blaga recesija v letošnjem letu je po komisarjevi oceni lahko res zgolj kratkotrajna in zaupanje se lahko sorazmerno hitro znova obnovi, a ključno za tak razvoj dogodkov je, da celotna unija, tako na nacionalni kot na evropski ravni, še naprej odločno ukrepa na vseh področjih za krepitev stabilnosti in nato za spodbujanje rasti. Pri tem je spomnil, da je območje evra odpravilo negotovost glede drugega programa pomoči Grčiji, naslednji meseci pa bodo ključni za uveljavljanje predvidenih ukrepov iz programa.
Usklajena dokapitalizacija evropskih bank po Rehnovih trditvah poteka po načrtih, Evropska centralna banka pa s svojim ukrepanjem blaži likvidnostne pritiske za banke.
Nemčija naj bi tudi letos beležila gospodarsko rast, in sicer 0,6-odstotno (v jesenski napovedi je bila napovedana rast še 0,8 odstotka), Francija pa naj bi leto sklenila z 0,4-odstotnim povečanjem obsega BDP, za razliko od napovedane 0,6-odstotne rasti v jesenski napovedi. Italijansko gospodarstvo naj bi se medtem skrčilo za 1,3 odstotka (0,1 odstotka), špansko pa za en odstotek (0,7 odstotka). Od velikih evropskih gospodarstev bo najvišjo rast beležila Poljska, katere BDP se bo okrepil za 2,5 odstotka, s čimer se jesenska napoved ne spreminja. To je tudi najvišja rast med vsemi članicami EU. Velika Britanija bo medtem kot največje gospodarstvo zunaj območja evra letos po najnovejših napovedih komisije zabeležila 0,6-odstotno rast, kar je prav tako nespremenjena napoved glede na lansko jesen. Najslabše bo šlo tudi letos Grčiji, ki naj bi po lanskem 6,8-odstotnem krčenju BDP letos zabeležila še 4,4-odstoten upad gospodarske dejavnosti.
V prav tako nezavidljivem položaju je še ena prejemnica finančne pomoči Portugalsko. Njeno gospodarstvo se bo tako letos skrčilo za 3,3 odstotka, potem ko je lani njen BDP upadel za 1,5 odstotka. Irska naj bi medtem po lanski 0,9-odstotni rasti letos zabeležila 0,5-odstoten dvig BDP.
Rehn je ob nadaljevanju krčenja portugalskega in grškega gospodarstva vseeno spomnil na sklep finančnih ministrov EU, da morajo države prejemnice pomoči nadaljevati z začrtanimi ukrepi, ki imajo kratkoročno negativen učinek. Enako velja za Italijo in Španijo.
Krčenje BDP naj bi med članicami EU sicer letos zabeležile še Belgija, Slovenija in Madžarska (vse po 0,1 odstotka), Ciper (-0,5 odstotka) in Nizozemska (-0,9 odstotka). (sta)
Dunaj • Skupina Telekom Austria je v letu 2011 zabeležila
252.8	milijona evrov čiste izgube, medtem ko je v letu prej imela 195,2 milijona evrov čistega dobička. Razlogov za takšen preobrat je več, je razvidno iz danes objavljenega sporočila omenjene skupine, pod okrilje katere sodi tudi slovenski mobilni operater Simobil. Vodstvo skupine poslabšanje rezultatov pripisuje visokim odpisom, ki sta jim botrovala hiperinflacija v Belorusiji in devalvacija valute te države, v kateri Telekom Austria nastopa z družbo Velcom. Razlogi za slabše poslovne rezultate tičijo tudi v visokih stroških prestrukturiranja ter zaostrenih gospodarskih razmerah in ostri konkurenci na večini trgov, na katerih nastopa skupina.
Dunaj • Avstrijska bančna skupina Raiffeisen Bank International (RBI) je lani ustvarila 968 milijonov evrov dobička, kar je okoli 11 odstotkov manj od primerljivega rezultata za leto 2010. Dobiček pred davki pa je bil višji za sedem odstotkov in je znašal 1,37 milijarde evrov, so sporočili iz banke. Do zmanjšanja dobička je prišlo zaradi nesorazmerno nizkega davčnega bremena v letu 2010, pojasnjujejo v RBI. 183 milijonov jih je ob tem stala slabitev pri investiciji v banko v Ukrajini. Sicer v RBI izpostavljajo »pozitivno sliko v zahtevnem okolju«. Čisti prihodki od obresti so bili višji za skoraj 2,5 odstotka in so znašali 3,7 milijarde evrov, čisti prihodki od provizij pa so bili stabilni pri 1,49 milijarde evrov. Tokio/Peking • Japonska je danes sporočila, da bi lahko Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) z namenom pomoči pri razreševanju dolžniške krize območja evra zagotovila do 50 milijard dolarjev (37,6 milijarde evrov) sredstev. Kitajska pa je medtem napovedala, da bi lahko evropska preiskava uvoza kitajskih jeklenih izdelkov spodkopala trud za spopad s krizo. »Japonska preučuje možnosti za zagotovitev sredstev IMF, vendar pa dogovora o specifični vsoti ne bomo mogli doseči do srečanja finančnih ministrov skupine držav G20 ta konec tedna,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal predstavnik japonskega finančnega ministrstva. Zagreb • Atlantic Grupa je v letu 2011 več kot podvojila prihodke od prodaje, ki so dosegli 4,7 milijarde kun (623 milijonov evrov). K tolikšni rasti prodaje je občutno prispevala Droga Kolinska. Čisti dobiček skupine je znašal 54,9 milijona kun. Iz nerevidiranih poslovnih rezultatov, objavljenih na spletnih straneh Zagrebške borze, je razvidno, da je konsolidirana prodaja Atlantic Grupe brez upoštevanja Droge Kolinske lani znašala 2,3 milijarde kun. To pomeni, da je samo na račun Droge Kolinske skupina ustvarila 2,4 milijarde kun (več kot 316 milijonov evrov) prihodkov. Dobiček skupine pred obrestmi, davki in amortizacijo ter brez upoštevanja enkratnih vplivov je lani znašal 517,3 milijona kun, kar predstavlja 156,5-odstotno rast, dobiček iz poslovanja ob izključitvi enkratnih dogodkov pa 309,2 milijona kun oz.
110.9	odstotka več kot leto prej.
New York • Dobiček največjega svetovnega proizvajalca računalnikov Hewlett-Packard (HP) je v prvem četrtletju, odkar ga vodi nova izvršna direktorica Meg Whitman, padel za 44 odstotkov. Padec je posledica nižjega povpraševanja potrošnikov in poplav na Tajskem. Družba je med lanskim novembrom in letošnjim januarjem ustvarila 1,47 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je v primerjavi z enakim obdobjem pred letom dni 44 odstotkov manj. Prihodki so se znižali za sedem odstotkov na 30 milijard dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Frankfurt • Nemški telekomunikacijski operater Deutsche Telekom je lani ustvaril 557 milijona evrov čistega dobička, kar je 67 odstotkov manj kot leto prej. V zadnjem lanskem četrtletju je podvojil izgubo, predvsem na račun grške dolžniške krize in odpisov v ZDA. V četrtem lanskem četrtletju je čista izguba narasla na 1,34 milijarde evrov. Prihodki so se v primerjavi z enakim obdobjem predlani znižali za skoraj štiri odstotke na 14,9 milijarde evrov. Odpisi na račun podružnice T-Mobile USA in krize v Grčiji so dosegli 3,3 milijarde evrov, poročajo tuje tiskovne agencije. London • Britanska banka Royal Bank of Scotland (RBS), ki je še vedno v 82-odstotni lasti države, je lani pridelala nekaj manj kot dve milijardi funtov (skoraj 2,4 milijarde evrov) čiste izgube. Ta je v veliki meri posledica slabitev na račun državnih obveznic ranljivih članic območja evra in plačila odškodnine za zavajanje strank pri zavarovanju posojil. Slabitve so tako v lanskem letu dosegle 1,1 milijarde funtov, odškodnine zaradi ugotovitve regulatorja, da je RBS tako kot druge britanske banke vsiljevala zavarovanje posojil vsem posojilojemalcem, ne glede na to, ali bi zavarovanje sploh lahko unovčili, pa so dosegle 850 milijonov funtov. (sta)
Dunaj • Zahteva treh zunanjih ministrov
Zahtevajo status kandidatke za Srbijo
Zunanji ministri Francije, Italije in Avstrije so se v skupnem pismu visoki zunanjepolitični predstavnici EU Catherine Ashton zavzeli, da se Srbiji na naslednjem vrhu EU marca podeli status kandidatke za članstvo v EU. Ministri menijo, da bi status kandidatke Srbijo opogumil, da si bi prizadevala za normalizacijo odnosov s Kosovom.
Francoz Alain Juppe, Italijan Giulio Terzi ter Avstrijec Michael Spindelegger so v pismu spomnili na decembra dano obljubo Srbiji, ki da jo je sedaj treba izpolniti, in tudi na to, da je država v zadnjem času okrepila svoja prizadevanja, za kar si zasluži priznanje. Kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, bodo zunanji ministri EU na srečanju v Bruslju ta ponedeljek pripravili ustrezno izjavo, v kateri bodo posebej izpostavili, da je srbska vlada podala »zelo konstruktivne predloge« za vključitev Kosova v regionalno sodelovanje ter pomagala misijama Eulex in Kfor pri izpolnjevanju njunega mandata. Pri tem naj bi imeli v mislih ravnanje uradnega Beograda, ki je skušal ohladiti napetosti na večinsko srbskem severu Kosova. Glavna
nasprotnica priznanju statusa kandidatke Srbiji je trenutno Nemčija. Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je prav danes obiskal Beograd, kjer je med drugim ponovil, da mora najprej priti do konkretnega napredka v dialogu med Beogradom in Prištino, šele nato lahko Srbija računa na status kandidatke. (sta)
Atene • Grški parlament potrdil dogovor z zasebnimi upniki
Odpis 107 milijard evrov dolga
Foto: nytimes.com
Grški parlament je sprejel zakon, s katerim je potrdil način odpisa dolga Grčiji s strani zasebnih upnikov v pričakovani vrednosti 107 milijard evrov.
Grški finančni minister Evan-gelos Venizelos je med šestur-no razpravo o zakonu pozval k enotnosti, ki da vodi v »povrnitev grškega ponosa in zaupanja trgov«. Kot je zatrdil, je potrditev zamenjave obveznic edina pot naprej, medtem ko bi bila vsaka alternativa katastrofa, ki bi državo potisnila nekaj desetletij nazaj. »Prava dilema je, ali se žrtvovati s perspektivami za prihodnost ali stopnjevati uničujoč položaj in ostati brez perspektiv. Ali se odločiti za težko varčevanje ... ali za nesposobnost izplačevanja plač in pokojnin. Ali za zmanjšanje premoženja ali za celotno izgubo premoženja. Ali za visoko brezposelnost ali za splošno brezposelnost,« je v nagovoru poslancev dejal minister.
Dodal je, da so pred Grčijo nove priložnosti. »Iz tega moramo povleči največ, kar se da. To ni konec. Mi le znova začenjamo z boljšimi pogoji. Ne smemo ponoviti preteklih napak, ne smemo dopustiti zamud ... Moramo zaključiti implementacijo progama,« je še pozval Venizelos.
Sprejeti dokument določa pravila in postopke za prestrukturiranje dolga, odpis dolgov s strani zasebnih upnikov pa predstavlja enega ključnih delov novega paketa pomoči močno zadolženi Grčiji. Zakon tako navaja podrobnosti dela dogovora o drugem programu pomoči Atenam, ki so ga v torek zgodaj zjutraj v Bruslju sprejeli finančni ministri držav z evrom.
Grčija bo na podlagi sprejetega zakona sedaj izdala formalno ponudbo, v okviru katere bodo zasebne upnike pozvali k zamenjavi obveznic, ki jih imajo trenutno v lasti, za nove z nižjo vrednostjo in daljšo ročnostjo. Banke in zavarovalnice naj bi prostovoljno zamenjale obstoječe grške obveznice s povprečno ročnostjo okoli sedmih let za nove z zapadlostjo 30 let in z 31,5 odstotka nominalne vrednosti prvotnih dolžniških papirjev. Obrestne mere, ki jih ponuja Grčija, so dva odstotka na leto do leta 2015, trije odstotki do 2020 in 4,3 odstotka
od takrat do končne zapadlosti leta 2042. Povprečna obrestna mera naj bi tako po novem znašala 3,65 odstotka v primerjavi z dosedanjih 4,8 odstotka.
Grška vlada upa, da se bo za zamenjavo obveznic odločilo vsaj 66 odstotkov zasebnih upnikov, kar je minimum za veljavnost dogovora.
Grški parlament se bo sicer v nadaljevanju svojega dela osredotočil na sprejemanje zakonodaje, s katero bo uvedel nove varčevalne ukrepe in reforme, ki so v preteklih dneh sprožili mnoge proteste.
Vse zakone, s katerimi mednarodni posojilodajalci - EU in Mednarodni denarni sklad - pogojujejo pridobitev dodatnih 130 milijard evrov sredstev za Grčijo, mora grški hram demokracije sprejeti do konca tega meseca. Atenam se namreč precej mudi. Za preprečitev bankrota Grčije je ključen 20. marec, ko državi zapade v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov. (sta)
New York«
Ugotovitve ZN:
Somalijskim piratom lani 127 milijonov evrov odkupnin
Somalijski pirati so v letu 2011 pri ugrabitvah z odkupninami zaslužili 127 milijonov evrov, so sporočili Združeni narodi. Še leto prej so na ta način zaslužili le nekaj več kot 82 milijonov evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Odkupnine, ki so jih za izpustitev ugrabljenega plovila in posadke zahtevali somalijski pirati, so v letu 2011 v povprečju znašale 3,73 milijona evrov za ladjo in 7,5 milijona evrov za tanker, razkrivajo ugotovitve Urada ZN za boj proti mamilom in kriminalu (UNODC). Un-doc, ki je ugotovitve predstavil Varnostnemu svetu ZN, ki je v sredo razpravljal o problemu piratstva ob somalijski obali, opozarja, da je pranje denarja, pridobljenega z ugrabitvami, v zadnjem letu povzročilo visok dvig cen na območju Afriškega roga.
Sodišča v 20 državah po svetu trenutno sodijo 1116 So-malcem, obtoženim piratstva, še 688 primerov piratstva pa obravnavajo sodišča v afriških državah, kot so Kenija, Somalija, Sejšeli, Tanzanija in Mauritius. Povezav med somalijskimi pirati in uporniško islamistično milico al Šabab, ki deluje na območju Somalije, kjer se nasilno upira prehodni vladi v Mo-gadišu, UNODC ni odkril, je še izjavil izvršni direktor UNODC Jurij Fedotov. (sta)
Buenos Aires •
Huda nesreča vlaka
Številni mrtvi in ranjeni
V četrtkovi nesreči vlaka v argentinski prestolnici Buenos Aires je umrlo najmanj 49 ljudi, več kot 550 je poškodovanih, so potrdile oblasti. Do nesreče je prišlo, ko je vlak iztiril in se zaletel v ploščad na železniški postaji v Buenos Airesu.
Vodja nujne zdravstvene službe v argentinski prestolnici Al-
berto Crescenti pa je dejal, da se bojijo, da bi število smrtnih žrtev lahko naraslo, saj je več ranjenih v kritičnem stanju. Več ljudi je utrpelo manjše poškodbe, ki na pomoč čakajo na postaji, od koder so najhuje poškodovane odpeljali v bolnišnice s helikopterji in več deset reševalnimi vozili.
Primestni vlak je okoli 8.30 po lokalnem času na železniško postajo Once prispel s hitrostjo 26 kilometrov na uro, na vlaku pa je bilo v času jutranje konice okoli 2000 ljudi.
Minister za promet Juan Pablo Schiavi je povedal, da domnevajo, da je imel vlak težave z zavorami. Ker se ni mogel ustaviti, se je zaletel v zaščitno
pregrado na koncu tirov. Pri tem sta bila povsem uničena lokomotiva in prva dva vagona vlaka.
To je najbolj smrtonosna železniška nesreča po tisti leta 1970, ki je v predmestju Buenos Airesa zahtevala 200 življenj, ko sta s polno hitrostjo trčila dva vlaka. V železniškem in cestnem prometu na območju argentinske prestolnice se je tudi v zadnjih letih pripetilo več hudih nesreč. Do tokratne nesreče je prišlo le pet mesecev po zadnji večji nesreči v Buenos Airesu, v katero so bili vpleteni vlak in avtobus. Takratno trčenje, ki je pretreslo Argentino, je zahtevalo enajst življenj, več kot 200 ljudi je bilo ranjenih. (sta)
Ormož • Predstavili so se deiovni terapevti
Dejavnost tudi izven bolnišnic
V soboto, 25. februarja, je bil svetovni dan prostovoljstva delovnih terapevtov. Potekal je pod geslom Podaj naprej. Na ta dan so delovni terapevti v Sloveniji opravili eno ali dve uri prostovoljnega dela z namenom, da razširijo glas o pomenu in ciljih delovne terapije. Delovni terapevti Psihiatrične bolnišnice Ormož (PBO) so organizirali informacijsko točko pred centrom Holermuos in tako kot njihovi kolegi v večjih mestih predstavili svojo dejavnost javnosti.
Delovna terapija je kot veja terapevtske obravnave širši javnosti v Sloveniji še vedno malo poznana. Delovni terapevti so zdravstveni delavci, ki pomagajo in svetujejo pri izboljšanju in ohranjanju izvajanja vsakodnevnih aktivnosti osebam s telesnimi okvarami, kroničnimi stanji, duševnimi težavami. Njihova obravnava zajema tako otroke, mladostnike in odrasle kot tudi starostnike. Pristopi so namenjeni dvigu ali ohranjanju kvalitete življenja. Delovni terapevti delujejo na različnih področjih v zdravstvenih domovih, različnih bolnišnicah, inštitutih (Soča), socialnovar-stvenih zavodih (Dornava, IG, Draga, Ozara, Šent, domovi upokojencev, posebne šole), zdraviliščih, izobraževalnih ustanovah. Lahko pa se tudi samozaposlijo in s koncesijo ali samoplačniško samostojno izvajajo svojo dejavnost.
V Sloveniji deluje približno 500 delovnih terapevtov, kar pomeni 25 delovnih terapevtov na 100.000 prebivalcev. V razvitih državah je na 100.000 prebivalcev 100 delovnih terapevtov. Ker je delovnih terapevtov v Sloveniji malo, niso dovolj razpoznavni in pri nas so le redko zaposleni na primarni ravni, v zdravstvenih domovih kot del preventive, večinoma so prisotni v bolni-
šnicali in na klinikah.
„Namen delovne terapije je ljudem, ki se soočajo z boleznijo, poškodbo ali drugimi okoliščinami, omogočiti bolj zadovoljno, lažje ali samostojnejše delovanje v njihovem vsakodnevnem življenju. Osre-dotočamo se na aktivnosti, ki jih posameznik mora ali želi početi na področju skrbi zase in druge, kot so oblačenje, hranjenje, mobilnost, skrb za dom, vzgoja otrok in podobno," je povedala diplomirana delovna terapevtka Marjeta Žnidarič, ki je skupaj s kolegicami želela širši javnosti približati to še vedno malo poznano vejo terapevtske obravnave.
V PBO je zaposlenih devet delovnih terapevtov, ki izvajajo zaposlitveno aktivnost (ple-
tenje, vezenje, kiparjenje, ple-tarstvo, vrtnarstvo, mozaik), aktivnost nege oblačil, vodeno rekreacijo (jutranja telovadba, popoldanske fitnes aktivnosti, športne srede, pohodi, jesenski kostanjevi pikniki). Organizirajo tudi dejavnost v glasbeni, komunikacijski in likovni skupini ter skupini za trening kognitivnih veščin. Poleg številnih drugih aktivnosti pa pomagajo pri vodenju krožkov, knjižnice in bralnih aktivnostih, sodelujejo na družabnih srečanjih slovenskih psihiatričnih bolnišnic, sodelujejo na raznih likovnih razstavah, pripravljajo prispevke za razstavne panoje in sodelujejo s prispevki v bolnišničnih publikacijah.
V PBO ima delovna terapija
dolgo in bogato tradicijo, saj so jo izvajali že v časih, ko je bila v Ormožu še tuberkulozna bolnišnica. Izdelovali so različne izdelke, ki so jih potem prodajali v prodajalnah po Ormožu, je povedala direktorica PBO Majda Keček, ki se je oglasila na stojnici, in dodala: „Od takrat so se naloge delovne terapije precej razširile. V zadnjem času pri nas razvijamo tudi skupnostno zdravljenje, v katerem je delovni terapevt prav tako predviden kot del multi-disciplinarnega tima. Njegove naloge se tako iz bolnišnice selijo tudi v bivalno in domače okolje pacienta, v katerem naj bi pomagali pri organizaciji dnevnih aktivnosti in celotnega življenja doma."
Viki Ivanuša
Ormož • Predstavitev knjige [psi]
Knjiga, ki buri duhove
V četrtek zvečer je Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož organizirala predstavitev knjige [psi], knjige, ki je razdelila slovensko javnost. Dramski igralec Bojan Maroševič, ki je knjigo v viteški dvorani ormoškega gradu predstavljal, je povedal, da jo je težko primerjati s čimer koli, kar smo prebrali doslej.
Že sama scena predstavitve, odeta v popolno elegantno črnino z dvema vitrinama, v kateri se je bleščala knjiga in re-flektirala svetlobo, je delovala prav tako misteriozno in pri-
vlačno kot celotna zgodba, ki se plete okoli nje. Knjiga ima 777 strani, prvič je bila predstavljena 7. 7. 2010 ob sedmi uri zvečer in sedem minut, stane pa 77 evrov. Natisnjena
Foto: Viki Ivanuša
Knjigo je predstavil dramski igralec Bojan Maroševič.
je bila v nakladi 7777 izvodov, kar je v Sloveniji zelo velika številka, natisnjena je bila v izbrani opremi in v samozaložbi. Ob reklami za knjigo je veliko ljudi dobilo občutek, da gre za knjigo o kinologiji. V resnici pa je knjiga poimenovana po zadnji črki grške abecede - psi, ki je tudi sinonim za psihologijo.
Piscu se je vsebina knjige prikazala v enih samih sanjah, v noči na 25. december 2007. Ob koncu svojih sanj je v rokah držal knjigo [psi]. Ogledal si je njeno naslovno in zadnjo stran, nato jo je odprl, da bi prebral, kdo jo je napisal, a pisec v njej ni bil razkrit in tako je tudi v realnosti: avtor se javnosti ni razkril. Knjigo je avtor, ki se je poimenoval Eros, napisal po nareku razuma,
vsebuje pa odgovore, ki jih znanost že dolgo išče. Ker je tako kompleksna, so se v javnosti pojavili dvomi, da bi jo lahko napisal en sam človek.
Kljub temu pa je knjiga menda zelo berljiva in razumljiva, resnica pa tako dostopna vsakomur, je povedal Bojan Maroševič. Glavni junak knjige Eros je novodobni mladenič, ki zaradi razočaranja v ljubezni pobegne od doma. Po naključju, ki pa to ni, se znajde v nenavadnem svetu vseh misli, kjer se mu razkrije prva od sedmih skrivnosti. Eros tako spozna resnico, ki odpravi njegovo bolečino. Življenju dolguje uslugo - človeštvu mora vrniti ljubezen. V nadaljevanju se znajde v dvanajstih povsem različnih svetovih, ki predstavljajo psiho dvanajstih ljudi in dvanajstih človeških značajev. Vsak svet pa ponazarja tudi določeno družbeno skupino. Na videz preprosta zgodba skriva v sebi zahtevno zgradbo, ki bralcu omogoči zanimiv vpogled v svet lastnih misli, vrednot in predstav o sebi in o drugih, in razkriva, kako različno je mogoče videti, dojemati in razumeti resnico.
Viki Ivanuša
Pa brez zamere
Klobase, polenta in porno filmi
Odločitev za
Kaj hočemo - majhni smo. Majhni kot dežela, dostikrat tudi majhni v glavah. Državljani drugih držav nas razen redkih izjem ali ne poznajo ali pa zamenjujejo s Slovaško; kdo bi jim zameril, saj sta si imeni naših državic izjemno podobni, podobni pa smo so tudi po gabaritih in geografski legi, za nameček pa še po jeziku. Da bo pa mera popolnoma polna, Slovaki sami sebi pravijo Slovenci, nam pa Slovinci. Kdo se pri vsem tem ne bi zmedel, še posebej če prihaja iz kake daljne in velike dežele. Našo nerazpoznavnost tuintam sicer prekinejo športniki s svojimi uspehi ali pa kakšna afera, a to je tudi to. Seveda, lahko si ogledamo turistične statistične podatke o nočitvah in obiskih, a saj veste, kako je s tem.
Kaj torej narediti, da bi v širnem svetu postali bolj prepoznavni? Najprej se seveda moramo znebiti majhnosti v svojih glavah in s tem povezanih karak-ternih lastnosti. Začeti moramo razmišljati širše in bolj "inovativno" - nekonvencionalno, če hočete. Za to ni potrebno dosti časa ali sredstev - pravzaprav se to lahko zgodi v trenutku in ne stane nič; le tisto stikalo, ki ga imamo v glavi, moramo obrniti. En kratek hip in Voil!, razmišljati začnemo nekonvencionalno. Seveda pa to ne pomeni, daje narediti ta preklop enako kot tleskniti s prsti. Kajti čeprav se zgodi hipoma in ne stane nič, je za tak preklop potreben velik napor, saj proti njemu govor največja možna proti-razloga: navada in udobje.
Pa da ne bomo samo govorili v prazno, si poglejmo en primer, kako bi lahko v skladu z do sedaj povedanim postali prepoznavnejši. Za povečanje splošne prepoznavnosti in posledično dobrobiti predlagam naslednje: znorimo. Znorimo kot narod.
Sedaj se namreč sprašujete, ali se je tipu zmešalo. Odgovor se glasi: ne. Ko pravim, da naj bi znoreli, to govorim pri popolnoma zdravi pameti. Norosti je namreč več vrst in skoraj vse so precej podcenjene, njihov pomen pa po nemarnem štet kot nepomemben. Kaj bi se torej zgodilo, če bi se nam konkretno obrnilo? Vsi bi nas poznali. "Ja, ja, to je tista dežela, kjer so vsi malo čez les," bi govorili po svetu. "A si že bil tam?" bi se spraševali med prijatelji. "Saj niso neumni, samo zmešani so," bi nam zavidali. Kajti če si zmešan, si lahko privoščiš več, hkrati pa te nihče ne smatra za pretirano škodljivega ali celo sovražno nastrojenega. Ko bi se po svetu ukvarjali s krizo in vsemi mogočimi strahovi, bi se tako mi v svoji zmešanosti lepo vsemu skupaj smejali in se posvečali stvarem, ki so res pomembne. Ko bi k nam prišel kak pomemben državni gost, bi mu namesto častne čete in pleh muzike v dobrodošlico zaigrali kak skeč iz Montyja Pythona, zraven pa brundali tisto njihovo: "Zmeraj glej svetlo stran življenja" (v originalu: "Always look on the bright side of life"). Potem bi ga peljali na domače klobase in polento, nato pa zbasali nazaj v letalo; saj tisto, kar ponavadi govorijo, itak že vemo na pamet, saj je pri vseh enako - prijateljski odnosi, dobri partnerji, dejavnik stabilnosti in tako dalje. Papeža bi povabili na obisk in mu namesto dragih ceremonij raje razka-zalipolom mariborske nadškofije, ob katerem bi mu predvajali porno film, kakršne so vrteli na cerkvenem T2. In seveda, predstavili bi mu žrtve duhovniškeped-ofilije - saj jim vendar, pravičen kot je, želi reči vsaj Sorry" a ne?
Vsako leto bi organizirali tudi nacionalne dirke s patrijami, pred katerimi bi super-kulturnemu-mi-nistru v roke dali čopič in žive barve, da jih malce ozaljša in s tem pokaže svojo visoko stopnjo kulture in umetniške žilice. Rezultati dirke seveda ne bi bili pomembni, saj bi ključni moment celotne prireditve bil vsakoletna poslikava super kulturnega ministra. Namesto resničnostnih šovov bi prirejali ne-resnično-stne šove, pri katerih bi tekmovalci iz sebe morali delati pametne ljudi, ne pa pajace. In tako dalje. Pri tem nam mednarodna skupnost ne bi povzročala sivih las, saj bi itak veljalo, da smo čez les. Po eni strani bi nas pomilovali, po drugi pa bi kar tekmovali, kdo bo prišel k nam na obisk. Bodisi na klobase in polento, bodisi na en krog spatrijami.
Vidite, take bi počeli, če bi se nam zmešalo. A čakajte malo! Če še enkrat pogledamo stvari, ki bi jih počeli, če bi se odločili biti malo čez les, se nam te sploh ne kažejo popolnoma zmešane. Kako torej? Pa ne, da smo sedaj...?
Gregor Alič
Ormož • Iz Mladinskega centra Ormož
Iščejo nove povezave in poti
Brez aktivnosti Mladinskega centra Ormož si otroci več ne znajo predstavljati počitnic, starejši pa uživajo v predavanjih, tečajih, koncertih in drugih dogodkih. A to še zdaleč ni vse, kar počnejo v centru.
Foto: Viki Ivanuša
Zadnji dan počitniških delavnic so si otroci pripravili in okrasili vrečke za pokovko, pripravili pokovko in nato z vsemi čutili uživali v mladinskem filmu.
Majda Fridl, Radio Ptuj
Komentar tedna
Živa kulturna
J J«VV«
dediščina
Pa smo ga dobili! Naj kurentovanje, kot ga ni in ga ne bo. Pa smo jih zbrali! 600 kurentov je družno rožljalo. Pred tem so očedili dolgodlake, do tal segajoče, markantne kožuhe, zlošči-li zvonce, prebarvali naličja in dodali še kak pisan trak na masko. Skozi mesto so se v karnevalu sprehodile kostumirane skupine in maske od blizu in daleč. Več jih je bilo kot kdajkoli in več je bilo pompa. Vasi, v katerih se vaščani tradicionalno skupaj pripravljajo za karneval, so tudi letos pripravile zanimive skupinske maske. Imeli smo Ex tempore, imamo razstave, ki so ostale. Imeli smo pravo pustno poroko in Kurentovo svatbo. In za las je manjkalo pa bi dobili še stalno postavitev domačih pustnih likov na Ptujskem gradu.
Umetnost in dediščina je visokoleteč moto letošnjega naj kurentovanja. In smo na Ptuj povabili najvidnejše slovenske strokovnjake s področja etnologije. Imeli smo simpozij in jim povedali, da naj dajo kurenta na seznam žive kulturne dediščine, najprej na slovenskega, nato pa še na seznam žive kulturne dediščine sveta. Pa so zmajevale pametne glave in povedale, da tako ne bo šlo. Odšli so drugam - v osrčje Haloz, gledat, kaj delajo orači iz Okiča. Pravijo, da bodo oni prvi vpisani v register kulturne dediščine. Ker delajo kujeki, poka-či, baba pa dva koranta, to tako kot v starih časih. Orjejo bo bregovih, mimo asfalta, po blatu in snegu. Orjejo za debelo repo, »dugi« koren, debeli »runkl« in gospodarju voščijo dobro letino. Koranta, ki sta zraven kot plužarja, pa sta oblečena v skromne zajčje in kozje kože. Pa ženska pri njih nikoli ni bila in nikoli ne bo korant. Tako v Okiču.
Novodobni, dolgodlaki, mačistični zvončarji pa se kažejo celo leto in to povsod. Očarati želijo s svojo lepoto kožuha, pri tem kaj zaslužiti (pa ne klobaso ali kako jajce, temveč novce), voščijo pa hitro smuko, dober rezultat, veliko golov, še malo pa jih bomo gledali, kako poskušajo rožljati pod vodo, kako strašijo ribe in želijo dober podvodni ribolov.
In je bilo vsega dovolj tudi umetnikom. Ostrigli so koranta in mu povedali svoje. Tako, sedaj, ko več ne boš lep, ko te nobena več ne bo pogledala, se zazri vase, poišči korenine in svoje bistvo. Ko boš vedel, kdo in kaj si, pa boš našel tudi svojo Vesno, ki te bo omehčala, pristrigla visokoleteča krilca in te doma držala. Več bo razumevanja, spoštovanja, pripravljenosti za pogovor in lepše bomo živeli drug z drugim. Adijo zima, pomlad prihaja.
V zadnjih letih so svoje stalno mesto našla predavanja za kvalitetnejše starševstvo, sklop predavanj Brez dlake na jeziku, na katerih zanimivi gostje odpirajo družbeno-aktualne teme, se dotikajo okoljevarstvenih in gospodarskih tem, organizirajo OFAK festival in gledališki abonma. Direktorica Marjanca Korotaj si prizadeva, da bi v Ormož pripeljala tudi mednarodne projekte. Za začetek je aktivnosti usmerila v pridobivanje mednarodne mladinske izmenjave, prek katere bi leto dni v Ormožu gostili evropskega mladinskega prostovoljca. Center je doslej uspel pridobiti akreditacijo, kar pomeni, da izpolnjujejo vse potrebne pogoje, tako da jih od uresničitve želja loči le še malo dobre volje in sreče. O možnostih sodelovanja in skupnega mladinskega projekta pa potekajo pogovori tudi s sosednjo občino Cestica na Hrvaškem.
Na MCO so lani uspešno izpeljali mladinsko pobudo Ne zmorem - zmorem, letos pa je treba izvesti tudi izgradnjo skejt igrišča v Mestni grabi, za kar so lani pridobili sredstva. Pred kratkim so vložili tudi novo mladinsko pobudo, vezano na medgeneracijsko sodelovanje in aktivno staranje, saj je letos evropsko leto aktivnega staranja. Gre za druženje mladih s starostniki na temo skupnega kreativnega pesniškega ustvarjanja, katerega produkt bi bil izdaja pesniških zbirk mladostnikov in starostnikov.
Priljubljene zlasti sproščujoče vsebine
Obisk in odziv ciljnih skupin na aktivnosti, ki jih ponuja MCO, zelo variira. „Včasih
Gledališka skupina KD Fran Ksaver Meško iz Sv. Tomaža pripravi novo predstavo vsaki dve leti. Predsednica sekcije Jožica Rajh je potožila, da jim mladi, ki si želijo igrati v njihovi skupini, odhajajo na študij v Maribor in Ljubljano in se vračajo le ob vikendih ali pa še to ne. Zato so komedijo pripravili z igralci, ki so doma in lahko obiskujejo vaje, ki jih imajo med tednom, saj je čez vikend čas za družino in domače. Vsako predstavo, ki jo pripravijo, po navadi nekajkrat zaigrajo pred domačo publiko, potem pa jo zaigrajo še na kakšnem gostovanju. Jeseni predstavo enkrat
Foto: Viki Ivanuša
Marjanca Korotaj, direktorica MCO, si želi delovanje razširiti tudi v mednarodne vode.
smo pozitivno presenečeni, drugič pa spet negativno. Ugotavljamo, da so med mladimi bolj priljubljene vsebine spro-ščujočega zabavnega značaja. Resnejše teme so manj priljubljene, čeprav je ponudba zelo kvalitetna," pove Marjanca Korotaj. Odkar je prostor Un-terhunda urejen in omogoča izvajanje glasbenih prireditev, tudi MCO išče svojo glasbeno nišo v družbi ormoških glasbenih ponudnikov. To ni tako preprosto, saj je dobro poskrbljeno za ponudbo alternativnih in popularnih glasbenih zvrsti, zato bodo poskušali s ponudbo džeza in bluza.
V gimnaziji letos ponovno izvajajo projekt Mladi in zadovoljni, ki je namenjen dijakom drugih letnikov. Izvajajo ga z zunanjimi sodelavci, prek delavnic pa želijo dvigati pozitivno samopodobo mladostnikov, krepiti njihove komunikacijske sposobnosti in jih pripravili na vstop v odraslost. Redno sodelujejo tudi z VDC-jem, Centrom starejših občanov in OŠ Stanka Vraza, kjer želijo doseči lažje vključevanje v družbo
potencialno diskriminiranim skupinam. Skupaj pripravljajo projekt javnega Miklavževanja. V delo MCO vključujejo tudi Klaudijo Bogdan, varovanko VDC-ja, ki vsak četrtek v MCO opravlja lažja administrativna dela, v zameno pa ji MCO nudi brezplačen obisk svojih prireditev in tečajev.
Da lahko pokrivajo vse pestro dogajanje, si MCO prek javnih del nenehno pridobiva sodelavce za področje mladinskega dela. „Seveda bi si želeli stalnega sodelavca, vendar je v teh časih iluzorno pričakovati, da bi koga zaposlili. Zato si pomagajo z obstoječimi razpisi na zavodu za zaposlovanje, delavci pa se pač po izteku njihovega časa zamenjajo," je povedala Marjanca Korotaj.
Pomoč jim je še posebej prišla prav v času počitniškega tedna, ki so ga organizirali skupaj z JSKD. Ker so počitni-
ce sovpadale s pustom, so se prve dni posvetili tej tematiki.
V	ponedeljek so si pripravili maske iz papirja, v torek pa so otroci sami spekli prave krofe. Peka je odlično uspela, krofi pa so bili okusni in menda so imeli tudi prave vence. V času, ko so vzhajali, so si tudi praznično okrasili prostor. V sredo so imeli v MCO prosto, saj je delavnice izvajala ormoška knjižnica, v kateri so otroci ustvarjali stenske dekoracije.
V	četrtek je bilo predvideno »žakljanje« v mestnem parku, vendar je sneg skopnel, zato so se v lepem sončnem vremenu odpravili na sprehod v Litmerk. Za zadnji dan počitniškega tedna so si pripravili zdravo sadno malico in manj zdravo pokovko, ki jim je pričarala filmsko dopoldne, saj so si ogledali slovenski mladinski film. Vsak dopoldan je v MCO ustvarjalo deset otrok.
Viki Ivanuša
ponovijo v domačem okolju in se odpravijo še na kakšno gostovanje.
Besedilo za novo predstavo začnejo iskati že takoj, ko zaključijo z aktualno predstavo. Tako je bilo tudi z besedilom Moj Vinko, ki ga je Rajhova zasledila v časopisnem poročilu, v katerem jo je pritegnila infor-
macija, da je avtor besedila Anton Žumbar, vodja gledališčni-kov iz Velike Nedelje. Zato ga je poklicala in z veseljem ji je dal besedilo. S pripravami so začeli po martinovem, ko so zaključili s svojimi obveznostmi.
Zgodba se dogaja v današnjem času in je postavljena v vasico Žabji Dol, kjer živi družina Miško. V vas pride tujec Jure Potočnik (Luka Lovrec), mlad mož iz Nemčije, ki zmeša glave vsem ženskam v vasici -Mici Miško (Olga Majcen), njeni hčeri Marinki (Irena Rajh) in tudi sosedi Trezi Nergač (Blanka Kosi). Dogajanje se zaplete tako, kot se za komedijo spodobi, in tudi razplete, kajti moža Vinko Miško (Jani Raušl) in Hanza Nergač (Ivan Rajh) sprva dogajanje opazujeta, nazadnje pa ga Vinko prikroji
tako, da jima ni hudega.
Igralska skupina je večinoma sestavljena iz mladih igralcev, ki pa so se dobro ujeli z igralci, ki imajo za sabo že kar nekaj igralskih izkušenj. Kar trije igralci so letos prvič nastopili na odrskih deskah. Vsi so že dalj časa aktivni člani društva, v igri pa so se tokrat preizkusili prvič. „V društvu delamo prostovoljno in zato, ker imamo to radi. Zato je pomembno, da se zabavamo," je zaključila Jožica Rajh.
Sicer pa tomaževske gleda-liščnike 4. marca že čaka gostovanje v Središču ob Dravi, potem pa še na Polenšaku in pri Veliki Nedelji. Tudi tam imajo svojo publiko in prav tako pričakujejo lepo zasedeno dvorano.
Viki Ivanuša
Sv. Tomaž • Domače društvo uprizorilo komedijo
Moj Vinko
Člani dramske sekcije Kulturnega društva Fran Ksaver Meško iz Sv. Tomaža so na oder postavili komedijo Antona Žumbarja Moj Vinko. Predstavo je režirala Jožica Rajh.
Foto: Viki Ivanuša
Ustvarjalci komedije Moj Vinko so bili po generalki zelo zadovoljni.
Rokomet
Po slabi igri šteje le zmaga
Stran 12
Rokomet
Pomembna zmaga Ormožanov v Šmartnem Stran 12
Namizni tenis
Muta na Ptuju brez možnosti za zmago
Stran 13
Košarka
Zmagovalca odločila druga četrtina
Stran 13
Nogomet
Na Ptuju sedmica Zavrča
Stran 14
Šah
Lara Carli mladinska državna prvakinja
Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Komentar
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Skakalci potrdili talent in dobro delo
Smučarski skakalci Jernej Damjan, Jurij Tepeš, Jure Šinkovec in Robi Kranjec
so na ekipni tekmi svetovnega prvenstva v poletih v Viker-sundu osvojili bron, zaostali so le za Avstrijci in Nemci. Po sobotnem posamičnem zlatu Roberta Kranjca so tako slovenski orli poskrbeli za največji uspeh v zgodovini poletov na sončni strani Alp. Tako je zapisano v skopem agencijskem poročilu, ki pa samo potrjuje visoko vrednost slovenskega smučarskega skakanja, ki že leta preseneča. Ni čudno, da so tudi navijači drugih športov prevzeli slogan »Kdo ne skače ni Sloven'c«!
Prejšnji teden so sicer tudi po zaslugi vremena zmagali na ekipni tekmi v Oberstdorfu, vendar tega ne bi mogli izkoristiti, če ne bi bili dobri. Robert Kranjec je tako končno unovčil svoje izjemne letalne sposobnosti in izjemen občutek za let v vseh fazah poleta. Potrdil je tudi znani rek, ki velja v športu in življenju: nikoli obupati! Če nam ne uspe vedno, vendar smo pri tem storili vse, kar je v naši moči, si nimamo kaj očitati. Fantom, predvsem Robertu Kranjcu, pa je zaradi vztrajanja uspelo, zaradi česar sedaj sprejemajo iskrene čestitke. Potrdili so dobro in načrtno delo ter
občutek za skupno, čeprav je skakanje v glavnem individualni šport. Vendar pa v ekipnem tekmovanju na rezultat pomembno - morda tudi odločilno - vplivajo ekipni duh, dobra klima in sodelovanje, občutek za ekipo, tovarištvo ... Zato tudi toliko spodbudnih besed in napisov za Petra Prevca, ki se je po izjemnem poletu v Oberstdorfu žal poškodoval, in to na ekipni tekmi! Fantje so potrdili talent in dobro delo vseh, ki sodelujejo v slovenskih smučarskih skokih, od staršev prek klubskih do reprezentančnih trenerjev in drugih v vodstvu. Vendar pa ob tem ne gre prezreti, da vedno ni bilo in ne bo tako. Zaradi odločilne vloge, ob pripravljenosti seveda, občutkov v vseh fazah leta, je izjemno težko dosegati odlične rezultate dalj časa. Ko občutki niso pravi ali jih celo izgubiš, ni pričakovanih rezultatov. Temu pravimo forma, ki zelo niha in zato moramo to dejstvo sprejeti. Zato uživajmo v sedanjih rezultatih, ne pozabimo pa jim besed podpore namenjati tudi takrat, ko jim ne bo šlo. Spoštujmo trud in pohvalimo pozitivne dosežke! Sedaj so na vrhu, upajmo, da bo dolgo tako!
Ludvik Kotar
Nogomet • 2. SNL
Kidričani še naprej prvi favoriti za naslov
S tekmami 15. kroga se bo v soboto in nedeljo pričel spomladanski del prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi, ki ga z nestrpnostjo pričakujejo tudi ljubitelji nogometa na našem področju. Kidričevski Aluminij (33 točk) si je namreč v jesenskem delu prvenstva priigral kar 9 točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem Roltek Dobom (24 točk). S tem so varovanci trenerja Bojana Flisa avtomatično potisnjeni v vlogo izrazitega favorita za končni naslov. Jasno je, da pred takšnim bremenom nihče ne poskuša pobegniti, čeprav ekipe v drugem delu čaka še 13 krogov. Kidričani so tudi aktualni branilci naslova prvaka, saj so lani prvenstvo končali na 1. mestu, a so se kasneje -podobno kot drugouvrščeni Interblock - odpovedali napredovanju v 1. ligo.
Aluminij je v tem prvenstvu doslej zabeležil 10 zmag in ob treh remijih le en poraz (z Belo krajino v 10. krogu v Črnomlju, 23. 10.). Je najbolj učinkovito moštvo lige (31 doseženih zadetkov), ob tem pa ima tudi najbolj trdno obrambo (le 6 prejetih zadetkov). Kidričani so bili posebno uspešni na svojem igrišču, saj so zmagali na vseh sedmih tekmah! Največ minut sta na igrišču prebila kapetan Denis Topolovec in Boris Sambolec, ki sta edina
V sredo v Kopru Slovenija - Škotska
V soboto se bo pričel tudi prvoligaški prvenstveni ples, še prej, v sredo, 28. 2., pa se bo na koprski Bonifiki delno prenovljena slovenska reprezentanca v prijateljski tekmi pomerila s Škotsko. Za selektorja Slavišo Sto-janoviča bo to dragocen preizkus, ki mu bo služil kot pokazatelj trenutne pripravljenosti izbrancev. Še pomembnejše bo ustvarjanje nove hierarhije in vzdušja v ekipi, ki jo že jeseni čaka naporen začetek kvalifikacij za SP v Braziliji leta 2014 (domača tekma s Švico in gostovanje na Norveškem). Medtem ko sta se Koren in Novakovič odpovedala igranju v reprezentanci in bosta svoje nogometne veščine prikazovala le še na klubski sceni, je bil za novega kapetana izbran eden najboljših evropskih vratarjev Samir Handanovič. Pred njim (in tudi soigralci) je vse prej kot lahka naloga, vendar smo lahko prepričani, da jo bo opravil maksimalno odgovorno, kot je pokazal na vseh dosedanjih nastopih. Selektorju Stojanoviču največji problem predstavlja neigranje večine nogometašev v svojih matičnih klubih: Cesar, Krhin, Birsa, Mavrič, Radosavljevič, Vučkič, Pečnik in Ilič so v zadnjem času večinoma rezerve, s prvenstvi še niso pričeli Vršič, Volaš in Matič ... Če k temu dodamo seznam poškodovanih igralcev (Ba-
Foto: Črtomir Goznik
Samir Handanovič, kapetan slovenske nogometne reprezentance
činovič, tudi Matavž), potem je jasno, da ima selektor več razlogov za skrbi kot za zadovoljstvo .
JM
Foto: Črtomir Goznik
Izkušeni Marko Kmetec (Aluminij, rdeči dres) bo svoji ekipi pomagal zadržati mesto na vrhu lestvice.
odigrala vseh 14 tekem od prve do zadnje minute.
V spomladanskem delu za Aluminij ne bodo več igrali Andraž Bajlec (Avstrija), Miha Kokol (Zavrč), Aljoša Fekonja (Veržej) in Daniel Ljubec (Stojnci). Kot njihove zamenjave pa so v klub prišli Jan Štrukelj, Niko Tisaj (oba Dravinja Kostroj) in Alen Kavčič (Avstrija).
Prvi zasledovalec je ekipa Roltek Doba, ki ima ambicije
zaigrati tudi v 1. ligi, sledijo pa Garmin Šenčur (22), Bravo 1 Interblock (21), Krško (20). Gnečo v sredini lestvice povečujejo Šampion Celje (18), Šmartno 1928 (16), Bela krajina (15) in Kalcer Radomlje (14), več pa je zaostala le ekipa Dravinje (6). Katera ekipa se bo ob Konjičanih najbolj borila za obstanek je težko oceniti, saj lahko slabe finančne razmere v klubih močno vplivajo tudi na igro na igrišču. Vsaj tako bo
Nogomet • Prijateljska tekma
Čim prej pozabiti na slab dan: Aluminij -Dravograd 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Slemenšek (44.), 0:2 Čavnik (67.), 1:2 Kmetec (72.)
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Bingo, Režo-nja, Petek, Ploj, Lonzarič, Pečovnik, Kurež. Igrali so še: Lipovac, Kmetec, Spahič, Rešek, Kavčič, Štrukelj, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
DRAVOGRAD: Kanduč, Bilič, Co-kan, Kuzma, Ljubanič, Naglič, Pešl, Plimon, Slemenik, Zamernik, Weli-guni. Igrali so še: Dražnik, Čacnik, S. Gluhovič, A. Gluhovič, M. Kus, Ž. Kus. Trener: Milan Čavnik.
Manj kot teden dni je do prvega spomladanskega kroga in klubi so v samem zaključku priprav - sledi le še teden dni zaključne glazure. Ta konec tedna so bila odigrana še zadnja
srečanja, ki jih radi poimenujejo generalke. Nogometaši Aluminija so v nedeljo popoldne v takšni tekmi gostili tretjeligaša iz Dravograda. Domačini so delovali čvrsto, imeli so tudi terensko pobudo, vendar brez pravega zaključka, brez strelov proti vratom Dravograda, ki se je v tem delu tekme predvsem branil. Za razburjenje je poskrbel Aluminijev prvi strelec Kurež, ki je lepo prodrl po levi strani, ukanil še vratarja gostov, nato pa slabo zaključil, saj je njegov strel zletel tik mimo vratnika. Deset minut kasneje je kot iz leve strani izvajal Režonja, ki je zadel dobro postavljenega Sambolca, slednji pa je stresel okvir vrat. Prvi resni napad so Dravograjčani izvedli v 43. minuti, a je Murko žogo zadržal. Minuto kasneje so gostje povedli: bili so bolj srečni in spretni od domače
zanimiv tudi boj za 2. mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije s predzadnje uvrščenim moštvom 1. lige. Tudi v tem primeru se je težko izogniti vprašanju o finančnih zmožnostih klubov, ki so se sposobne lotiti projekta 1. lige. Lani so npr. v 1. ligo s »posebnim vabilom« naknadno uvrstili Muto 05, ki pa sedaj poskuša k reševanju finančnih zagat privabiti italijanske investitorje.
Jože Mohorič
obrambe, ki je pri tem delovala medlo. Tudi v nadaljevanju se ni veliko spremenilo, razen tega, da so gostje postajali vedno bolj hrabri. V 62. minuti je moral iz igre steber domače obrambe Sambolec, ki je dobil udarec v ličnico. Minuto kasneje pa so nogometaši Dravograda izvedli lepo akcijo po desni strani, sledil je predložek v sredino in Čavnik je z močnim strelom povišal vodstvo svojega moštva. Po tem zadetku so Kidričani zaigrali bolje in prek Kmetca pet minut kasneje znižali rezultat. Do konca tekme niso uspeli več premagati vratarja Dravograda in gostje so se veselili nenadejane zmage proti vodilnemu moštvu 2. SNL. Po zmagah proti Domžalam, Muri 05 in še nekaterim drugim tekmecem je po teoriji verjetnosti pač prišel slabši dan .
Danilo Klajnšek
Rokomet • 1. A SRL (ž, m)
Pomembna zmaga vinarjev v Šmartnem
1. A SRL (ž): Po slabi i|ri šteje le zmaga: ZRK Mercator Tenzor Ptuj - Naklo Tržič 34:29 (14:18)
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Križanec, Mateša 11, Majcen 1, Korotaj 3, Praprotnik 2, Ivančič, Močnik 1, Borovčak, Bolcar 3, Tumpej 2, Žiher, Kovačič, Kolednik, Strmšek 11, Petrovič. Trener: Nikola Bistrovič.
Po dveh zaporednih porazih proti Veplasu iz Velenja in Krki iz Novega mesta smo pričakovali lažjo tekmo in zanesljivo zmago članic Ženskega rokometnega kluba Mercator Ten-zorja na domači tekmi proti Naklemu. A zgodba je bila popolnoma drugačna ...
Ptujčanke so vstopile v tekmo s preveliko mero podcenjevanja, s takšno miselnostjo pa so odigrale katastrofalen prvi polčas. Do rezultata 5:5 je bilo še vse nekako po pričakovanjih, nato pa so Tržičanke dosegale nekaj zaporednih zadetkov in na krilih odlične Benedejčičeve (skupno je dosegla kar 11 zadetkov, op. a.) v 20. minuti tekme povedle celo 15:8! Kljub spodbudi in nasvetom domačega trenerja Niko-le Bistoviča je bila domača obramba preveč statična in gostje, ki so na Ptuju igrale brez svojih dveh najboljših igralk, so prvi polčas presenetljivo dobile s 14:18.
V prvih minutah nadaljevanja so domačinke pokazale več volje, a so predvsem v napadu
1. A SRL ŽENSKE
REZULTATI 19. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Naklo Tržič 34:29 (14:18), Olimpija - Zagorje GEN I 28:34 (13:17), Burja Škofije - Krka 28:38 (12:20), Veplas Velenje -Celjske mesnine 26:18 (14:10), Antrum Sežana - Piran 30:37 (16:15), Mlinotest Ajdovščina - Krim Mercator 24:45 ( 12:23)
1.	KRIM MERCATOR 18	18	0	0	36
2.	ZAGORJE GEN - I 19	17	0	2	34
3.	KRKA 19	14	0	5	28
4.	MER. TENZOR PTUJ 19	14	0	5	28
5.	VEPLAS VELENJE 19	12	0	7	24
6.	PIRAN 19	10	0	9	20
7.	CELJSKE MESNINE 19	9	0	10	18
8.	MLIN. AJDOVŠČINA 19	8	0	11	16
9.	ANTRUM SEŽANA 19	5	0	14	10
10.	NAKLO - TRŽIČ 18 3 0 15 6
11.	OLIMPIJA 19 2 0 17 4
12.	BURJA ŠKOFIJE 19 1 0 18 2
Foto: Črtomir Goznik
Rokometašice Mercator Tenzor Ptuja so šele v končnici strle odpor gostij iz Tržiča.
še zmeraj delovale zelo neorganizirano. Hkrati sta z nekaj »čudnimi« odločitvami povečevala nervozo v ptujski ekipi tudi glavna sodnika. Favorizirane igralke Mercator Tenzorja so v nadaljevanju predvsem v obrambi le strnile svoje vrste in zaigrale veliko bolj odločno. Prav tako se je s serijo obramb izkazala tudi mlada ptujska vra-tarka Maruša Križanec. V 45. minuti so domačinke po velikem trudu vendarle ujele eno najslabših ekip 1. lige in izenačile na 24:24. Za preobrat sta poskrbeli predvsem najbolj izkušeni igralki Stela Mateša in Martina Strmšek (ta bo svojo rokometno kariero nadaljevala v Avstriji, op. a.), ki sta dosegli vsaka po 11 zadetkov. Ko so gledalci (in igralke Ptuja) mislili, da se bodo mlade rokometa-šice iz Tržiča predale, so se te še dalje srčno borile in držale stik z domačinkami. Popustile so šele v sami končnici tekme, v kateri se je naredila tudi navidezno visoka prednost petih zadetkov v korist domače ekipe.
Končni rezultat 34:29 ni realen pokazatelj dogajanja na tekmi: Ptujčanke so se po zares slabem prvem delu v drugem morale maksimalno potruditi za novo zmago, ki jih je še približala njihovi želji, da bi se uvrstile med prve štiri ekipe po rednem delu tekmovanja. V tem delu so gledalce s svojimi predstavami večinoma navduševale, medtem ko je bila so-
botna za hitro pozabo - šteli bosta le vpisani točki ...
David Breznik
1. A SRL (m): Šmartno - Jeruzalem 31:43 (16:22)
JERUZALEM: Belec, Jelen; Kor-par 3, Krabonja 3, Žmavc 1, Rajšp, Bogadi 8, Hrastnik 2, Radujkovic 2, Čudič 3 (2), Špiljak 5, Sok 5, Hebar 1, Cingesar 7, Kljajič 2, Šišmanovič 1. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Šmartno 2/2; Jeruzalem 3/2. IZKLJUČITVE: Šmartno 2; Jeruzalem 4 minute. IGRALEC TEKME: David Bogadi (Jeruzalem Ormož)
Končno! Tako bi lahko rekli ob pomembni in visoki zmagi vinarjev v Šmartnem. Gostje so po dolgem času odigrali kot znajo in zasluženo odnesli točke iz dvorane Pungrt. Po treh zaporednih porazih (Krško, Celje, Maribor) je to prva zmaga vinarjev v drugem delu sezone. Šmartno, ki je v hudih finančnih škripcih, je povedlo le enkrat na tekmi, in sicer v 5. minuti, ko je zadel kapetan Aleš Šmejc. Obramba Jeruzalema je bila solidna in je omogočala hitre protinapade, s katerih sta mrežo Šmartnega rešetala Tadej Sok (5 zadetkov v 1. polčasu) in David Bogadi - slednji se je izkazal tudi s številnimi krajami žog tekmecem. V 10. minuti je prednost Jeruzalema znašala + 4 (2:6), v 20. in 30. minuti +
Foto: Črtomir Goznik
David Bogadi (Jeruzalem Ormož) se je izkazal z osmimi doseženimi zadetki.
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 19. KROGA: Šmartno - Jeruzalem Ormož 31:43 (16:22), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 26:31 (15:17), Krka -Istrabenz plini Izola 26:24 ( 11:10), Gorenje - Krško 29:23 (17:11), Maribor - Trimo Trebnje 24:25 ( 14:15). V tem krogu je bila prosta ekipa Ribnica Riko hiše.
1.	GORENJE 18	17	10	35
2.	CELJE PIVO. LAŠKO 18	16	0 2	32
3.	CIMOS KOPER 18	12	15	25
4.	TRIMO TREBNJE 18	9	0 9	18
5.	KRŠKO 19	8	1 10	17
6.	MARIBOR BRANIK 18	6	3 9	15
7.	ISTRABENZ P. IZOLA19	6	2 11	14
8.	JERUZALEM ORMOŽ18	5	3 10	13
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 18	4	3 11	11
10.	ŠMARTNO 18 3 5 10 11
11.	KRKA	18 3 3 12 9
6 (6:12 in 16:22). Lepe prednosti varovanci trenerja Saše Prapotnika več niso izpustili iz rok, ampak so prednost le še večali. Edini, ki je povzročal težave Ormožanom, je bil bivši igralec Slovana, levoroki Alen Markovič, ki je mrežo Gašperja Jelena in Boštjana Belca (skupaj sta zbrala 7 obramb) rešetal iz razdalje. Po golu Markoviča je Šmartnemu uspelo znižati na - 5 (22:27), bližje pa gostiteljem ni uspelo priti. V 47. minuti so gostje prvič povedli za 10 zadetkov (24:34). Razigrani vinarji so se »razleteli« po igrišču in do nog potolkli Šmartno. Najvišja prednost Jeruzalema na tekmi je v dveh primerih znašala 12 točk. Pri zmagi gostov je mrežo Šmartnega zadelo kar 13 roko-metašev. Ob takšnem podatku bi padla tudi kakšna ekipa iz samega vrha lige. Z zmago je ekipi Jeruzalema padel veliki kamen s srca, saj so ugnali neposrednega tekmeca v boju za obstanek v ligi.
KU
Saša Prapotnik (trener Jeruzalem Ormož): »Tekmo je odločil naš dober začetek, v katerem smo hitro prišli do solidne prednosti. V nadaljevanju je vse bilo lažje in zasluženo smo se veselili pomembne zmage.«
Jaka Keše (trener Šmartno): »Igra in poraz sta odraz stanja, v katerem se nahajamo v zadnjem mesecu. Dečki so bili željni uspeha, vendar nam tokrat ni šlo nič od rok. Borba za obstanek bo huda do zadnjega kroga.«
Rokomet • 1. B SRL (m)
Z zmago dohiteli Grosuplje
Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje 31:24 (14:10)
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec, Majcen 1, Kaučič 2, Kocen, Horvat, Bezjak, Veselko 8 (3), Bračič 3, Škripec 2, Preac (9 obramb), Ivančič 14, Tušak 1, Do-gša (4 obrambe), Lorenčič, Meško, Špindler. Trener: Bojan Munda.
Po nesrečnem porazu v Celju pri drugi ekipi Celja PL je bila za rokometaše Velike Nedelje Carrera Optyl tokrat na sporedu tekma proti ekipi Grosupljega, ki je pred srečanjem zasedala 4. mesto. Zaradi posledic celjske tekme je manjkal Matjaž Hanželič, v igro pa zaradi poškodbe ni vstopil niti Tomaž Špindler.
Na začetku so sicer iz sedem-metrovke povedli gostje, kar je bilo njihovo edino vodstvo na tekmi. V nadaljevanju so prevladovali domačini, ki so si najvišje vodstvo štirih zadetkov priigrali dvakrat: najprej v 17. minuti, ko je z igralcem manj zadel Jakob Majcen, in ob koncu prvega polčasa, ko je zadetek dosegel Dejan Veselko. V prvem polčasu so domači odigrali zelo dobro obrambo, saj so prejeli samo 10 zadetkov, dobro pa je svoje delo opravil tudi vratar Tadej Preac.
Tudi v drugem polčasu so varovanci trenerja Bojana Munde nadaljevali podobno kot v prvem delu. Razlika se je počasi višala in je nekajkrat
1. B SRL (m)
REZULTATI 14. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Grosuplje 31:24, Dobova - Celje Pivovarna Laško B 28:33, Cerklje - Sviš Pekarne Grosuplje 30:37, Grča Kočevje - Alples Železniki 19:26, Škofljica - Slovan 30:27, Sevnica - Dol TKI Hrastnik 23:26
1. SVIŠ P. GROSUPLJE 14	12	0	2	24
2. SEVNICA 14	11	1	2	23
3. CELJE P. LAŠKO B 14	8	1	5	17
4. DOL TKI HRASTNIK 14	6	3	5	15
5. GROSUPLJE 14	7	0	7	14
6. V. NEDELJA C. O. 14	6	2	6	14
7. CERKLJE 14	6	2	6	14
8. SLOVAN 14	3	4	7	10
9. DOBOVA 14	3	4	7	10
10. GRČA KOČEVJE 14	4	2	8	10
11. ŠKOFLJICA 14	3	4	7	10
12. ALPLES ŽELEZNIKI14	3	1	10	7
znašala 6 zadetkov. V 50. minuti, pri vodstvu domačih 25:17, je gostujoča trenerka Branka Mijatovič z minuto odmora sicer poskušala zaustaviti napade domačih, vendar pri tem ni bila uspešna. Osrednja figura tekme, predvsem pa drugega polčasa, je bil Dejan Ivančič, saj je v drugem delu dosegel 10 zadetkov, skupno pa kar 14. V zadnjih desetih minutah so domači tekmo mirno pripeljali do konca in se zasluženo veselili lepega uspeha. Kljub temu da sta bila strelsko zelo uspešna Ivančič in Veselko, je tokrat uspeh treba pripisati odlični igri kolektiva, predvsem igri v obrambi.
Danilo Klajnšek

Foto: Črtomir Goznik
Dajan Ivančič (Velika Nedelja Carrera Optyl)
Tenis • 2. zimska iiga
REZULTATI 9. KROGA: TK ŠTRAF - VETERANI 2:1 (Škofič -Pušnik 9:7, Cajnkar - Merc 0:9, Škofič/Fras - Mazera/Tumpej 9:6), TK SKORBA GAD - TK SKORBA 2:1 (Intihar - Ules 9:7, Šlamberger
-	Zebec 1:9, Dobnik/Drobnič - Ha-zimali/Ules 9:5), DURAS PROJEKT
-	PSS PTUJ 0:3 (Ljubec - Čajič 5:9, Majcen - Čeh 6:9, Kos/Gavez -Čeh/Čajič 1:9).
Ekipa Štraf je v derbiju kroga ugnala ekipo Veteranov in se ji na vrhu lestvice približala le na eno točko razlike. Pri obeh točkah je sodeloval Škofič, ki je najprej med posamezniki ugnal Pušnika, nato pa je slavil tudi v paru s Frasom. Tako bodo o zmagovalcu druge lige odločale igre v zadnjem krogu. V sre-
čanju dveh ekip iz Skorbe je zmaga pripadla ekipi TK Skorba Gad, ki je bila srečnejša v odločilni igri parov. PSS Ptuj je v srečanju z Duras Projektom gladko zmagal in se približal ekipam v borbi za tretje mesto.
igre gemi
1.	VETERANI	18 210
2.	TK ŠTRAF	17 197
3.	TK SKORBA	15 190
4.	PSS PTUJ	14 182
5.	TK SKORBA GAD 12 172
6.	DURAS PROJEKT 5 131
1. liga
PARI NASLEDNJEGA KROGA
(sobota, 3. 3., ob 8.30): TK Šuma-ri - TC Goja, Hiša Kager - Trgovine Jager. Prosta je ekipa Straf Skorba.
Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž), 3. SNTL (m)
Na Hardek prihaja udeleženec Lige prvakov Cimos
Pred rokometaši Jeruzalema je peklenski teden, saj bodo v pičlih petih dneh odigrali kar tri tekme (eno tekmo državnega prvenstva in dve pokalni tekmi), od tega dve proti „avtomobilistom" iz Kopra. Že v sredo, 29. februarja, ob 19. uri na Hardek prihaja udeleženec Lige prvakov Cimos. Koprčani se lahko pohvalijo, da so v predtekmovalni skupini C osvojili 2. mesto takoj za močnim nemškim Hamburgom. Drugo mesto Koprčanom daje boljše izhodišče pri današnjem žrebu parov osmine finala Lige prvakov. Primorci se bodo pomerili s Kielca-mi, Savehofom ali Ademar Leonom. Želijo si švedskega predstavnika Savehofa, ki bi bil najlažje premagljiv. Tekme v Ligi prvakov so četo trenerja Fredija Radojkoviča dodobra načele, še vedno pa Cimos na Hardek na tekmo 21. kroga NLB leasing lige prihaja v vlogi popolnega favorita. Želja Jeruzalema je dobra predstava in dober upor proti Cimosu. Trener Saša Prapotnik upa, da se ekipi ne bo ponovila zgodba iz tekme z Mariborom, ki je porušil Hardek z desetimi točkami naskoka. Minuli medsebojni rezultati so popolnoma v prid Cimosa, ki je tudi v prvem delu sezone ugnal Jeruzalemčke s kar 16 zadetki prednosti (38:22). Tekma je vredna ogleda že zaradi tega, ker bo to v tem prvenstvu edino gostovanje udeleženca Lige prvakov v Ormožu.
UK
Rokomet • 2. SRL (m)
Odločila je dobra igra v drugem polčasu
Drava Ptuj - Pomur-je 27:23 (13:12)
DRAVA PTUJ: Koštomaj, Toš, Ferk, Janžekovič, Verdenik, Tomič, Bezjak, Maroh, Bedenik, Pukšič, Sabo, Zolar, Čeh, Kenda, Grm. Trener: Tomi Matjašič.
Rokometaši Drave so preloženo tekmo 16. kroga dobili z dobro igro v obrambi in hitrimi protinapadi v začetku drugega polčasa. V začetku tekme se je prvič na uradni tekmi na vratih ptujske ekipe pojavil Boštjan Grm, ki je imel s svojimi obrambami veliko zaslug za domačo zmago. Trener Drave Tomi Matjašič je takoj postavil zelo agresivno in nenavadno globoko obrambno postavitev 3 - 2 - 1, ki so jo gostje sila težko prebili, tako da so v glavnem zadevali le Kreft, Me-sarec in Jankovič. Domačini so kot ponavadi prehitro zaključevali svoje napade, a so si kljub temu hitro priigrali vodstvo + 3 po nizu zadetkov Bezjaka in Janžekoviča. To so ohranjali večino prvega polčasa, vendar je ekipa Pomurja, ki jo vodi naš stari rokometni znanec Vlado Hebar, ob koncu prvega dela strnila obrambne vrste in z nekaj lahkimi zadetki izid izenačila na 12:12.
Bolj agresivna in gibljiva obramba »dravašev« je v začetku drugega polčasa privedla do številnih lahkih zadetkih iz protinapadov in polproti-
2. SRL (m)				
REZULTATI PRELOŽENIH				TE-
KEM: Drava Ptuj -	Pomurje 28:23,			
Mokerc Ig - Mitol	Sežana		31:23.	
Col - Radeče MIK Celje 26:25				
1. S. GRADEC 2011 15	13	1	1	27
2. MOŠKANJCI - GOR. 15	12	0	3	24
3. MOKERC IG 15	11	0	4	22
4. RADEČE MIK CELJE 14	10	0	4	20
5. ČRNOMELJ 15	9	1	5	19
6. DRAVA PTUJ 15	8	1	6	17
7. BREŽICE 14	8	0	6	16
8. ARCONT RADGONA 15	7	1	7	15
9. COL 14	4	0	10	8
10. NOVA GORICA 15	4	0	11	8
11. POMURJE 14	2	2	10	6
12. MITOL SEŽANA 15	3	0	12	6
13. RUDAR 14	1	0	13	2
napadov. Domačini so v 45. minuti tekme vodili z rezultatom 21:14. Tudi na postavljeno obrambo Pomurja so domači zaigrali bolj odgovorno in kom-binatorno ter ves čas držali goste na varni razliki od štirih do šestih zadetkov prednosti. V drugem delu sta v ptujski ekipi zabila največ zadetkov Pukšič in Maroh, ki je kljub svoji mladosti ponovno pokazal svoj velik talent. Rokometaši Drave so na koncu slavili z rezultatom 27:23, s čimer so dosegli tretjo zaporedno zmago. Ta jih je pripeljala na trenutno 6. mesto prvenstvene lestvice. Cilj Ptuj-čanov v tej sezoni je osvojiti še nekaj točk in tekmovanje končati v zgornjem delu prvenstvene lestvice.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (temni dres) so z borbeno igro ugnali Pomurce.
Muta brez realnih možnosti za zmago
Nobena izmed tekem 14. kroga v 1. moški ligi se ni končala z rezultatom 5:0, kar priča o vsaj delno negotovih obračunih, kakršne si ljubitelji namiznega tenisa želijo. Še najbolj prepričljivi so bili Ptujčani, ki so doma ugnali zadnjeuvrščeno Muto; slednja ostaja v letošnji sezoni še edina brez zmage. Tudi ostale tri ekipe z vrha lestvice, Finea Maribor, Kema 1 in Krka, so bile uspešne, vsaka pa je oddala nekaj iger. Velenjčani so močno pretili ekipi Kema 1, saj so povedli 0:2 in 2:3, a so gostitelji na koncu stvari postavili na svoje mesto. Tudi Mariborčani so slabo začeli in zaostajali 1:2, a so Zafošnik, Komac in Plohl dovolj izkušena ekipa, ki si redko privošči spodrsljaje. Tako so še naprej na najboljši poti k ubranitvi naslova državnega prvaka.
1. SNTL
REZULTATI 14. KROGA: Ptuj -Muta 5:1, Ilirija - Finea Maribor 2:5, Kema Puconci I - Tempo Velenje 5:3, Kema Puconci II - Krka 2:5, Edigs Mengeš - Sobota 3:5
1.	FINEA MARIBOR 14 13 1 26
2.	KEMA PUCONCI I 14 12 2 24
3.	PTUJ	14 10 4 20
4.	KRKA	14 10 4 20
5.	SOBOTA	14 8 6 18
6.	TEMPO VELENJE 14 8 6 16
7.	EDIGS MENGEŠ 14 5 9 10
8.	ILIRIJA	14 2 12 4
9.	KEMA PUCONCI II 14 2 12 4
10.	MUTA	14 0 14 0
Ptuj - Muta 5:1
Piljak - Poročnik 3:1, Slodej -Ošlak 3:0, Pavič - Kraser 3:0, Slo-dej - Poročnik 1:3, Piljak - Kraser


Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak (NTK Ptuj)
Danilo Piljak: »Tekmo smo začeli maksimalno motivirani, brez podcenjevanja. V sami tekmi se je opazila naša prednost v kvaliteti, ki smo jo uspešno unovčili. Sedaj misli počasi usmerjamo v posamično državno prvenstvo, ki bo konec tedna v Velenju: gre za najpomembnejšo tekmo sezone med posamezniki, s Pavičem pa bova nastopila tudi med dvojicami.«
Košarka • 4. SKL (m)
Zmagovalca odločila druga četrtina
Ruše - Ptuj 71:60
(19:24, 23:9, 13:14, 16:13)
KK PTUJ: Dobrin 9, Krajnc, Kramberger 3, Drevenšek 2, Ple-skonjič 2, Vodušek 3, Horvat 19, Holc 22, Čoh. Trener: Matjaž Damiš.
Na predzadnji tekmi letošnjega prvenstva je Ptuj za 11 točk izgubil proti solidni, predvsem pa izkušenejši ekipi Ruš. Po že znani tradiciji so Ptujčani dobro odprli srečanje, saj so solidno odigrali obrambo mož na moža, dobili so skok, prav tako pa so dobro tudi zadevali v napadu. In če je bila prva četrtina in vodstvo 24:19 v skladu z letošnjimi predstavami, je bila žal tudi druga v skladu s
4. SKL (m)
REZULTATI 13. KROGA: Koroška Prevalje - Celjski vitez 64:76, Po-savje Podbočje - Primafoto Slovenj Gradec 66:79, Ruše - Ptuj 71:60, ŠRK Koši Šentjur - Posavje Sevnica 0:20 (b. b.)
1.	CELJSKI VITEZ	14 14 0 28
2.	POSAVJE PODBOČJE 13 10 3 23
3.	RUŠE	13 6 7 19
4.	KOROŠKA PREVALJE 13 6 7 19
5.	SLOVENJ GRADEC 13 6 7 19
6.	PTUJ	13 4 9 17
7.	POSAVJE SEVNICA 13 3 10 16
8.	ŠRK KOŠI ŠENTJUR 14 4 10 12
bej Poročnik (najboljši igralec Mute) uspel presenetiti in svoji ekipi priboriti edino točko na tekmi. Danilo Piljak in Bojan Pavič sta zanesljivo opravila svoj del naloge, s čimer Ptuj-čani ostajajo v boju za visoka mesta na lestvici.
1. SNTL (ž)
3:1, Pavič - Ošlak 3:0
Na Ptuju so v soboto gostovali nekdanji soigralci Matica Slodeja, ki se je pred letošnjo sezono na Ptuj »preselil« ravno iz Mute. Prav Slodeja Korošci najbolje poznajo, zato ga je Ož-
REZULTATI 14. KROGA: Iskra
Avtoelektrika - Fužinar Interdiskont 1:5, Ljubljana - Vesna Zalog 5:0, Logatec - Muta 5:2, Ilirija - Arrigoni Izola 5:1. Prosta je bila ekipa Kajuh
Slovana.			
1. FUŽINAR INTERDISKONT 13	12	1	24
2. LOGATEC 12	8	4	16
3. LJUBLJANA 12	8	4	16
4. ILIRIJA 13	8	5	16
5. ISKRA AVTOELEKTRIKA 12	6	6	12
6. MUTA 12	6	6	12
7.	ARRIGONI IZOLA 12 6 6 12
8.	KAJUH SLOVAN 12 1 11 2
9.	VESNA ZALOG	12 0 12 0
3. SNTL (m)
REZULTATI 7. KROGA: Šternma-tik Cirkovce - Royal Beach Škofja Loka 5:3, Vesna Zalog - Preserje 5:3, Kajuh Slovan - Hrastnik 5:3, Vesna Zalog - Hrastnik 4:5, Kajuh Slovan - Preserje 4:5, Žogica Radgona - Royal Beach Škofja Loka 5:4.
1.	PRESERJE
2.	KAJUH SLOVAN
3.	HRASTNIK
4.	VESNA
5.	ŠTERNMATIK
6.	ŽOGICA
7.	ROYAL BEACH
10	8	2 16
11	7	4 14
10	7	3 14
11	7	4 14
10	4	6 8
10	2	8 4
10	1	9 2
		JM
temi - razlika je le v tem, da je bila zelo slaba. Predvsem igra v obrambi je zelo šepala, saj Ptujčani niso bili dovolj borbeni, hkrati pa so slabo zapirali tudi prostor pod košem in domačinom prepustili večino skokov. V napadu so Ptujčani dali le devet točk, saj so zgrešili veliko odprtih metov. Ekipa iz Ruš je v tem obdobju dala kar 23 točk, izmed katerih jih je veliko dosegla na (pre)lahek način.
Po odmoru so ptujski igralci ponovno strnili svoje vrste in igralo se je koš za koš. Trener Matjaž Damiš je ob koncu četrtine spremenil obrambni sistem igre v cono, ki jo njegova ekipa letos igrala najbolje. Z veliko borbenosti se je KK Ptuj v 36. minuti tekme približal na šest točk zaostanka (61:55), vendar jim je ob koncu zmanjkalo moči za popoln preobrat. Ob koncu tekme se je poškodoval tudi ka-petan Marko Pleskonjič.
Rušani so dodobra izkoristili svoje izkušnje ter zmagali v povprečni tekmi. V zadnjem tekmovalnem krogu v tej sezoni čaka Ptujčane v soboto ob 20. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj težka tekma proti Posavju Podbočju, ki je trenutno na 2. mestu prvenstvene lestvice. Matjaž Damiš bo s
Foto: Črtomir Goznik
Alen Horvat (KK Ptuj)
svojimi varovanci v tem tednu opravil normalne treninge (v času zimskih počitnic ptujski košarkarji niso mogli opraviti nobenega treninga, saj so bile
telovadnice zaprte, op. a.), po katerih se bodo člani KK Ptuj poskušali od svojih navijačev posloviti z zmago.
David Breznik
Nogomet • Prijateljske tekme	^
Sedmica Zavrča: NŠ Drava Ptuj -Zavrč 1:7 (0:2)
STRELCI: 0:1 Kokot, 0:2 Kokol, 1:2 N. Čeh, 1:3 Marinič, 1:4 Šnajder, 1:5 Avguštin, 1:6 Avguštin, 1:7 Fridl
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Pukšič, Roškar, Topolnik, Druzovič, Ljubec, Krajnc, Gril, Wagner, Mumlek, An-tolič. Igrali so še: Simonič, D. Čeh, N. Čeh, Zdovc, Goričan, Levanič. Trener: Tomislav Grbavac.
ZAVRČ: Golob, Lunder, Lenart, Filipovič, Avguštin, Kuserbanj, Šnajder, Letonja, Matjašič, Kokot, Kokol; igrali so še: Sagadin, Gabro-vec, Murko, Rumež, Marinič, S. Čeh, Murat, Fridl. Trener: Miran Emeršič.
Nogometaši Zavrča so na ptujskem igrišču z umetno travo dodobra nadigrali v povprečju še zmeraj zelo mlado člansko ekipo Nogometne šole Drava. Izkušenejša, bolj uigrana in kvalitetnejša vodilna ekipa 3. lige Zavrč je bila za nekaj razredov boljši tekmec od ponovno nepopolne ptujske zasedbe, ki se ji je videla tudi
EK-'rtR
:	jzn	[j
D if		
Foto: Črtomir Goznik
Po tekmi NŠ Drava Ptuj - Zavrč so bili tekmeci različno razpoloženi.
utrujenost po naporni uvodni fazi priprav. Gostje so ves čas diktirali visok ritem igre in
Miran Emeršič, trener Zavrča: »Tekma je bila po mojem mnenju kar dobra in je potekala v visokem tempu. Z igro svojih igralcev sem zadovoljen, saj so od prve do zadnje minute pokazali veliko voljo za igro in mislim, da je rezultat kar realen.«
Tomi Grbavac, trener NŠ Drava Ptuj: »To je bila prijateljska tekma, od katere nobena ekipa ni imela prav veliko. V moji ekipi je manjkalo nekaj posameznikov, s katerimi bi se lahko bolje kosali z ekipo Zavrča. Ta ima širši kader igralcev, ki se bori za mesta v začetni enajsterici in zato so se še toliko bolj borili. Naši ekipi še kar nekaj manjka do prave forme in v nadaljevanju priprav moramo še veliko izboljšati, da bomo pravi v prvenstvu.«
so si že v prvem delu ustvarili nekaj lepih priložnosti, ki sta jih z zadetkoma izkoristila le Kokot in Kokol. V nadaljevanju je za Ptujčane zadel izkušeni mojster Nastja Čeh, ki se je tudi v sami igri zelo izkazal. Po individualnih napakah domače obrambe in lepih potezah igralcev Zavrča so za slednje zadeli še Marinič, Šnajder, dvakrat Avguštin in na koncu Fridl. Slednji je s sijajnim lobom premagal domačega vratarja Simo-niča in s tem prispeval najlepši zadetek na tekmi. To si je ogle-
dalo kar nekaj gledalcev. Glede na videno skozi vseh 90 minut igre je bil rezultat 7:1 kar realen pokazatelj razmerja moči. V taboru Zavrča so bili s prikazanim zadovoljni, medtem ko bodo morali v ptujskem taboru pred začetkom prvenstva v Štajerski ligi še veliko izboljšati.
DB
1A Avto Gerečja vas - Stojnci 3:2 (3:1)
STRELCI: 1:0 Novak (5.), 2:0 Ko-
Boks • 1. SBL, 5. krog
Ptujčani prevzeli vodstvo pred zadnjim krogom
Boks zveza Slovenije in Športno društvo Golden Gloves sta v soboto v Ljudskem domu v Ljubljani - Šentvidu pred lepim število gledalcem pripravila 5. krog tekmovanja v 1. slovenski boksarski ligi. Ta je prešla v sklepno fazo, saj je pred najboljšimi slovenskimi amaterskimi boksarji le še en krog. Ta bo organiziran ob koncu meseca marca, organizator pa bo BK Slovenska Bistrica (ta bo 10. marca pripravil tudi mednarodni turnir Grb Slovenske Bistrice, op. a.). V Ljubljani je bilo tokrat na sporedu le šest dvobojev, vendar so bili ti na visokem kvalitetnem nivoju. Skupno so na tekmovanje prišli tekmovalci iz sedmih klubov, najbolj množično je bil s petimi predstavniki zastopan
BK Ring iz Ptuja. Ta je zabeležil dve zmagi in tri poraze in z novimi devetimi osvojenimi točkami (tri za zmago, eno za poraz) prevzel vodstvo v skupnem ekipnem seštevku klubov. Ringovci so v petih krogih zbrali 34 točk in imajo pred zadnjim krogom le točko prednosti pred DBV Combat Academy, kar vsekakor napoveduje zanimiv dvoboj za naslov liga-škega ekipnega prvaka.
Prvi se je v ringu izmed Ptuj-čanov pomeril Blaž Škrjanec, ki je nastopil v kategoriji do 60 kg. Njegov tekmec je bil Igor Pertot (doslej je veliko tekmoval na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji), ki je bil aktivnejši, vendar je bil Škrjanec absolutno natančnejši pri zadanih čistih udarcih, ki po pravilih tudi šte-
Rezultati:
Blaž Škrjanec (BK Ring Ptuj) - Igor Pertot (BK Istra Portorož) 0:2 Denis Zver (Golden Gloves) - Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) 2:0 Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Aleš Šurbek (Combat Academy) 2:0 Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Domen Horvat (FCL) 2:0 Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Aljaž Venko (Slovenska Bistrica) 0:2
Ekipna razvrstitev po 5 krogih:
1.	BK Ring Ptuj	34 točk
2.	DBV Combat Academy 33 točk
3.	KBV Ljubljana - FCL 12 točk
jejo. Sodniki so dvoboj ocenili za neodločenega, a so Pertotu dosodili zmago zaradi njegove aktivnosti ... Še bolj so sodniki oškodovali Aleša Kujavca, ki se je znova pomeril z Denisom Zverom. Kujavec je bil v kvalitetni polvelterski partiji obču-
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj, desno)
tno boljši nasprotnik, vendar je bil tudi ta dvoboj po neodločenem rezultatu dosojen v prid domačina Zvera. V velterski kategoriji je sledila poslastica dneva: dvoboj med Ptujčanom Nejcem Nedeljkom in izkušenim Alešem Šurbkom. Ne-deljko je bil hitrejši, natančnejši in kombinatornejši boksar, ki je zasluženo zmagal, saj je Šurbek želel priti do uspeha preveč na silo. Svojo kvaliteto je ponovno potrdil Marko Ma-kovec, saj je dosegel dokaj ru-tinirano zmago proti Domnu Horvatu. Iz ptujskega kluba je nastopil v srednji kategoriji do 75 kilogramov še zelo mlad boksar Nino Milošič. Ta je bil v zadnjih dneh bolan, a je kljub temu dobro oddelal prvo rundo proti izkušenejšemu Aljažu Venku. Ptujski trener Ivan Puč-ko je v drugi rundi dvoboj prekinil in predal.
Člani BK Ring so v Ljubljani ponovno pokazali svojo kvaliteto in tudi močan ekipni duh. Tega bodo potrebovali tudi v zadnjem 6. krogu tekmovanja, ko bodo branili naslov ekipnih ligaških državnih prvakov iz prejšnje sezone.
David Breznik
kot (22.), 3:0 Leben (40.), 3:1 Peč-nik (45. iz 11-m), 3:2 Magdič (63.)
1A AVTO GEREČJA VAS: Potpa-ra, Gerečnik, Horvat, Lešnik, Šešo, Vrabl, Rozman, Ivančič, Kokot, Leben, Novak. Igrali so še: Kaisers-berger, Hertiš, Mlakar, Šmigoc, Letonja, Sagadin, Bratkovič. Trener: Ivan Ornik.
STOJNCI: Zajc, Golob, Janžeko-vič, Vinkovič, Pečnik, Korez, Kokot, P. Pernek, Magdič, Milošič, S. Me-znarič. Igrali so še: Vitez, G. Pernek, P. Meznarič, Gajšek, Draškovič, Ra-tek. Trener: Boris Klinger.
V dobri nogometni predstavi so nogometaši Gerečje vasi presenetljivo, a povsem zasluženo premagali tretje-ligaša iz Stojncev. V prvem polčasu so bili nogometaši iz Gerečje vasi boljši tekmeci in si zraven treh zadetkov priigrali še nekaj priložnosti za višje vodstvo (najlepše je imel Novak, a jih ni izkoristil). Tik pred odhodom na odmor so gostje znižali. Boljši so bili tudi v drugem polčasu, a jim je uspelo le enkrat premagati vratarja Potpara.
Podvinci B. Kuhar -Bistrica 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Požegar (20.), 2:0 Vindiš (30.), 3:0 Svržnjak (70.)
PODVINCI BETONARNA KUHAR:
Vesenjak, K. Brumen, Marinič, Lah, Toplak, Belšak, Topolovec, Zagor-šek, Vindiš, Požegar, D. Petrovič. Igrali so še: Osterc, Kokol, Juršek, Svržnjak, Hauptman, D. Brumen, Čeh. Trener: Miran Ljubec.
Nogometaši iz Podvincev so tokrat zaigrali v popolnejši sestavi in v takšnem primeru so sposobni premagati marsikoga. Tokrat so na igrišču z umetno travo na Ptuju gostili tretjeligaša iz Slovenske Bistrice in bili boljši tekmec. Svojo premoč so kronali z dvema zadetkoma v prvem polčasu. Več se je pričakovalo od gostov, ki pa niso igrali najbolje in praktično niso bili nevarni za gol Podvinčanov. Svržnjak je z edinim golom v drugem polčasu samo potrdil zasluženo zmago svoje ekipe.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Vulkanski stožci na Madžarskem
Sobota in nedelja, 31. 3. in 1. 4. 2012
Pokrajino severno od Blatnega jezera na Madžarskem je v davni preteklosti preoblikovala vulkanska dejavnost. Ostali so številni pojavi in zanimivi vulkanski stožci, ki sodijo med najlepše v Evropi. Spominjajo na tiste iz Afrike, med katere sodi tudi najvišji vrh Kilimandžaro. Ker je od aktivnega delovanja madžarskih vulkanov minilo že veliko časa, so danes po njihovih pobočjih in na vrhove speljane enkratne planinske poti. Ptujski planinci vas vabimo, da skupaj odkrijemo nekaj najlepših vulkanskih stožcev, hkrati pa spoznamo zanimivosti sosednje države Madžarske in Blatnega jezera.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 31. marca, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali skozi Lendavo in Lenty do vasi Paka, kjer si bomo ogledali tako imenovano Stalinovo linijo, ki jo Madžari obnavljajo s pomočjo evropskih projektov. Nato nas bo pot vodila do obale Blatnega jezera in najprej na vulkanski stožec Sentgeorgy hegy. Popoldan se bomo povzpeli še na najvišji stožec Badacsony. V kraju Badacsony se bomo nastanili v zasebnem penzionu in si privoščili pravo madžarsko večerjo. Po vrnitvi nam bo naš gostitelj predstavil vinogradniško dejavnost na vulkanskih stožcih vključno z degustacijo.
V nedeljo nas bo pričakal okusen madžarski zajtrk, nato nas bo pot vodila na vulkanski stožec Toty hegy. Z vrha se odpira širok razgled na jezero in okoliško pokrajino. Po sestopu se bomo odpeljali do vasice Bazsi, od koder bomo planinarili do največjega budističnega templja v Evropi. Nato nas bo pot vodila še v Heviz, kjer se nahaja največje termalno jezero v Evropi. Na Ptuj se bomo vrnili do 19.30.
Opremite se planinsko (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v gostilnah ter v penzionu. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, nočitev z zajtrkom v zasebnem penzionu (dvoposteljne sobe, tuš, WC), degustacijo vina in organizacijo ter znaša 48,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do petka, 16. marca, oziroma do zasedbe 36 prostih mest izleta. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Vrhovi Evrope: Španija - Kanarski otoki
15. 10. do 22. 10.
Planinsko društvo Ptuj nadaljuje z akcijo Vrhovi Evrope. Tokrat se bomo podali v Španijo, točneje na Kanarske otoke, kjer se dviga najvišji vrh Španije - El Pico Del Teide (3718 m). Kanarski otoki se nahajajo v modrem osvežujočem Atlantskem oceanu. Sestavljeni so iz sedmih večjih otokov. Zaradi svojega podnebja in klime, enkratne raznolikosti živalskega in rastlinskega sveta ter čudovitih vulkanskih in zlato peščenih plaž so ena glavnih turističnih destinacij na svetu skozi vse leto. Mi se bomo na Kanarske otoke odpravili v ponedeljek, 15. oktobra 2012, v jutranjih urah. Odpeljali se bomo do letališča Bergamo (Italija) ter od tam poleteli na letališče Tenerife South. Sledil bo prevoz do Aparthotela Chayofa, v katerem bomo bivali v času našega letovanja. Odhod: ponedeljek, 15. 10., ob 4.00 iz železniške p. Ptuj Vrnitev: ponedeljek, 22. 10., v nočnih urah Oprema: primerna za kopanje in pohode Prehrana: v hotelu ali v lastni režiji Cena: 538,80 evrov; ob prijavi 150 evrov, do 18. marca 2012 drugi obrok v višini 150 evrov, do 18. aprila 2012 naslednjih 70 evrov, ostalo, 168,80 evra, najkasneje do 15. septembra 2012. Možno je plačati tudi v manj obrokih na sedežu društva ali na TRR: PD Ptuj SI56 04202-0000493764 pri NKBM sklic 2012-107, namen „Španija - Kanarski otoki".
Prijave: v pisarni PD Ptuj do 18. 3. (število mest je omejeno). Podrobnejše informacije dobite ob prijavi na sedežu društva ali pri vodji izleta.
Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. S seboj morate imeti veljavno osebno izkaznico in potni list. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta (040 699 252 - Vlado Fridl).
Šolski šport • Judo
Štirikrat na vrhu
Judo klub Branik je v Mariboru organiziral področno prvenstvo OŠ za Podravje, Pomurje in Maribor. Na njem so se predstavili mladi judoi-sti in judoistke iz 38 osnovnih šol. Podravsko regijo so zastopale OŠ Juršinci, Olga Meglič, Breg, Gorišni-ca, Hajdina, Cirkulane in Ljudski vrt. Glede na skupne rezultate je 1. mesto zasedla OŠ Pohorskega bataljona iz Oplotnice. Med našimi šolami je 3. mesto zasedla OŠ Gorišnica, 9. Juršinci in 17. Hajdina.
Med posamezniki so bili naši mladi tekmovalci in tekmovalke kar 16-krat uvrščeni med prve tri, zmagali pa so Samanta Kajnih, Blanka Trunk, Klemen Podgoršek in Nika Šlamberger. S temi rezultati so pokazali, da se v naših sredinah dobro dela z mladimi, izmed katerih nekateri v svoji starostni skupini sodijo tudi v sam vrh v Sloveniji.
Rezultati:
OŠ Juršinci:
1.	mesto: Samanta Kajnih
2.	mesto: Devis Kajnih
2. mesto: Niko Cilenšek
3. mesto: Mihael Gomzi 5. mesto: Kevin Zemljarič OŠ Olga Meglič:
2.	mesto: Tine Čeh
3.	mesto: Rene Kloar 7. mesto: Matija Papdi OŠ Breg:
3. mesto: Jaša Dajčman OŠ Gorišnica:
1. mesto: Blanka Trunk
1.	mesto: Klemen Podgoršek
2.	mesto: Eva Čagran
2.	mesto: Rok Veselič
3.	mesto: Laura Filip 3. mesto: Erika Kolar
3. mesto: Karmen Kostanjevec 5. mesto: Niko Trunk OŠ Hajdina:
1.	mesto: Nika Šlamberger
2.	mesto: Luka Šlamberger 5. mesto: Kevin Kondrič OŠ Cirkulane:
3.	mesto: Viktorija Zadravec OŠ Ljudski vrt:
7. mesto: Aljaž Ajdič
DB
Tekmovalci na področnem prvenstvu v judu iz občine Juršinci
Šah • Mladinsko državno prvenstvo
Lara Carli mladinska državna prvakinja
Letošnje mladinsko posamezno državno prvenstvo, ki je potekalo na Debelem rtiču, je bilo uspešno tudi za mlade člane Šahovskega društva Tehcen-ter Ptuj. Najboljša med njimi je bila Lara Carli, ki je v konkurenci deklet do 18 let osvojila naslov državne prvakinje. S tem si je Lara zagotovila nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo novembra letos v Mariboru.
Sicer pa je na mladinskem državnem prvenstvu skupaj nastopilo 230 mladih šahistov iz 38 slovenskih klubov in društev, ki so se pomerili v šestih starostnih kategorijah tako pri dekletih kot pri fantih. Največja konkurenca je bila pri fantih U-12 in U-14, v kateri je nastopilo po 32 šahistov, kar je bila zgornja možna meja. V konkurenci U-14 so nastopili trije Ptujčani, med katerimi je bil najboljši Andraž Šuta, ki je s 5,5 točke osvojil odlično 10. mesto. Andraž je petkrat zmagal in enkrat remiziral, trikrat pa je moral podpisati poraz, kar kaže na njegovo izredno borbenost. V konkurenci U-16 je odlično nastopil David Za-goršek, ki je med 25 udeleženci s 5 točkami osvojil 9. mesto. Izpostaviti velja še osmi mesti Alje Janžekovič v konkurenci deklet U-12 ter Klemna Jan-žekoviča v konkurenci fantov U-18. V konkurenci fantov U-12 sta se solidno odrezala Klemen Kovačec, ki je zbral 4,5 točke in Tomaž Šuta s 4 točkami. Po 4 točke sta osvojila tudi David Murko in Marko
Lara Carli (v sredini) - nova državna prvakinja v konkurenci U-18
Foto: Primož Kokalj, SZS
Zemljarič v konkurenci fantov U-14, medtem ko je Nives Janžekovič v konkurenci deklet U-16 osvojila 1 točko.
Prvi trije v vsaki skupini so prejeli pokale, prvih šest diplome in praktična darila, vsi udeleženci pa spominske
»Prvenstvo je bilo zelo naporno, saj so mladi šahisti v sedmih dneh odigrali devet kol, kar dvakrat po dve koli na dan. Z nastopi večine naših mladih članov sem zadovoljen, posebej še z nastopom Lare Carli, ki je ob osvojitvi naslova državne prvakinje prikazala stabilno igro in resen pristop. Tudi nekateri ostali so z igro in rezultati upravičili nastop na tem državnem prvenstvu. Nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu pa ne bo sam po sebi umeven, ampak bo potrebno odgovorno delo in pristop na treningih in tekmovanjih. Vsekakor se je vredno potruditi, saj takšne priložnosti lokacijsko tako blizu, ne bo več hitro,« je ob koncu povedal mednarodni mojster Danilo Polajžer, ki je vodil mlade ptujske šahiste na Debelem rtiču.
fotografije. Nastop na tem državnem prvenstvu je bil sicer pogoj za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu. Seveda pa so si direkten nastop na njem zagotovili le državni prvaki, za vse ostale pa bo potrebna odločitev njihovih klubov in društev. V Šahovskem društvu Tehcenter Ptuj so doslej znali nagraditi perspektivne mlade šahiste in gotovo bo to tudi v primeru zagotovitve udeležbe na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v Mariboru.
Silva Razlag
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Intenzivno vadijo tudi mladinci
p*"
V eni naših prejšnjih številk smo pisali o pripravah dečkov Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, ki zaradi mrzle in snežene zime vadijo predvsem znotraj. Tako je tudi z mladinci ptujskega kolesarskega kluba, ki največ treninga opravijo na trenažerjih in valjih. Trening na valjih je zelo dinamičen, saj kolo ni vpeto in ni stabilno. Kolesar lovi ravnotežje, kar je odličen način, kako se naučiti obvladovati kolo v različnih situacijah, poleg tega pa odlična vaja za lovljenje ravnotežja.
Vaje na trenažerjih in valjih pa predstavljata le dva sklopa
številnih vaj in treningov, ki jih mladi člani Perutnine Ptuj opravljajo v klubskih prostorih. Vsi se seveda zavedajo pomembnosti nove sezone, ko na Ptuju ne bo članske ekipe, zato bodo morebitni uspehi mlajših selekcij še toliko bolj pomembni. Predpogoj za to pa je seveda dobra pripravljenost. Mladince bo v tej sezoni vodil Miran Kelner, mehanik bo Boštjan Pihler, nad vsem pa bdi neumorni direktor Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Rene Glavnik.
tp
Marko Pavlič, Ptuj (mladinci)
KK
Foto: MK
Perutnina
Namizni tenis • 6. turnir ŠD Moškanjci
Slavil Vlado Šegula
Športno društvo Moškanjci je januarja že šesto leto zapored organiziralo turnir v namiznem tenisu, ki se je odvijal na treh mizah v ga-silsko-vaškem domu. Sodelovalo je
19 tekmovalcev, ki so prikazali kvaliteten „ping pong". Po predtekmo-vanju je sledilo križno razigravanje vse do zmagovalca.
Največ uspeha je požel Vlado Šegula, ki je v finalu ugnal Robija Kr-njaka. Tretje mesto je zasedel Du-
šan Masten, četrto Tomaž Premzl.
V četrtfinalu so klonili Sašo Maje-rič, Miran Hržič, Danilo Horvat in Zvonko Potočnik, ki so tekmovanje končali na mestih od 5. do 8. Turnir so vodili Sašo Majerič, Danilo Horvat ter predsednik ŠD Moškanjci Simon Vincek.
Tudi letos se je ŠD Moškanjci izkazalo kot dober organizator, saj so članice pripravile tradicionalni golaž. Namen turnirja je istočasno tudi druženje vseh starostnih skupin, ki so poleg igranja ter gledanja namiznega tenisa odigrale še veliko rund taroka, pokra in šaha. Tudi letos se je kvaliteta igralcev dvignila, gledalcev je bilo še več kot lani, zato bodo organizatorji poskrbeli, da se bodo podobnega projekta ponovno lotili.
Uroš Krstič
Bovling • Turnir Čuk in sova 2012
Tretji nočni turnir izpolnil pričakovanja
Bovling klub Ptuj je v noči iz 24. 2.. na 25. 2. organiziral tretji nočni turnir Čuk in sova 2012, ki se ga je udeležilo 17 igralcev. V 12 urah igranja je vsak posameznik odigral 28 iger na 3 različnih igralnih vzorcih. Mazanje se je izvedlo ob 22.00, 2.00 in 6.00, ko se je pričel tudi zadnji krog turnirja. Igralci, ki niso registrirani pri Bovling zvezi Slovenije kot igralci A- ali B-kategorije, so imeli pri vsaki igri bonus 60 % razlike do 200 podrtih kegljev na igro.
Tako so imeli priložnost, da se enakovredno kosajo z ligaški-mi igralci. Kot na prejšnjem turnirju je zmago slavil Ivan Švarc, član Bovling kluba Piramida iz Maribora, ki je svojo premoč dokazal s povprečjem 205,2 podrtega keglja na igro. Drugo mesto je zasedel Črtomir Goznik, igralec Bovling kluba Ptuj, z rezultatom 194,9 podrtega keglja na igro. Najboljši neregistrirani igralec je postal Gregor Kmetec, ki je s 191,1 podrtega keglja na igro zasedel končno 3. mesto in s
tem dokazal, da lahko premaga tudi marsikaterega registriranega igralca.
	Igre	Povprečje
1. Ivan Švarc	28	205,2
2. Črtomir Goznik	28	194,9
3. Gregor Kmetec	28	191,1
4. Sebastjan Kotnik	28	185,6
5. Bojan Klarič	28	185,6
6. Darko Bezenšek	28	183,2
7. Boris Grošelj	28	182,7
8. Gregor Miložič	28	181,6
9. Jani Kramar	28	181,1
10. Aleksander Vidovič	28	180,9
UR
Najboljši trije iz nočnega turnirja Cuk in sova 2012: Gregor Kmetec (3.), Ivan Švarc (1.) in Črtomir Goznik (2.)
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Vir: ZAP
V	drugem polletju prvega razreda je postal najboljši dijak, na začetku drugega razreda pa oče ni mogel več plačevati niti borih štirih goldinarjev šolnine, zato je stanoval pri njegovem prijatelju kovaču Benku pod železniško postajo. Ker so se profesorji bali za njegov nravstveni razvoj, se je moral preseliti in je kasneje hodil poučevat hčerki odvetnika doktorja Čučka. V četrtem razredu je imel posebno srečo, saj je hodil ob nedeljah na kosilo k mestnemu županu in odvetniku dr. Bresnigu, ker se je želela njegova žena, ki je izgubila nadarjeno hčerko, pogovarjati o slovstvu in glasbi. Bila je prava dama. Od tretjega razreda naprej se je preživljal popolnoma sam z majhno štipendijo in številnimi inštrukcijami, pri študiju pa je podpiral tudi brata Janka in Mihaela. Brat Janko je umrl v Sarajevu kot višji živinozdravnik, Mihael je bil pomemben uradnik, leta 1918 okrožni načelnik v Mostar-ju, v Beogradu celo pomočnik ministra za socialno skrbstvo. Umrl je leta 1944 v Zagrebu.
Kot edini zimski šport so poznali drsanje na ledu, spomladi pa so že komaj čakali na kopanje v Dravi. Pri nekem kopanju v Dravi pod železniškim mostom je rešil utapljajočega se sošolca, sina nekega strojevodje, in prejel od glavarstva nagrado, za katero si je kupil malo boljšo obleko.
V	letu 1874 je dijake razburila vest, da se je ustrelil beneficiat Oroslav Caf, ki so ga nameravali isti dan prepeljati v graško umobolnico. Spomni se ga kot skromnega človeka z mirnim širokim obrazom. Vedel je, da je zelo učen in se ukvarja s slovanskim jezikoslovjem. Stanko Vraz je pričakoval, da bo Caf postal drugi Miklošič. Oroslav Caf je spadal k tistim rodoljubnim duhovnikom, ki so hoteli koristiti svojemu narodu tudi z znanostjo.
V	nižji realni gimnaziji so bili vsi slovenski dijaki zavedni. Združeval jih je pouk slovenščine, iz Maribora pa so si naročevali leposlovni časopis Zora z znanstveno prilogo Ve-stnik. Že na koncu prvega razreda je prišel v čitalnico, ki je imela lepo dvorano. Hotel so Slovenci pozneje kupili in napravili iz njega narodni
dom. Po tretjem in četrtem razredu je bil med počitnicami domači učitelj. Pred tem je bil običaj, da so lahko v času počitnic »vandrali« od župnika do župnika, običaj pa je v njegovem času že izginil. Lahko pa so se brez povabila udeleževali pri-micij. Posebej imenitne so bile na Murskem polju, kjer so se lahko bogati kmetje pohvalili s svojimi lepimi in brhkimi konji.
Kot abiturient se je poleti 1880 s še dvema sošolcema udeležil odkritja spominske plošče na Kopitarjevi rojstni hiši v Repnjah in s tem že pokazal zanimanje za kasnejše slavistično delovanje. Še pred tem je napisal spis Opazke o slovenskem narečju, kakor se govori pri Sv. Urbanu zunaj Ptuja na Štajerskem, ki kaže na jezikovno nadarjenost in znanje. Bil je odličen dijak, vedno drugi ali tretji v razredu, izvrstno je odgovarjal zlasti pri slovenskem jeziku. Ko je oče slišal o svojem sinu veliko pohvalnih besed, mu je enkrat na poti s Ptuja dejal, da bo velik gospod ali pa velik falot. Z gospodom je mislil na duhovnike, ki so jih še odrasli vikali in onikali. Na Drstelji so se celo kmetje veselili in obljubljali, da bodo dali za primicijo, če pa se ne bo tako odločil, pa vsaj naj ne bo »tisti dohtar, ki z živih ljudi kožo dere«. Mislili so na odvetnike.
Ptuj v Murkovih dijaških letih
Na zunaj je bil Ptuj v njegovem dijaškem času povsem nemško mesto. Tak značaj so mu vtisnili stari meščani in nemški priseljenci, uradi, vojaštvo. So pa Nemci »lomili« slovenščino, ki so jo potrebovali na trgu, v trgovinah, krčmah in žganjarnah, ki so še posebej cvetele. Slovenščina je bila jezik dekel in hlapcev, zato so hoteli postati slovenski priseljenci Nemci, da bi se pozabila njihova preteklost. V resnici razlika med mestom in podeželjem ni bila narodnostno tako velika kot socialno. V obdobju bujnega liberalizma so se med meščani znašli številni oderuhi, ki so ponujali posojila lahkomiselnim kmetom zlasti v Halozah in jih goljufali. Izstopal je predvsem posestnik Leskoschegg. Njegov sin
Portret Matije Murka
je imel največ nezadostnih ocen in je na koncu pribil spričevalo na vrata konferenčne sobe za spomin. Gimnazijo je moral zapustiti tudi kasnejši ptujski župan Ornig, čigar oče je prišel iz Slovenskih goric in si uredil pekarno, v kateri je sam prodajal žemlje in kruh. Sin ni bil tako skromen, vendar bistrejši, kot so mislili njegovi profesorji. Kasneje je sin navadnega kmeta dokazal veliko sovražnost do Slovencev, njegove podobe pa so visele po razredih. Sredi julija 1876 je Murko končal ptujsko realno gimnazijo in odšel v Maribor na višjo državno gimnazijo.
V razredih višje gimnazije v Mariboru so imeli sestanke in večerne dovoljene in nedovoljene predstave. Za slovenstvo in slovanstvo so ga spodbujali profesorji, sam pa si je širil obzorje s prebiranjem časnikov v različnih slovanskih jezikih. V spomin na Murkovo vodilno vlogo pri narodnem ozaveščanju so mu sošolci podarili Prešernove pesmi. Na Ptuj se je vračal ob praznikih in velikih počitnicah, ko so prirejali mariborski slovenski dijaki »veselice«. Središče dogajanja je bil Narodni dom s svojo kavarno in gostilno. Na ptujski veselici pri Muršcu ob žele-
zniškem prehodu je bil leta 1880 organizator in slavnostni govornik. Ob koncu njegovega govora je pritekel župnik Raič in mu čestital. Tako se je seznanil s kulturnim in političnim voditeljem v ptujskem in ormoškem okraju, učenim pisateljem in slovitim govornikom. Spominjal se je, da je bil velikanske postave in s tako močnim glasom, da je nekoč slišal opazko: »Raiča bi bilo treba poslušati v dolini, ko bi on govoril na gori« (Murko 1933: 81). Slišal ga je govoriti pred domom Stanka Vraza na proslavi Vrazove sedemdesetletnice rojstva. V začetku osemdesetih je Raič menil, da bi morali hlapci in dekle, ki so si že nekaj prihranili, nazaj kupiti Haloze. Stari veseljaški časi na Ptuju in okolici, ki so bili namenjeni tudi širjenju slovenske in slovanske misli, so se končali v sedemdesetih letih tudi zaradi gospodarske krize. Nazadnje je kaplanoval Božidar Raič pri sv. Barbari v Halozah, kjer je bil župnijski patron grof Gundacker Wurmbrand, graščak na Borlu. Poleg slovenskih časnikov je imel naročene tudi slovanske, resneje pa se je zanimal tudi za slovansko in primerjalno jezikoslovje. Bal pa se je višje politike in jim je pravil, kako je bil pameten Bleiweis, da se ni dal izvoliti v državni zbor. Raič pa je bil izvoljen kot poslanec na Dunaj, kjer pa se ni znašel. Posedanje po kavarnah ni bilo za moža, navajenega živeti v haloških hribih. Tudi njegov prvi govor je bil polomija. Nenazadnje niti dvorni klobučar ni imel polcilindra za njegovo veliko glavo in mu ga je moral posebej narediti. Murku je bila obljubljena Raiče-va literarna zapuščina, kam pa se je izgubila, mu ni bilo znano.
Po maturi se je odpravil z dvema sošolcema na daljše potovanje po Sloveniji. Obiskal je dom Jerneja Kopitarja, prvič »belo« Ljubljano in Prešernov ter Jenkov grob, za zaključek Bled, nato pa se je peš odpravil k materinemu bratu Krambergerju v Celovec.
Nadaljevanje prihodnjič
MATIJA MURKO
SPOMINI
SLOVENSKA MATICA V LJUBLJANI
21L
_ RUSS ausPETTAUySyfoty
Ž 5^/ ^ ''t,;/

k
MURKO
SPOMiNl
Matija Murko: Spomini. Slovenska matica v Ljubljani, 1951.
Ptuj 1891
Vir: KIP
Vir: ZAP
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko m Po poteh Evrope (G.)
Vstop v Beneluks
Luksemburg je ena najmanjših državic v Evropi, a zato nič manj bogata po svoji raznolikosti. Prečkati ga je mogoče kot za šalo, pri tem pa imaš kaj videti. Kljub temu da gre za relativno bogato državo, so me cene kar prijetno presenetile, saj so bile nižje kot pri nas.
Po idilični vožnji po podeželju smo se namenili obiskati glavno mesto. Navigacija nam ni kaj dosti koristila, parkirali
smo pač nekje v centru, na šoferjevo stran postavili našo „švicarsko" parkirno uro, ki je zdaj bila že malo zdelana, in odracali v osrčje mesta. Tik zraven našega avta se je začenjal zares ogromen park, v center pa smo prišli šele čez dolgo časa. Mesto je razdeljeno na starejši zgodovinski del, ki je v dolini, ter modernejši center, ki ga je mogoče videti daleč naokrog. V mestu se
Foto: Dani Zorko
Ena glavnih znamenitosti je železniški kamniti most v Luksembur-gu, ki pa se niti slučajno ne more meriti s solkanskim mostom.
Foto: Dani Zorko
Zgodovinsko mestno jedro v Luksemburgu
nahaja tajništvo Evropskega parlamenta, sodišče Evropske skupnosti, finančno nadzorstvo Evropske skupnosti, Evropska investicijska banka in stavba Evropske skupnosti za premog in jeklo. Ogromno je bilo parkirišč za kolesa in tudi nasploh ni bilo opaziti neke gneče na cesti, le kadar smo hoteli skočiti čez cesto pri rdeči luči, se je vedno pri-majal kak osamljen avto.
Šli smo po neki ulici in naenkrat v trgovinici zagledamo nepopisno gnečo. Verjetno je morala biti kakšna otvoritev ali kaj podobnega, a ko smo se približali, smo videli, da ljudje nekaj kupujejo. Nisem mogel verjeti - vsi so kupovali kadilske pipe in tobak. Trgovina je res imela pipe v akciji, vendar je bila taka gneča, da bi človek mislil, da so zastonj. Staro, mlado, tudi ženske ... Vsi so si veselo kupovali pipe; eni so si jih za vogalom tudi že natlačili in preizkusili. Morda bi lahko kupil kakšno za darilo, kadil pa ni nobeden od nas.
Prvič na potovanjih si nisem zapomnil ulice, v kateri smo parkirali avto. Vedeli smo le, da je čisto zraven parka in prav sredi prazne jase se je spet ulilo. Neverjetno. Ampak treba je bilo najti avto in porabili smo debeli dve uri, da smo ga našli. Seveda mokri kot cucki.
Peljali smo se čez Ettelbruck proti kraju Vianden, kjer smo se namenili pogledati enega izmed legendarnih luksem-burških gradov. Uff, to je bil pogled: eden najlepših gradov, kar sem jih videl. Lepo po pra-
Foto: Dani Zorko
Poslovni, moderni del Luksemburga
vilih na vrhu skale, dostopen pa je bil zgolj po eni kamniti cesti. Sicer smo hoteli malce pokukati tudi v notranjost, a nam vreme res ni služilo.
Priložnost za ogled gradov je prišla takoj po vstopu v Belgijo. Na vsakem vogalu in vsakih nekaj kilometrov je bil znak za samostan, dvorec ali grajsko poslopje. Neverjetno. Belgijo pri nas poznamo zgolj po Bruslju, o ostalih lepotah pa nimamo kaj dosti pojma. Dežela je res lepa za pogledati, le ljudje so malce nenavadni. Ko smo se ustavili na kavici v Stavelotu, smo se zapletli v rahel pomenek z lokalci. Malce smo jim razložili, kakšna je situacija pri nas in kako smo se imeli v bivši Jugi, pa jih je najbolj zanimalo, kakšen jezik govorimo. Presenečeni so bili, da ne govorimo nemško ali srbsko, najbolj pa jih je šokiralo to, da imamo celo svoj jezik. Kakšni povešeni nosovi so bili to. Belgijci se v osnovi namreč delijo na Flamce in Valonce; eni govorijo francosko, drugi pa nizozemsko. Edina skupna točka pa je ta, da drug drugega ne marajo. Kot je povedal eden izmed sogovornikov, niti ne govorijo eni o drugih in ne hodijo na dopuste eni k drugim, skratka, kot da drugi sploh ne bi obstajali. So pa zares veseli takšnih patronov, kot smo bili mi, ki vsake toliko prijadrajo mimo s kakšnimi svežimi zgodbicami in malo popestrijo turobni vsakdan. Ampak po tihem smo se jim morali smejati .
Proti večeru smo prispeli do kraja Spa, nekaj kilometrov pred Liegem. Ta kraj oživi zgolj enkrat na leto, in sicer ko se odvija velika nagrada Belgije v formuli 1, in to prav v tem kraju. Mi smo prispeli v kamp, postavili šotorček, malce pojedli in že je bila ura enajst.
Vmes je prispela zanimiva klapa študentov na kolesih, ki so imeli samo en ogromen šotor, bilo jih je pa ducat. Kazalo je, da že dolgo niso postavljali šotora, saj je vse skupaj trajalo zelo dolgo, pa še deževati je začelo. Potrebno je bilo položiti dno, postaviti okvir in pokriti z ogromno ponjavo. Ker so bili sosedje, smo jim šli pomagat. Pa ne samo mi trije, ves kamp je bil naenkrat tam, da smo končno postavili ta bun-galov. Prej niti ni bilo opaziti, da so imeli zraven piva za cel regiment, tako da smo na koncu vsi čepeli pod tem „mega" šotorom in malce nazdravili. Ob tem veselem druženju je tudi dež za nekaj trenutkov ponehal .
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani Zorko
Dvorec Vianden
Tako smo skoraj vsak dan morali sušiti šotor.
Torek, 28. februar Danes goduje Roman.
1792 se je rodil baltiški raziskovalec, utemeljitelj embriologije Karl Ernst Baer.
1922 je Britanija razglasila neodvisnost Egipta.
1922 je izšel zakon o zaščiti delavcev, ki je enotno uredil sistem delovnega
razmerja v Kraljevini SHS.
1933 je Hitler odpravil ustavno zajamčene svoboščine v Nemčiji.
1943 so podpisali Dolomitsko izjavo, ki je oblikovala razvoj Osvobodilne
fronte.
1989 je srbska politika kot odgovor na »Cankarjev dom« organizirala študentske demonstracije pred skupščino SFRJ. Sreda, 29. februar
1420 so Celjski grofje pridobili dediščino po izumrlih Ortenburžanih. 1692 se je rodil angleški pesnik John Byron.
1720 je švedska kraljica Ulrika abdicirala v korist soproga, princa Frederika I.
1792 - je rojen italijanski skladatelj Gioacchino Rosini, ki je pomembno vplival na več generacij skladateljev, med njimi na Bellinija in Verdija. Napisal je 39 oper, od katerih so najslavnejše Seviljski brivec, William Tell in Othelo.
1868	je umrl Ludvig I. Bavarski.
1840 se je rodil irski izumitelj John Philip Holland, ki je razvil podmornico, ki so jo nato uporabili v ameriški vojski.
1916 so v Južni Karolini v ZDA dvignili starostno omejitev za delo otrok -otroci, zaposleni v tovarnah, predilnicah in rudnikih, so morali biti stari 14 namesto 12 let.
1940 je Hattie McDaniel za svojo vlogo Mammy v filmu V Vrtincu kot prvi
temnopolti človek prejela nagrado oskar.
1956 je bil Pakistan razglašen za islamsko republiko.
1960 je v močnem potresu, ki je prizadel maroško mesto Agadir, umrlo
okorg 12.000 ljudi.
1992 je bil v Bosni in Hercegovini referendum, na katerem se je večina
prebivalstva izrekla za neodvisno državo.
Četrtek, 1. marec
V Sloveniji je dan civilne zaščite.
Danes goduje Albin.
1565 so Španci ustanovili nekdanje glavno mesto Brazilije Rio de Janeiro. 1796 se je v Polhovem Gradcu rodil slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar.
1807 se je v Bišu pri Ptuju rodil slovenski publicist in narodni buditelj Jožef Muršec.
1810 se je rodil veliki poljski skladatelj Frederic Chopin.
1913 so se makedonski domoljubi po prvi balkanski vojni uprli razdelitvi
Makedonije med balkanske zaveznike.
1950 je maršal Jiang Jieshi razglasil na otoku Tajvanu (Formoza) Republiko Kitajsko.
1954 so Američani preizkusili na tihomorskem atolu Bikini prvo vodikovo bombo.
1992 se je na referendumu v BiH 62,78 odstotka prebivalcev izreklo za
neodvisnost.
Petek, 2. marec
Danes goduje Janja.
Goduje tudi Neža.
1735 se je rodil največji poljski pesnik osemnajstega stoletja Ignacy Kra-sicki.
1772 se je rodil francoski psihiater Jean-Etienne-Dominique Esquirol, ki je prvi združil natančne klinične opise in statistične analize duševnih bolezni. 1809 se je rodil nemški skladatelj, pianist in dirigent Felix Bartholdy Mendelsohn.
1830	so podpisali Londonske protokole, s katerimi so priznali neodvisnost Grčije.
1872 se je rodil makedonski revolucionar Goce Delčev. Bil je ideolog in organizator makedonskega revolucionarnega gibanja na koncu 19. stoletja. 1915 so v Sarajevu obesili Veljka Čubrilovica in Danila I lica, sodelavca Ga-vrila Principa, ki je v atentatu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Sobota, 3. marec Danes goduje Marin.
1709	se je rodil nemški kemik Andreas Sigismund Marggraf, ki je z izumom postopka za pridobivanje sladkorja iz sladkorne pese pripomogel k razvoju sodobne pridelave sladkorja.
1824 je umrl italijanski violinist in skladatelj Giovanni Battista Viotti, glavni utemeljitelj šole igranja na violino 19. stoletja.
1831	se je rodil George Mortimer Pullman, mož, ki je uveljavil železniške spalne vagone.
1845 se je rodil nemški matematik Georg Cantor.
1847 se je rodil škotski izumitelj telefona Alexander Graham Bell.
1874	so odigrali prvo hokejsko tekmo z leseno ploščico.
1924 je Kemal paša Atatürk v Turčiji uradno odpravil kalifat. Šeststoletna oblast sultanov iz Osmanske dinastije se je končala, Turčija pa je postala posvetna država. Nedelja, 4. marec Danes goduje Kazimir.
1678 se je rodil italijanski skladatelj in violinist Antonio Vivaldi.
1710	se je rodil britanski izdelovalec čembal alzaškega rodu Jacob Kirk-man.
1852 je umrl ruski pisatelj in dramatik Nikolaj Vasiljevič Gogolj. 1866 so ustanovili v Zagrebu Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti.
1869	se je rodil portugalski pesnik Eugénio de Castro.
1875	se je rodil madžarski politik Mihaly Karolyi. Med prvo svetovno vojno si je prizadeval za samostojnost Madžarske.
Ponedeljek, 5. marec Danes goduje Janez.
1512 se je rodil flamski kartograf Gerhard Cremer z latinskim nazivom Ge-rardus Mercator, utemeljitelj moderne znanstvene kartografije. 1534je umrl italijanski slikar Corregio, s pravim imenom Antonio Allegri. 1696 se je rodil slikar in grafik Giovanni Battista Tiepolo, zadnji veliki mojster beneške umetnosti.
1827 je umrl francoski astronom in matematik Pierre Simon de Laplace, ki je postavil domnevo o nastanku osončja.
1870	se je rodila nemška revolucionarka, komunistka Rosa Luxemburg. 1879 se je rodil britanski politik William Beveridge. Naredil je načrt za socialno zavarovanje, varstvo mater in zdravstveno oskrbo.
1909 se je začel v Zagrebu veleizdajniški proces proti 50 Srbom, ki so bili obtoženi poskusa strmoglavljenja monarhije.
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Kaj je prinesel sveti Matija
V tem trenutku kaže, da je prinesel pomladne dneve, seveda pa se lahko vse še spremeni. V vsakem primeru so tla deloma še zamrznjena, deloma pa mokra.
To je najslabša kombinacija za hojo po travnih zelenicah in zemlji. Zato tudi v tem tednu na vrtu še ne obrezujte. Tudi ostala dela, pri katerih morate hote ali nehote stopiti na zemljo, naj raje počakajo vsaj še kakšen teden. V tem trenutku je tudi prezgodaj za dognojevanje zelenice, o čemer me nekateri že sprašujejo.
Sobne rastline
Daljši dnevi so prebudili tudi škodljivce. Ti so se pričeli ponovno razmnoževati in zdaj jih morate ustaviti. Med pogostejšimi škodljivci na orhidejah in tudi ostalih sobnih rastlinah je kapar. Najpogosteje ga ne opazimo pravočasno. Zelo hitro pa lahko opazimo rezultate njegovega sesanja - mastne svetleče pege na listih. Če jih opazite, takoj natančno preglejte spodnje strani listov. Kaparji so majhne, dva do tri mm velike lise, oranžne do rjave barve, ki se najpogosteje nahajajo na listnih žilah. Najdemo jih tudi na mladih poganjkih in vejicah. Kapar s sesanjem sokov izčrpava rastlino, zaradi česar najprej pričnejo brez vzroka odpadati spodnji listi, kasneje se rastlina seveda posuši. Kapar je trdovraten škodljivec, ki ga je težko uničiti. Lažje je, če ga opazimo pravočasno, dokler je še svetlejše barve. Ko se spremni v trde rjave izboklinice, je pogosto skoraj nedotakljiv. Tisti z boljšimi živci se ga lahko lotijo tako, da ga s prsti fizično odstranijo. Vsako mesto, na katerem so žival odluščili, pa z vato, namočeno v močan alkohol, obrišejo. Ostali pa smo prisiljeni uporabiti insekticide, ki nam jih lahko ponudijo v trgovinah. Danes lahko kupimo dokaj učinkovite pripravke, ki delujejo na osnovi različnih rastlinskih mineralnih
parafinskih olj. Z njimi je treba rastline dobro omočiti, če se kapar nahaja na listih, potem tudi po spodnji strani listov in seveda po steblih ali vejah. Ne smemo pa škropiti po cvetovih, ker ti lahko ovenijo. Pripravki delujejo dobro tudi na ščitastega kaparja ali volnato uš. Rastlinska mineralna olja so nestrupena za okolico in brez vonja, zato so edina primerna za uporabo v zaprtih prostorih. Vedno je potrebno tretiranje še enkrat ali bolje dvakrat ponoviti. Premor med tretiranji naj bo 7 dni. Kasneje te rastline nekoliko bolje opazujte, saj jih pogosto ta škodljivec ponovno napade. Poleg sobnih rastlin se kapar izredno rad pojavi tudi na oleandrih na vseh citrusih, ki jih imamo v posodah.
Balkonske rastline
Dan je že precej daljši, tudi topleje je. Naši potaknjenci so se tudi v neogrevanih prostorih prebudili. Dihajo intenzivneje, zato je tudi zračna vlaga v teh prostorih visoka. Zdaj je nujno, da prostore, v katerih imamo potaknjence in posodovke, redno zračimo. Dnevi so dovolj topli in to ne predstavlja več težave. Ravno obratno: s tem boste tudi zniževali temperaturo v prostoru, saj zdaj ni dobro, da pričnejo mlade rastline hitreje rasti. Tudi posodovke še ne bi smele poganjati novih poganjkov. Vsaj enkrat na dan za pol ure odpremo okna in v sobo spustimo svež zrak, če pa so temperature višje od 5 °C, pustimo okna priprta kar cel dan.
Zelo priporočljivo je potaknjence tudi presaditi v svež substrat. Ker so rastline že zrasle, jim moramo zagotoviti dovolj prostora in zraka. To naredimo tako, da jih presadimo v večje lončke. Zagotovimo jim tudi
hranila, saj so jih že porabila. Dognojevanje s tekočimi gnojili je lahko nepravilno, premočno ali pa z njimi preveč pospešimo rast zelenih delov, s tem pa tudi večjo možnost razvoja bolezni. Če ni časa za presajanje, potem je nujno lončke razmakniti in narediti med rastlinami več prostora. Tako tudi ustavimo razvoj in širjenje bolezni.
Vsekakor moramo, če tega še nismo storili, prikrajšati predolge poganjke. Naj se vam ne smilijo, tudi če cvetijo. Le tako boste vzgojili čvrste in odporne sadike, ki bodo že v začetku tudi obilno cvetele. Ne pozabite tudi redno odstranjevati posušenih listov in skrbeti za higieno.
Naredimo si tudi načrt za nove balkonske zasaditve. Zdaj je čas za pregled revij, slik, katalogov in razmišljanje. Ponovno so v modi pisane kontrastne barvne kombinacije, vedno pa posadimo tudi nekaj strukturnih rastlin, nekaj pokončnih in nekaj visečih lepotic. Tudi k pelargonijam lahko kombiniramo veliko različnih rastlin. Že zaradi sorodnih zahtev po vodi in soncu so na prvem mestu različne okrasne trave, ki bodo poskrbele predvsem za višino korit, saj se bršljanke povesijo navzdol. Če pa so v balkonskih koritih zasajene samo povešave rastline, mi na svojem balkonu nimamo kaj opazovati in občudovati. Med travami so ob pelargoni-jah najlepše perjanke, pa naj bodo to rdečelistne ali tiste z zelenimi listi. Tudi stipa ali bodalica je že stara znanka naših korit, ki pa nas še vedno prevzame s svojim mehkim slapom nežnega, zelenega listja. Če imate korita z vodno rezervo, lahko za dolžino korita poskrbi tudi bambusova trava. Tej ne sme zmanjkati vode, zato na-
vadna korita za njo niso primerna. Tudi različna okrasna prosa in celo navadna siva bilnica se lepo podata k bršljankam, pa tudi k pokončnim pelargonijam. Trave so primerne zato, ker tako kot pelargonije ne potrebujejo veliko vode. Izjema med omenjenimi je bambusova trava, ki pa ne sme biti na suhem.
Med cvetočimi lepoticami lahko k bršljankam kombiniramo številne predvsem skromne rastline. Med njimi je prav gotovo zajčja deteljica. Razen če imate korita z vodno rezervo, pa poleg bršljank nikar ne sadite sanvi-talij, drobnih lepotic s cvetovi, podobnimi sončnicam, čeprav vam jih priporoča vrtnar. Te potrebujejo veliko vode in bodo poleg bršljank večno žejne. V zadnjih letih smo k nam dobili še eno zanimivo rastlino: bel povešav grobelnik. Tudi ta bo dobrodošel ravno v kombinacijah z bršljankami, saj potrebuje veliko sonca in ni hitro žejen. Vendar je to zelo bujna rastlina, zato ga kombiniramo tako, da je morda le ena rastlina v koritu skupaj z več bršljankami. Za zeleno spremljavo z nekaj cvetja lahko posrbijo tudi različni javorčki. Javorji s pisanimi listi so nekoliko krajši ali dolgi tudi več kakor dva metra, bujno rastoči zelenolistni. Njihovi cvetovi spominjajo na zvončke in so prav gotovo nekaj posebnega. Med pokončnimi rastlinami je malo poznana nežna angelonija modre, roza ali bele barve, večkrat pa srečam skoraj tako kot trave povsem neuničljivo gavro. Zelo lep je za izpolnitev prostora tudi čipkast bel (ali rahlo roza) mleček. Na sliki so tri 80 cm dolga korita z vodno rezervo, v katerih so na robovih najprej mleček, ki mu sledijo bršljanke, dolgi javorčki z zelenimi listi, rdečelistna perjanka. Na sredini se v višino bohoti veličastna cipresasta konjska griva, navzdol pa povečavi beli grobelnik. Tako kombinacijo si lahko privoščite samo v koritih z vodno rezervo. Samo ta korita ne omejujejo naše domišljije in želja, kar se tiče različnih kombinacij, res pa je, da si lahko marsikaj omislimo tudi v navadnih koritih. Vendar smo takrat bolj omejeni, saj imajo rastline različne potrebe po zalivanju.
Miša PUŠENJAK
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Bolečine v želodcu (1. del)
Bolečine v zgornjem delu trebuha običajno označujemo kot bolečine v želodcu, čeprav vzrok zanje ni vedno v želodcu. Blage težave lahko zdravimo sami, pri kroničnih bolečinah pa se moramo posvetovati z zdravnikom.
Želodec in dvanajsternik proizvajata večje količine želodčnih tekočin. Stene prebavil so pred poškodbami z želodčno kislino zavarovane s plastjo sluzi. Številni dejavniki (stres, zdravila: paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila, kajenje, neuravnotežena in neredna prehrana, začinjena hrana, sladkor, agru-mi, kofein in alkohol, pa tudi okužba s helicobacter pylori) povečujejo proizvodnjo želodčne kisline, ki lahko povzroči draženje in vnetje želodčne sluznice (gastritis). Za bolnika je značilno, da ima bolečine v zgornjem delu trebuha. Običajno jih spremljata slabost in zgaga.
Zgaga pomeni bruhanje, spahovanje in vračanje vsebine iz želodca. Spremljajo jo lahko potenje, slabost z vrtoglavico, izguba apetita, občutek napetosti v želodcu. Vzroki so navadno preobilna hrana, alkoholizem, jetrne bolezni, lahko pa oseba preprosto proizvaja več želodčne kisline, kot se je porabi za prebavo hrane.
Peptična razjeda (ulkus) je okrogla ali ovalna rana sluzni-
ce želodca ali dvanajsternika in nastane zaradi razžiranja sluznice z želodčno kislino in s prebavnimi sokovi. Razvije se, ko odpovedo obrambni mehanizmi, ki dvanajstnik ali želodec varujejo pred delovanjem želodčne kisline. Simptomi želodčne razjede so pekoč občutek in bolečine v zgornjem delu trebuha, ki se običajno pojavijo na tešče ali eno uro po jedi, lahko pa tudi ponoči. Bolečine običajno spremljata izguba apetita in slabost z bruhanjem.
O želodčnem napenjanju govorimo, ko se občutek na-pihnjenosti in bolečine pojavita po obroku hrane. Povzročijo ga lahko slaba prebava, peptična razjeda, hrana, zdravila ...
Gastritis, zgago, ulkusno bolezen, želodčno napenjanje lahko zdravimo tudi z različnimi homeopatskimi zdravili. Pri njihovi izbiri moramo upoštevati značilne simptome zdravila, vse čustvene vzroke, pa tudi fizične
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
simptome bolnika ter vrsto obolenja.
Zdravljenje
Kadar se ostra bolečina razvije v žlički že po zauži-tju majhne količine hrane in se nato širi v levo ramo in za levo lopatico, lahko izberemo homeopatsko zdravilo ARGENTUM Nitricum - sre-brov nitrat. Pri bolniku se po obroku pojavijo napihnje-nost, kolcanje, spahovanje, hrana pa se vrača iz želodca v usta. Oseba je nervozna in neprestano hiti.
Zdravilo Amccirdium orientale izberemo, ko se bolečina pojavi na tešče. Značilen je občutek praznega želodca, bolniku se spahuje in ga sili na bruhanje. Oseba je razdražena, živčno izčrpana in ima občutek manjvrednosti. Stanislava Novak, mag. farm. Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Midva • Zakonski in družinski center
Spoznal sem mlajšo žensko
Poročen sem 17 let in z ženo imava dva že skoraj odrasla otroka. Trenutno pa se mi je v življenju zgodilo sledeče. Na poslovnem potovanju v tujino sem spoznal žensko (Slovenko, ki me je spremljala in jo bom sedaj pogosto srečeval), ki me zelo privlači. Tudi ona ima družino. Mislim, da sva oba čutila isto. Sicer med nama ni bilo ničesar, vendar ne vem, kako naj pristopim k njej, glede na to da se je med nama nekaj zganilo. Ne bi rad prevaral žene, tega nisem nikoli počel, želim si le njene družbe, toda kako naj bom ravnodušen, ko pa se mi zdi, da še mislim samo nanjo.
Lepo pozdravljeni!
Po sedemnajstih letih zakona je v vaše življenje prišla ženska, ki vas privlači, vam je všeč in si na tihem želite njene bližine. Del vas vam govori, da ste poročeni, drugi del vam prigovarja, da je ta ženska nekaj posebnega. Kakorkoli že, vaša zgodba govori o zaljubljenosti, ki se počasi na skrivnem prebuja v vašem srcu, vendar se hkrati tega bojite, ker veste, da vas lahko stane zakona.
Medtem ko se prepričujete, da si želite le družbe te sodelavke, tiho hrepenenje v vas govori svojo zgodbo. Ob tem pa se odpira še ena plat vašega življenja: kriza v zakonu, ki jo doživljate ob ženi, nerazumevanje med vama, občutek, da ste ob ženi že zelo dolgo sami. Veliko neizgovorjenega biva med vama z ženo in nekje na poti vajinega zakona sta najverjetneje izgubila stik. Sodelavka pa je vse to, kar vaša žena že nekaj časa ni več. Ima neko neustavljivo privlačnost na telesu, ki pa je vaša žena v odnosu z vami najverjetneje nima že dolga leta. Kajti odnos po 17 letih in z dvema skoraj odraslima otrokoma je na drugačni
Sabina Stanovnik
stopnji zrelosti kot odnos z nekom, ki ste ga ravno spoznali.
Kaj lahko naredite? Umaknite se od te ženske čim dlje, saj tudi ona zaznava privlačnost med vama. Nič ni narobe, če ste kot moški začutili, da vam je nekdo všeč. Vprašanje pa je, kaj boste vi naredili s tem. Če teh čutenj, ki se med vama pre-
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
bujajo ne boste jemali zares in se boste umaknili, se bo med vama ohladilo. Če pa boste sledili telesu in iskali njeno bližino, boste najverjetneje v kratkem v veliki zakonski krizi, ob tem pa boste imeli spomine, ki jih z ženo nikoli ne bosta prebolela. Afera je eden najbolj bolečih spominov v odnosu in nikoli ne preboliš do konca. Hkrati pa je razlog velikega števila razvez.
Če je vaš cilj ohraniti zakon, se pogovorite z ženo o težavah, ki jih imata, in obiščita terapevta.
Vse dobro vam želim v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik
S svetom
glasbene
scene
Pred dnevi so v londonski dvorani O2 svečano podelili letošnje britanske glasbene nagrade (Brit 2012). Podobno kot na podelitvi nagrad Grammy, je bila tudi tokrat glavna zvezda večera britanska pevka Adele, ki je osvojila obe glavni nagradi. Prejela je brita za najboljši britanski album in najboljšo britansko izvajalko leta. Tako je Adele svoji letošnji kolekciji 6 Grammyjev dodala še dve nagradi Brit, prav tako pa se lahko pohvali, da se je njen album, ki nosi ime 21 prodal že v več kot 17 milijonih izvodov Dve nagradi za najboljšega britanskega izvajalca in za najboljšega novega izvajalca je prejel tudi pevec Ed Sheeran. Zasedba Coldplay je bila proglašena za najboljšo britansko skupino, „boy band" One Direction, pa je osvojil priznanje za najboljši britanski singel. Bruno Mars je bil izbran za najboljšega mednarodnega izvajalca, pevka Rihanna pa je to nagrado osvojila v žen-
Foto: wordpress.com
Adele
ski konkurenci. Nagrada za najboljšo mednarodno zasedbo je romala v roke zasedbi Foo Fighters. Priznanje za poseben doprinos glasbi je pripadla zasedbi Blur, ki je na prireditvi tudi nastopila. Brez nagrade pa ni ostala niti Lana Del Rey, ki je prejela nagrado za mednarodno debitantko leta.
Zmagovalci glasbenih nagrad Brit 2012
Britanski pevec leta: Ed Sheeran
Britanska pevka leta: Adele Débitant leta: Ed Sheeran Britanska skupina leta: Coldplay
Britanski singel leta: One Direction - What Makes You Beautiful
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	PART OF ME - Katy Perry
2.	SET FIRE TO THE RAIN - Adele
3.	I WILL ALWAYS LOVE YOU - Whitney Houston
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	HOT RIGHT NOW - DJ Fresh ft. Rita Ora
2.	NEXT TO ME - Emeli Sande
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	SHE DOESN'T MIND - Sean Paul
3.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
Britanski album leta: Adele - 21
Mednarodni izvajalec leta: Bruno Mars
Mednarodna izvajalka leta: Rihanna
Mednarodna skupina leta: Foo Fighters Mednarodni debitant leta: Lana Del Rey
Izjemen prispevek h glasbi: Blur
Znana ameriška pevka, skladateljica in pianistka Norah Jones, je razkrila, da bo 2. maja letos izdala svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Little Broken Hearts. Na novi album je uvrstila dvanajst skladb, ki so nastale v sodelovanju z znanim ameriškim glasbenikom in producentom Dangerjem Mousom. Znano je tudi že, da se bo po izidu albuma pevka odpravila na koncertno turnejo; zaenkrat je znanih le 5 koncertnih prizorišč, in sicer New York, Pariz, Amsterdam in London. Norah Jones s polnim imenom Ge-etali Norah Jones Shankar je rojena 30. marca 1979 v New Yorku. Leta 2003 je izdala svoj prvi zelo uspešen album Come Away With Me. Drugi album Feels Like Home, ki je izšel leta 2004, je zasedel vrh lestvic in bil nominiran za štiri grammyje. Leta 2005 je skupaj z legendarnim Rayem Charlesom prejela grammyja za duet Here We Go Again. Leto kasneje je izšel album njene skupine The Little Willies, v začetku lanskega leta pa je izšel še tretji samostojni al-
bum z naslovom Not Too Late, ki je dosegel vrh lestvic na petih celinah.
®®®
Najbolj znani rok veterani vseh časov britanska zasedba Rolling Stones bo letos praznovala okrogli jubilej, saj so Mick Jagger, Keith Richards, Charlie Watts in Ronnie Wood na glasbeni sceni prisotni že polnih 50 let. Člani zasedbe so bili tudi Ian Stewart, Dick Taylor, Mick Taylor, Bill Wyman in Brian Jones, ki je skupino leta 1962 tudi ustanovil. Mick in druščina so se že pred novim letom sestali v studiu in pričeli s pripravami na praznovanje abrahama. Ostali detajli zaenkrat še niso znani, niti ni znano, ali bo to le enkraten dogodek ali morda velika koncertna turneja.
®@®
Ameriški pop pevec Adam Lambert, ki je zaslovel s pomočjo resničnostnega šova American Idol naj bi kmalu prevzel vlogo pevca pri legendarni britanski zasedbi Queen. 30-letni pevec se izmika točnim odgovorom, kako bi naj konkretno potekalo to sodelovanje, zaenkrat je znano, da bodo omenjeni prvič skupaj nastopili na festivalu Soni-sphere, ki bo od 6. do 8. julija potekal v Veliki Britaniji. To pa ne bo prvo skupno sodelovanje, saj so Adam Lambert in zasedba Queen že dvakrat nastopali skupaj, prvič leta 2009 v finalu oddaje American Idol, drugič pa lani na podelitvi
evropskih nagrad MTV.
®®®
Kot vse kaže, ne bo nič iz ponovne združitve deklet iz britanske pop zasedbe Spice Girls. Najbolj znana in razvpita članica te nekoč popularne dekliške zasedbe Victoria Beckham je potrdila, da s ponovnim sodelovanjem ne bo nič, saj so vsa dekleta preveč zasedena. Po napovedih naj bi Spice Girls skupaj s Paulom McCartneyem in Eltonom Johnom nastopile na proslavi ob kraljičinem diamantnem jubileju. Vsa pozornost članic zasedbe je trenutno usmerjena k muzikalu Viva Forever; ki bi naj svetovno premiero doživel ob koncu letošnjega leta.
Janko Bezjak
To je to
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
______________________________________i
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Pamet
Veliko je pametnih ljudi, veliko je tudi inteligentnih ljudi, a med temi se najde tudi veliko skrajno neumnih. Obstaja namreč več možnosti. Ena izmed teh je, da so zelo, zelo ozko usmerjeni na eno samo področje, druga možnost pa je pomanjkanje logičnega sklepanja in tuzemskega načina razmišljanja.
Včasih se mi zdi, da našemu celotnemu sistemu manjka predvsem slednje. In vedno huje postaja. S tem mislim predvsem situacije, v katerih se recitirajo členi in odstavki pa ti in oni paragrafi, na konkretno situacijo pa se pozabi, pa četudi bi jo po zdravi pameti lahko kar se da hitro razrešili. Mar kaj takšnega ne zveni grozljivo znano? Koliko je dogodkov, ko je kakšna oseba v stiski, sto uradnikov pa v vrsti ponavlja puhlice o (ne)pristojnosti, zvezanih rokah in členih raznih zakonov, ki se med seboj izključujejo. Premakne se seveda nič, epiloga ni nikdar, izvisi pa že tako izviseli.
Saj je treba imeti zakone, vzpostavljena pravila in nek sistem, po katerem se moramo vsi člani družbe ravnati. A vendar to ne bi smelo pomeniti, da moramo na tako imenovano zdravo pamet in logično sklepanje kar tako pozabiti. Osebno me precej razburi, kadar vidim, kako se v določeni situaciji odgovorni prerekajo glede posameznih besed ter se obmetavajo s papirjem.
Bojim se, da vsak dan postajamo bolj in bolj podobni Ameriki, kjer se ljudje tožarijo zaradi največjih neumnosti, izplačujejo pa se še neverjetne odškodnine. Po mojem ni več daleč dan, ko se bo nekdo polil z vročo kavo in tožil gostinca, ker ga ni opozoril, da je kava vroča. No, saj je že zdaj marsikje moč zaslediti napis „Pozor, vsebina je vroča".
Ali bi se ta svet res kar sesul, če bi sodnik namesto: "Ja, prav imate, gostinec bi vas o nevarnosti moral obvestiti, saj je to vendar jasno zapisano v trinajstem členu," na razpravi preprosto odgovoril: "Gospa, to je vaša krivda, zakaj pa ste neumni." A smo ljudje res tako zabiti, da mora biti še najmanjša malenkost in bedarija zapisana v nekem zakonu? Ali res mora nekje biti posebej zapisana definicija izigravanja zakona in kaj je iskanje lukenj v le tem, da se lahko nekemu advokatu reče naj ne blefira, ko pa je še idiotu povsem jasno kaj počne ...
Ne vem no, morda bi se potem celo kdaj dosodilo ljudem, ki so povsem očitno ogoljufali delavce, ali pa tistim, ki so jasno prevarali državljane. Grem v posteljo, sanjat ...
Matic Hriberšek
www.rad¡o-ptu¡.s¡
l_es t v ¡ ca
. NAJ .
1.	AI SE
2.	SOME
EU TE PEGO - Michel Telo
1EBODY THAT I USED TO KNOW -feat. Kimbra
3.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
4.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
5.	JUST THE WAY YOU ARE - Dick Brave & The Backbeat
6.	DOMINO - Jessie J
7.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly I
8.	I WILL ALWAYS LOVE YOU - Whitn«
9.	KISS THE STARS - Pixie Lott
10.	WITHOUT YOU - David Gueta & I
11.	GOOD FELLING - Flo Rida
vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 • 98,2 »lO^ bo Janko Bezjak
lly Murs litney Houston
Usher
Kaj bomo danes jedli
TOREK
vampi, pražen krompir SREDA
ješprenjeve kroglice, mešana solata ČETRTEK
brokolijev narastek s hrenovkami*, rdeča pesa PETEK
zelenjavna mineštra, rižev narastek SOBOTA
perutničke v pečici, ocvrt krompirček NEDELJA
juha, mrežna pečenka, kruhovi cmoki, solata,
ocvrte banane z medom**
PONEDELJEK
ajdova kaša s šampinjoni, zelena solata
*Brokolijev narastek
Sestavine: 1 veliki brokoli, 4-5 žlic kisle smetane, 1 dl sladke smetane, 3 jajca, sol, poper, nariban sir, 6 hrenovk.
Brokoli razdelimo na cvetove in ga skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo, stresemo v pomazan pekač in z vilico malo zmečkamo (nekaj koščkov mora še ostati). Hrenovke narežemo na kolobarje, jih dodamo broko-liju v pekač in malo premešamo z vilicami. Posebej zmešamo kislo smetano, sladko smetano, jajca in nariban sir ter prelijemo brokoli in hrenovke. Vse skupaj še enkrat malo premešamo z vilicami ter spečemo (pri 180 stopinjah, da na vrhu narahlo porjavi).
**Ocvrte banane z medom
Sestavine: 2 banani, 100 g kokosove moke, 2 jajci, 100 g moke, maslo, med, limona; olje za cvrtje.
Banane olupimo in narežemo na zalogaj velike kose. Pripravimo moko, kokosovo moko in jajca za paniranje. Kose banan povaljamo v moki, stepenih jajcih in kokosovi moki. Ocvremo jih v segretem olju, da postanejo zlato zapečene. Ocvrte preložimo na papirnato kuhinjsko krpo. V ponvici raztalimo maslo. Dodamo med, limonin sok, premešamo in odstavimo. Banane preložimo na krožnik in pokapljamo s pripravljenim medom. Ne bi škodovalo tudi nekaj stepene sladke smetane ali sladoleda.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: AŠV
Smeh ni greh
KAJENJE
Policista sta patruljirala po ulici, ko sta zagledala mlajšega dečka, ki je kadil. »V kateri razred pa hodiš?« je vprašal eden od policistov. »V peti!« je povedal deček. »Takoj vrzi cigareto stran!« sta mu ukazala policista. Ko sta šla dalje, se je oglasil eden od policistov: »Ti, Tine, ali nisva tudi midva kadila v petem razredu?« »Seveda sva, toda takrat sva
bila stara 21 let!«
©©©
NEPOTREBNA SKRB Micka je umirala in na smrtni postelji je prosila Jožeta: »Prosim, ne dovoli, da bi tvoja naslednja žena nosila moja oblačila!«
»Bodi kar brez skrbi, saj je večja od tebe!«
©©©
OKVARA AVTA
Sistemski manager, specialist za hardver in programer se vozijo prek Vršiča. Naenkrat so se pokvarile zavore in komaj so ušli katastrofi ter se ustavili na robu prepada. Izstopili so iz avta in se pričeli pogovarjati o rešitvi problema. Sistemski manager je zahteval, da pokličejo servis.
Specialist za hardver je hotel dvigniti avto in zahteval, da sami popravijo avto. Programer pa je zahteval, da se ponovno usedejo v avto in vidijo, ali se bo problem ponovil. ©©©
SOŠOLEC
Policista sta hodili po ulici, ko
je eden zagledal moškega in
opozoril kolega:
»Poglej tistega tam čez cesto!
To je najin sošolec iz osnovne
šole!«
»Kateri?«
»Tisti z brado!«
»Midva pa že nisva imela sošolca z brado.«
©©©
PRITOŽBA
Mama se prijateljici pritožuje nad svojo odraščajočo hčerko: »Današnja mladina je grozna! Samo mojo hči poglej! Petnajst let je stara pa ima že resnega fanta, na moj enaintrideseti
rojstni dan je pa pozabila!« ©©©
SLAB MOŠKI
»S slabimi moškimi je tako kot s slabimi zobmi! Najbolje jih je vreči stran!« je rekla Barbara prijateljici Sonji. »Res je, toda manjka ti pa vseeno!«
UGANKARSKI SLOVARČEK: ALMSICK = nemška plavalka (Franziska von, 1978-), ARNA = model alfa romea, BLACE = makedonski mejni prehod, CAMPAGNA = ravnina okoli Rima, KEY = angleška slikarka in grafičarka (Joan, 1948-), KJAT = denar v Mjanmaru, NOLI = moka iz otrobov, PARAMENT = bogoslovno oblačilo, TARENTUL = strupen pajek.
■>P!sw|v 'e>|j| 'e^ufl 'oaueqny 'uaeo
'Hioau 'nue>i 'isoiqo 'oadopg 'was 'euaie ejeiz 'uue|/\| 'iz 'jod 'je 'uy 'jejpojo 'e§jcqe>i 'way 'ejeneQ Âuoi 'edo^ode '^oiue 'afsjdpod 'p^ej^s^e 'dozj 'eiu}se 'jeah 'aoeia :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
vampi, pražen krompir SREDA
ješprenjeve kroglice, mešana solata ČETRTEK
brokolijev narastek s hrenovkami**, rdeča pesa PETEK
zelenjavna mineštra, rižev narastek SOBOTA
perutničke v pečici, ocvrt krompirček NEDELJA
juha, mrežna pečenka, kruhovi cmoki, solata,
ocvrte banane z medom*
PONEDELJEK
ajdova kaša s šampinjoni, zelena solata
*Brokolijev narastek
Sestavine: 1 veliki brokoli, 4-5 žlic kisle smetane, 1 dl sladke smetane, 3 jajca, sol, poper, nariban sir, 6 hrenovk.
Brokoli razdelimo na cvetove in ga skuhamo v slanem kropu. Kuhanega odcedimo, stresemo v pomazan pekač in z vilico malo zmečkamo (nekaj koščkov mora še ostati). Hrenovke narežemo na kolobarje, jih dodamo broko-liju v pekač in malo premešamo z vilicami. Posebej zmešamo kislo smetano, sladko smetano, jajca in nariban sir ter prelijemo brokoli in hrenovke. Vse skupaj še enkrat malo premešamo z vilicami ter spečemo (pri 180 stopinjah, da na vrhu narahlo porjavi).
**Ocvrte banane z medom
Sestavine: 2 banani, 100 g kokosove moke, 2 jajci, 100 g moke, maslo, med, limona; olje za cvrtje.
Banane olupimo in narežemo na zalogaj velike kose. Pripravimo moko, kokosovo moko in jajca za paniranje. Kose banan povaljamo v moki, stepenih jajcih in kokosovi moki. Ocvremo jih v segretem olju, da postanejo zlato zapečene. Ocvrte preložimo na papirnato kuhinjsko krpo. V ponvici raztalimo maslo. Dodamo med, limonin sok, premešamo in odstavimo. Banane preložimo na krožnik in pokapljamo s pripravljenim medom. Ne bi škodovalo tudi nekaj stepene sladke smetane ali sladoleda.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
KAJENJE
Policista sta patruljirala po ulici, ko sta zagledala mlajšega dečka, ki je kadil. »V kateri razred pa hodiš?« je vprašal eden od policistov. »V peti!« je povedal deček. »Takoj vrzi cigareto stran!« sta mu ukazala policista. Ko sta šla dalje, se je oglasil eden od policistov: »Ti, Tine, ali nisva tudi midva kadila v petem razredu?« »Seveda sva, toda takrat sva bila stara 21 let!«
Specialist za hardver je hotel dvigniti avto in zahteval, da sami popravijo avto. Programer pa je zahteval, da se ponovno usedejo v avto in vidijo, ali se bo problem ponovil.
NEPOTREBNA SKRB Micka je umirala in na smrtni postelji je prosila Jožeta: »Prosim, ne dovoli, da bi tvoja naslednja žena nosila moja oblačila!«
»Bodi kar brez skrbi, saj je večja od tebe!«
SOŠOLEC
Policista sta hodili po ulici, ko
je eden zagledal moškega in
opozoril kolega:
»Poglej tistega tam čez cesto!
To je najin sošolec iz osnovne
šole!«
»Kateri?«
»Tisti z brado!«
»Midva pa že nisva imela sošolca z brado.«
OKVARA AVTA
Sistemski manager, specialist za hardver in programer se vozijo prek Vršiča. Naenkrat so se pokvarile zavore in komaj so ušli katastrofi ter se ustavili na robu prepada. Izstopili so iz avta in se pričeli pogovarjati o rešitvi problema. Sistemski manager je zahteval, da pokličejo servis.
PRITOŽBA
Mama se prijateljici pritožuje nad svojo odraščajočo hčerko: »Današnja mladina je grozna! Samo mojo hči poglej! Petnajst let je stara pa ima že resnega fanta, na moj enaintrideseti rojstni dan je pa pozabila!«
SLAB MOŠKI
»S slabimi moškimi je tako kot s slabimi zobmi! Najbolje jih je vreči stran!« je rekla Barbara prijateljici Sonji. »Res je, toda manjka ti pa vseeno!«
NAŠ GLEDALIŠKI IGRALEC
POSEBNA OBLIKA FINANCIRANJA
AMERIŠKI PISATELJ (RALPH)
NEMORALNEZ
STOTINKA ESKUDA
.......................
REGULATOR
ČASTNI NASLOV KARDINALOV
JAP. PLES
KRAJ PRI POSTOJNI
ELEKTRIČNI PREVODNIK
HINKO REBOLJ
VERA ALBREHT
IGO GRUDEN
VSA VOLNA ENE OVCE
ŠIVALNICA (REDKO)
PEVKA DEŽMAN
.......................
TRGOVEC Z LASMI
UM .ZGOD. MENAŠE
ZELISCAR (SIMON)
ŠTEFAN ADAMIČ
VLAGA MOKROTA
VELIKA NERODNA ŽENSKA
JED, KI SE JE HITRO NAJEŠ
MAMICA
ŠUBIC
KUBANSKI SLIKAR (WILFREDO)
NASA KARATEISTKA (ANITA)
ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA MIRANDA
PRIPADNIK ANGLOSASOV
ALEŠ JAN
STARO BABILONSKO MESTO
MODEL CHEVROLETA
PERZIJCI
OTOCIC
GNOJILO
SLOVAŠKO MESTO
Foto: ASV
UGANKARSKI SLOVARČEK: ANDA = ime slovenske oblikovalke oblačil Klančič, ANUŠIČ = slovenska karateistka (Anita, 1987-), ELLISON = ameriški pisatelj in literarni kritik (Ralph, 1914-1994, Nevidni človek), GRAAL = posoda s Kristusovo krvjo, tudi gral, KOMARNO = slovaško mesto v katerem se je rodil skladatelj Franz Lehar, LANDOL = kraj pri Postojni, OHA = mesto na Sahalinu, TARCISIO = ime italijanskega nogometaša Burgnicha-	'omeuio^ Tou§ '^agojo 'rnegoii 'baou
'eAmiN 'seso|§ue 'es| 'gisnuv '¡uieui 'egsmseu 'oiof 'on"| 'eu\/ 'eu|eA|s '91 '^h 'spojka '|opue"| 'eouaiuiue 'oeieAejain '}S!|oiowe 'ne~| e^ep 'sjdeupod 'ueiuez 'ajjso '0}S|y '|eoi§ :ouabjopoa '3>tNVZId>t 31 A31IS3d
Govori se ...
... da je letos res treba čestitati kurentom in vsem drugim pustnim likom, saj so svoje vremensko poslanstvo odlično opravili. Vsi sedaj upamo, da se bo izpolnilo tudi njihovo drugo poslanstvo - namreč dostipicekov, dosti icekov... in kar je še podobnih pustnih želja o bogati letini.
... da je slovenska prašičereja čisto zares v hudi krizi, tako da pravih slovenskihprascev kmalu ne bo več. Pa to sploh ni res, baje naj bi se le preselili iz svinjakov v uglednejše pisarne.
... da smo Poetovionci zelo čuden »narod«. Medtem ko je bilo na okrogli mizi o družinskem zakoniku manj kot 10 ljudi, se jih je sočasno na nekem drugem srečanju kar trlo. Finančnikov. Denar, denar, sveta vladar.
...da imajo v najmlajši halo-ški občini velike težave s financiranjem društev. A problem bi lahko rešili zelo enostavno:pro-račun naj gre v roke društvom, ta pa bi potem po potrebi finan-
cirala občino in občinarje.
...da se ponovnih županskih volitev pri svetem Urbanu najbolj veselijo tisti, ki po gostilnah na ta račun zastonj pijejo in jedo.
... da bomo konec marca spet čistili Slovenijo. Tako imamo sedaj še štiri tedne časa, da »nastavimo« v naravo čistilcem vse tisto, kar se vam je nabralo svinjarije od zadnjega velikega čiščenja.
... da se poetovionski žogo-brcarji niso najbolj razvese-
lili sedmice, ki so jim jo podarili Zavrčani. ista loterijska bi a bolj zaželena. Zlasti pred tedni.
Vidi se ...
... da ni nobeno presenečenje, če se prvi mož mestne občine zadnje čase pojavlja v gasilski uniformi in zaskrbljen. Za vsak primer, da bo lažje gasil razgrete porabnike občinskega proračuna, če bo treba pri rebalansu komu kaj odžagati.
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Boris Matjašič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Na fotografiji, ki nam jo je poslala Nataša Zorej, je glavni igralec njihov leni muc, ki je dobesedno poziral fotografu Borisu z Mestnega Vrha 34/a pri Ptuju.
¡PM ¡H t£Í>Ao
□s
eBesede.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 5. marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Tjaša Šalamun, Pacinje 19c, 2252 Dornava.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
		6	7				1	
4			9			6		5
	2	3						9
		5			8			
	8						6	
			1			7		
3						4	2	
5		7			1			3
	9				3	1		
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	00
Bk	VV	©©©	€€	000
Dvojčka	VVV	©	€	00
Rak	V	©©©	€€€	0
Lev	VV	©©	€	000
Devica	VV	©©©	€	00
Tehtnica	VVV	©	€€€	0
Škorpijon	V	©©	€€	000
Strelec	V	©	€€€	00
Kozorog	VV	©©	€	000
Vodnar	VV	©	€€€	0
Ribi	VV	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 28. februarja do 5. marca 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
»Sreča je redko nagrada. Bolj pogosto je povsem nepričakovano darilo.« Pam Brown
•kick
»Tisto, kar pripomore k sreči, se skriva v uživanju in ne v samem lastništvu.« Michael de Montaigne -k-k-k
»Srečni so tisti, ki ničesar ne pričakujejo. Ne bo razočaranja.« Neznan avtor
•k-k-k
»Če iz sebe jemljemo in drugim dajemo, se vrača v podvojeni meri. Razdajaj veselje, če hočeš biti vesel. Razdajaj srečo, če hočeš biti srečen.« Franc Sodja -k-k-k
»Vsreči se ni treba hvaliti niti v nesreči obupavati.« Matej Nenadovic
-k-k-k
»Vedemo se, kot bi bila v življenju najpomembnejša udobje in razkošje, čeprav potrebujemo za svojo resnično srečo samo nekaj, nad čimer smo navdušeni.«
Charles Kingsley
-k-k-k
»Kadar kuješ svojo srečo, ne udarjaj po prstih drugih.«
Ibn Zafar
-k-k-k
»Srečen je, kdor je ob skromnem imetju dobre volje, nesrečen, kdor ob velikem slabe.«Demokritos »V sreči ni partnerstva.« Francoski pregovor -k-k-k
»Človek, ki misli le nase in v vsem išče le dobiček, ne more biti srečen. Če hočeš živeti zase, živi za druge!«
Seneka
Ptuj • »Ni pomembna oblika, temveč vsebina družine«
Bodo homoseksualci lahko posvojili otroka?
25. marca bomo Slovenci ponovno odšli na volišča. Tokrat bomo na prvem letošnjem referendumu odločali o tem, ali bo v veljavo stopil Družinski zakonik. V sklopu referendumske kampanje, ki se je začela minuli teden, Gibanje za Družinski zakonik v tem mesecu organizira vseslovenska srečanja. Na Ptuju so ga izpeljali minuli teden.
3. februarja je zahtevo za referendum o Družinskem zakoniku z več kot 42 tisoč zbranimi podpisi vložila Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, državni zbor pa je 25. marec določil kot datum referenduma. Referendumsko vprašanje se bo glasilo: „Ali ste za to, da se uveljavi Družinski zakonik, ki ga je sprejel državni zbor na seji 16. junija 2011?"
Da je treba glasovati ZA, so prepričani v Gibanju za Družinski zakonik. To je ob začetku kampanje napovedalo vseslovenska srečanja, namenjena informiranju javnosti glede prednosti in pravic, ki jih zakonik prinaša.
Stališča predstavljajo strokovnjaki s področja prava, sociologije in psihologije ter predstavniki različnih civilno-družbenih organizacij. Ptujske okrogle mize, ki je bila organizirana v prostorih Mestnega kina, so se udeležili dr. Neža Kogovšek Šalomon pravnica z Mirovnega inštituta, dr. Roman Kuhar, sociolog in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Maja Lupša, upokojena novinarka in babica vnukinje, ki odrašča v homoseksualni družini, in Marjeta Pergar, rejnica petih otrok.
Kljub temu da gre za izjemno pomembno temo, pa je bila udeležba klavrna. Kaj zakonik prinaša, kaj so njegove prednosti in katere so z zakonikom povezane neresnice, s
Z leve: dr. Neža Kogovšek Šalomon, pravnica z Mirovnega inštituta, dr. Roman Kuhar, sociolog in predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Marjeta Pergar, rejnica petih otrok, Maja Lupša, upokojena novinarka in babica vnukinje, ki odrašča v homoseksualni družini, ter Mihael Topolovec, moderator okrogle mize.
katerimi se operira v zadnjih mesecih, je zanimalo manj kot deset Ptujčanov.
Ne glede na to pa je okrogla miza prispevala veliko koristnih informacij, ki bodo volivcem na referendumu lahko v pomoč.
Sestava družine ni garancija za uspeh
Temeljni problem, pri katerem se zapleta in zaradi česar je v prvi vrsti bila vložena tudi pobuda za referendum, ki ga
je Ustavno sodišče decembra lani tudi dovolilo, je definicija družine. Ta se v novem zakoniku glasi: „Družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice. Zaradi koristi otrok uživa družina posebno varstvo države."
Po mnenju zagovornikov zakonik na ta način pravno regulira različne oblike družin, v katerih odraščajo otroci ter obenem izboljšuje njihov položaj v družbi in ureja dru-
Filatelija • Prve znamke v letu 2012
Od zmaja do valentinovega
Pošta Slovenije tudi v letu 2012 nadaljuje z izidi rednih, priložnostnih in voščilnih poštnih znamk; prvih pet novih priložnostnih poštnih znamk so izdali 27. januarja.
Motive prvega izida znamk v letu 2012 je zaokrožila nova voščilna znamka, namenjena ljubezni oziroma valentinovemu in prikazuje grafit na temo ljubezni. Tudi tokrat je bila znamka izdana v obliki srca v mali poli po 10 znamk. V seri-
ji Znamenite osebnosti so na Pošti Slovenije izdali priložnostno poštno znamko, s katero so zaznamovali 100. obletnico rojstva pisateljice in prevajalke Mire Mihelič, dvakratne dobitnice Prešernove nagrade in predsednice Društva
II Ulli i!
Foto: M. Ozmec
Prvih pet letošnjih znamk je posvečenih ljudskim nošam iz Bohinja, obletnici okupirane Ljubljane, rojstvu pisateljice Mire Mihe-lič, letu kitajskega zmaja ter valentinovemu.
slovenskih pisateljev. V seriji Ljudske noše so izdali znamko z motivom noš iz Bohinja. Gre že za 10. znamko v navedeni seriji, izšla pa bo kot vedno v poli 16 znamk. Ker je letos na Kitajskem leto zmaja, je to razlog upodobitve tega zodi-akalnega znamenja na znamki v seriji Kitajski horoskop. Znamka je tiskana v poli po 25 znamk. Z izdajo bloka s priložnostno poštno znamko so na Pošti Slovenije zaznamovali 70. obletnico zapore Ljubljane z bodečo žico. Naslednja izdaja poštnih znamk bo 30. marca 2012, ko bodo izšle znamke iz serij Evropa, Rastlinstvo, Turizem, Srednjeveški samostani, I feel Slovenia ter Poštar Pavli. Do dežele znamk in filateli-stičnih izdelkov pa je vsem ljubiteljem filatelije na voljo tudi dostop prek internetnega naslova http://www.posta.si/.
-OM
žinska razmerja. Kot pravi sociolog dr. Roman Kuhar je zaščita otrok postavljena na prvo mesto. „Vsi otroci morajo imeti enake pravice," še dodaja in pravi, da sestava družine ni nobena garancija za uspeh. „Pomembno je, kako starši skrbijo za otroka, spol staršev ni nobena garancija. Enostavno ločimo slabe in dobre družine," še dodaja Kuhar, ki deluje v sklopu Gibanja za Družinski zakonik.
„Če nam je kot družbi res pomembno, da zaščitimo otroke, mar ni potem pravno priznanje raznovrstnosti družin, v katerih otroci danes živijo, korak v pravo smer? Kako naj namreč socialna mama, ki skupaj z biološko mamo skrbi za otroka, ga vzgaja in neguje, razloži otroku, zakaj ne sme na roditeljski sestanek, zakaj njen podpis v šolsko beležni-co ni veljaven, zakaj nikoli ne pride ponj v vrtec, zakaj ga ne sme obiskati v bolnišnici in tako naprej? To je le banalni vrh vsakdanjih zgodb, ki jih povzroča nevidnost socialnih staršev v obstoječi zakonodaji. Nov Družinski zakonik nam torej kot družbi nalaga, da se končno soočimo s svojo homofobijo in vzpostavimo družbo, ki bo vključujoča in skrbna do vseh otrok. Za otroka namreč ni dovolj, da ima očeta in mamo. Spol ni nikakršna garancija. Otrok namreč potrebuje skrbno, ljubečo in odgovorno odraslo osebo. Ali več njih. Zdi se, da se ves čas vrtimo okrog spola, pozabljamo pa na vsebino družine. Ni važno, katerega spola je človek, važno je, kakšen odnos ima do otroka. Ni torej pomembna oblika družine, pač pa vsebina družine," je prepričan dr. Roman Kuhar in dodaja, da je predlagani zakonik korak v pravi smeri.
S tem se strinja tudi pravnica dr. Neža Kogovšek Šalomon z Mirovnega inštituta, ki pravi,
da razlika v definiciji družine v družinskem zakoniku nima ključnih pravnih posledic in da je pomembna predvsem iz simbolnih razlogov. „Pravice se na družino kot tako ne vežejo, vežejo se na starševska razmerja, torej med starši in skrbniki, med partnerjema, med posvojitelji. To so pravni termini, ki potegnejo za seboj pravne pravice in obveznosti. Družina kot taka pa ne. V tem smislu ta razlika definicije nima pravnih učinkov. Pomembna pa je ta razlika v novi definiciji, gledano simbolno, večje vključenosti in večje priznanosti," pojasnjuje Kogovšek Salomonova.
Kaj za koga predstavlja pojem družine, ostaja povsem individualna odločitev. Enake človekove pravice pa že po Ustavi republike Slovenije pripadajo vsem ljudem.
Dženana Kmetec
Nekaj vprašanj in odgovorov o Družinskem zakoniku:
Ali Družinski zakonik istospolnim parom omogoča poroko?
Družinski zakonik ohranja tradicionalno ureditev, po kateri je zakonska zveza življenjska skupnost moškega in ženske. Istospolnim parom omogoča zgolj sklenitev partnerske skupnosti, v okviru katere jim priznava določene socialne pravice, ki jih sedaj nimajo.
Ali Družinski zakonik istospolnim parom omogoča posvojitev otrok?
Družinski zakonik istospolnim parom prepoveduje posvojitev otrok, saj izrecno določa, da lahko samo zakonca ali zunajzakonska partnerja, torej moški in ženska, skupaj posvojita otroka. Družinski zakonik določa, da lahko istospolni partner posvoji le otroka svojega partnerja, tako kot je to mogoče že po obstoječi zakonodaji. Konkretno to pomeni, da bo istospolni partner lahko posvojil le otroka svojega partnerja, s katerim že živi v istospolni družini. Ob tem ne gre spregledati, da bo tak otrok lahko dan v posvojitev samo pod pogojem, da bo njegov drug (biološki) starš po njegovem rojstvu privolil v posvojitev, ali če mu je bila odvzeta starševska skrb, ali če trajno ni sposoben izraziti svoje volje, ali če je njegov drug (biološki) starš neznan ali ni več živ. Ali Družinski zakonik omogoča nadomestno materinstvo in umetno oploditev lezbičnih parov? Družinski zakonik ne ureja ne nadomestnega materinstva ne umetne oploditve lezbičnih parov. Oboje je v Sloveniji prepovedano in s sprejemom Družinskega zakonika se to področje ne bo v ničemer spremenilo. Ob tem ne gre spregledati, da celo v državah Evropske unije, v katerih poznajo popolno pravno izenačitev hete-roseksualnih in homoseksualnih parov, ta izenačitev v ničemer ni vplivala na to, da bi dovolili tudi nadomestno materinstvo. Ali bo Družinski zakonik ustvaril podlago za spremembo učnih programov?
Družinski zakonik nima nobene zveze z učnimi programi, saj se učni programi urejajo s predpisi s področja šolstva, vzgoje in izobraževanja, ne pa z Družinskim zakonikom. Poleg tega so učni programi zasnovani na znanstvenih dognanjih in ne na mnenju ali predsodkih posameznikov. Pravica staršev je, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, javne šole in učitelji pa so zavezani, da učne vsebine obravnavajo na kritičen, objektiven in pluralen način, ne da bi komurkoli vsiljevali stališča, o katerih imajo ljudje različna prepričanja. Že sedaj veljavni učni programi spodbujajo spoznavanje različnosti, vzpostavljanje strpnosti in nediskriminacije na podlagi katere koli osebne okoliščine. V interesu vsakega otroka je, da v šoli dobi relevantne informacije o svetu okrog njega. Za celotno družbo pa je dobro, da se otroci naučijo živeti z razlikami. Vir: Gibanje ZA Družinski zakonik (http://www.semza.si/alijeres/).
Foto: DK
Prireditvenik
Torek, 28. 2
10:00 Ptuj, Salon umetnosti: javno vodstvo Marije Hernja Masten po
razstavi Dominikanci na Ptuju 17:00 Ptuj, Ljudska univerza: delavnica iskanja po digitaliziranih vsebinah ptujskih časopisov, organizira Knjižnica I. Potrča 18:00 Maribor, Mestna knjigarna: predstavitev knjige Martina Balluchia
Upor v demokraciji 18:00 Ptuj, MuziKafe: potopisno predavanje društva Potuj; Zora Štok -
Uzbekistan in Turkmenistan 19:00 Maribor, gledališka dvorana Vetrinjskega dvorca: EPK, 1. koncert
cikla Corpe artem - Kvintet klarinetistov Clari Art 19:30 Maribor, Univerzitetna knjižnica, Glazerjeva dvorana: gost Zdenko Kodrič, pesnik in pisatelj
Sreda, 29. 2.
10:00 Ptuj, Salon umetnosti: javno vodstvo Marije Hernja Masten po
razstavi Dominikanci na Ptuju 18:00 Maribor, Kulturni inkubator: predavanje dr. Vesne Vuk Godina -
Religija in religioznost v antropološki perspektivi 18:00 Videm, kulturna dvorana: EPK, Urbane brazde - predstavitev
projekta semenska knjižnica društva Varuhi semen 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Gajaš arestant Ferija Lainščka, igra Vlado Novak
Četrtek, 1. 3.
10:00 Ptuj, Salon umetnosti: javno vodstvo Marije Hernja Masten po
razstavi Dominikanci na Ptuju 11:00 Ptuj, Ljudska univerza: delavnica iskanja po digitaliziranih vsebinah ptujskih časopisov, organizira Knjižnica I. Potrča 19:00 Ptuj, razstavišče knjižnice I. Potrča: pričetek bralne značke za
odrasle 2012 in predstavitev knjige Janija Virka 19:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: Pomladni abonma, Godalni kvartet Tartini
Mestni kino Ptuj	
Četrtek, 1. marec: Art, Zaklonišče Petek, 2., sobota, 3. in nedelja, 4. marec: 16:00 Izlet; 18 živim; 20:00 Art: Zaklonišče	:00 Koža, v kateri
	
PIUJSKA TELEVIZIJA
ipean
Torek 28.2. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnih TV Maribor - pon. 9:25 Hrana in vino 9:50 Snoznajmose.com-pon. 10:40 Modro -pon. 11:15 Info kanaf 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 D jhovna oaza - 4. oddaja - pori. 12:50 Prodajno okno 13:05 Pokalloka 2012 13:25 Pomurski tednih - pan. 14:00 Info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 16:00 Ptujska kronika - pon. 16:30 Prooajno okno 17:00 Sporttno)- pon. 17:30 Smeha polna skleda -7. oddaja -17:50 Info kanal 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:25 Moto scena - 8. oddaja - pon. 18:5E Pokal Loka 2012 - pon. 19:15 Info kanal 19:30 Zemlja in mi-pon. 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Ptujske odrske deske - pon. 20:50 Kultura na dlani -pon. 21:35 Pokal Loka 2012- pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 29.2. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 9:25 Hrana in vino 9:59 Info kanal 10:90 Ptujska kronika-pon. 10:25 Spoznajmoso.com 11:15 Modro 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - por. 13:45 Pokal Loka 2912-pon. 14:95 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:99 Ptujska kronika-pon. 16:25 Info kanal 16:30 Prodajno okno
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:99 Cista umetnost - pon.
17:20 Slovenija plava - plavaj z nami - pon.
17:50 Info kanal
18:00 Povabilo na kavo
18:35 Kultura na dlani-pon.
19:20 Info kanal
20:00 Ptujska kronika - pon.
20:25 Moto scena - G. oddaja - pon.
20:55 Ptujske odrske deske - pon.
21:25 Povabilo na kavo-pon.
22:00 Regj TV Goriinioa
23:00 Info kanal
Četrtek 1.3. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:25 Hran in vino 9:59 Info kanal 10:20 Spoznaj moso.oom MO Modro-pon. 1:45 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:25 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:95 Povabilo na kavo-pon. 3:49 Info kanal 5:35 Hrana in vino - pon 6:00 Ptujska kronika - pon. 16:39 Prodajno okno 17:90 Čista umetnost - pon. 17:29 Info kanal 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Sportfno) - pon. 18:55 Pokal Loka 2012-pon. 19:15 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Poslanski utrip 21:00 EPK napovednrk 2012 21:35 Ptujske odrske deske - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Zemlja in mi-pon. 22:55 Info kanal
www.petv.tv
IlttüjittlihtisfirElliljattMiiarcinSIOlTV
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 1 7. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
WBAK ČETPTOK ©e m um
PREDLOGI ZA MESEC MAREC
¡LOVEN8KIH] 1 T® [F
1.MAUBU-	Goveja juhca
2.	ISKRICE-En krasen dan
3.	ROGOŠKISLAVČKI - Mala Špela
4.	Ans. DON AČKA - Snežna kepa
5.	K0RAD0 & FRANCI & ANITA - Ali bi me sploh ljubila
6.	MILI - Ne bom čakala nate
7.	MLADI DOLENJCI - Zimske radosti
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: DOMEN KUMER & DEJAN VUNJAK- Ona sanja Pariz Še ene možnost v MARCU Ima: - MAUBU - Goveja juhca
1 SLOVENSKIH
mt.K m mtčmw
1.ELA&ŠARMERJI-	Našla te bom
2.	ZAPELJIVKE-Ljubezen le sveti
3.	VERA & ORIGINALI - Za prave Slovence
4.	ROK ŽLINDRA-Lubčka mi je dala
5.	Ans. POET - Rad bil bi tvoj poet
6.	KLAPOVUHI- Kurent
7.	P0DKRAJSKI FANTJE - Najlepši cvet Slovenski cvet
Zmagovalec meseca FEBRUARJA: Ans. TONETA RUSA - Čas bi zavrtel nazaj Še eno možnost v MARCU ima: - EIA & ŠARMERJI - Našla te bom
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
--------------------------------------------------------------------
SILOVITO™ POP 7 TOP
ime in priimek:
Glasujem za:
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
badlikjGL
89,8 98,2 104,3 Mi*
jQjiluüaj-te nač tudi na čpietu: www. radio-ptuj. 5 i
RADIOPTUJ
69,8*98,2 *I04;3
Pet let je minilo že, odkar zapustil si ta svet. Nikdar od nas zares ne boš odšel, spomin v naših srcih večno bo živel.
SPOMIN
Danes mineva pet let, odkar si nas zapustil
Ivan Lah
IZ POBREŽJA 152 a
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
PRODAJA BUKOVIH drv na paleti, 180 x 100. Cena samo 110 C/paleta. Tel. 041 723 957.
PRODAJA BUKOVIH drv z razrezom na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
BUKOVA DRVA, razžagana na 25 in 33 cm z dostavo, prodam. Tel. 041 893 305.
KUPIM traktor Zetor, IMT, Ursos ali drugo. Tel. 041 680 684.
KUPIM traktor, lahko je IMT , Zetor, Univerzal, Ursos ali podobno. Tel. 041 678 130.
KOZJI gnoj prodam ali menjam za seno v balah. Tel. 02 787 73 96.
PRODAM PRAŠIČA, težkega 200 kg, domače reje.Tel. 757 81 11.
Podjetje TVP Vzmetni inženiring ima za prodajo nov traktor LUXS 90 65 KW, motor Perkins, prostornine 4400 cm3. Cena: 31.500 €.
Nesnice, rjave v 19. tednu tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, telefon 02 688 13 81, 040 531 246.
NEPREMIČNINE
PRODAM starejše dvosobno stanovanje v pritličju na Ptuju. Tel. 041 563 527 ali 041 750 434.
MOTORNA VOZILA
AVTOPLAŠČI za osebna in tovorna vozila - totalna razprodaja in ugodne cene do odprodaje zalog. Vul-kanizerstvo Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 02 629 62 77.
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 93. letu je prenehalo biti izmučeno srce naše drage mame, tašče, babice in prababice
Ane Slodnjak
IZ SAKUŠAKA 23 1919-2012
Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, dar za cerkev ter izražena ustna in pisna sožalja. Posebej se zahvaljujemo g. župniku, častnemu kanoniku Tončeku Frasu za opravljen pogrebni obred in sv. mašo, prijateljem pevcem za odpete pesmi, ge. Veri za molitev in poslovilne besede, govornici DU Juršinci za besede slovesa. Hvala tudi Pogrebnemu podjetju MIR, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonoši in praporščaku. Zahvala gre tudi g. dr. Miru Lasbaherju ter sestrama ge. Marjani in ge. Miji. Prav tako tudi hvala vsem, ki ste jo obiskovali na domu v času njene bolezni. Vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: njeni najdražji
Krvodajalci
27. december: Bernarda Dolničar, Videm 41; Gregor Hecl, Ženik 25, Sveti Jurij ob Ščavnici; Darko Bol-kovič, Moravci; Boštjan Klemenčič, Savci 22; Davorin Karo, Dr. Kovači-ča 7, Ormož; Miran Škrinjar, Fran-kovci 43, Ormož; Janez Golob, Kicar 140 c; Janez Štumberger, Stojnci 20; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Branko Matjašič, Stojnci 51; Damjana Arnejčič, Hrastovec 80 b; Viktor Jus, Žetale 74; Ivan Furman, Grlinci 40; Irena Gajšek, Placar 7; Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj; Anton Cafuta, Zg. Jablane 18; Renata Plohl, Stojnci 57 a; Janez Goričan, Placar 11 a; Ivan Šegula, Juršinci 48; Franc Krajnc, Dornava 13 a; Srečko Pukšič, Destrnik 2; Jože Medved, Ul. 5.prekomorske 9, Ptuj; Valerija Cep-Bele, Maj-šperk 60 b; Slavko Burjan, Hajdo-še 53 a; Katja Bolčevič, Moškanjci 46; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d; Branko Rojko, Grajenščak 28; Robert Bračko, Ul. heroja Lacka 2, Ptuj; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Maja Lorenčič, Bišečki Vrh 46; Andrej Polanec, Langusova ul. 5, Ptuj; Franc Jus, Žetale 8 a; Darko Fajfar, Pobrežje 9 a; Milica Bez-jak, Ločič 27; Iva Lah, Orešje 97; Špela Cestnik, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj; Franc Kukovec, Placar 7 a; Marjan Anderlič, Trgovišče 25 b; Janez Bombek, Ul. Nikole Tesla 21, Kidričevo; Polona Škreblin, Gubčeva ulica 21, Ptuj; Janez Cep, Majšperk 60 b; Ana Topolovec, Osojnikova cesta 21, Ptuj; Terezija Krajnc, Sp.Velovlek 26; Aleš Jus, CMD 19, Ptuj; Neža Rašl, Kicar 2; Aleksander Bezjak, Ločič 27.
29. december: Janko Munda, Tr-novci 18; Simon Kociper, Libanja 22, Ormož; Marko Novak, Jastreb-ci 35; Darko Vaupotič, Loperšice 12; Igor Kvar, Ritmerk 1 a; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Avgust Borko, Ul. dr. Hro-vata 7, Ormož; Milan Borko, Lača-ves 18, Kog; Jože Horvat, Podgorci 60; Amadej Sklepič, Miklavž pri Ormožu 36; Marko Dovečar, Šar-
dinje 7; Darko Sklepič, Miklavž pri Ormožu 26; Dušan Marin, Podgorci 78; Jožef Horvat, Cvetkovci 42; Janko Beranič, Pongrce 3; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b; Barbara Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Valerija Lesjak, Krčevina pri Vur-bergu; Renata Avguštin, Lešje 37; Majda Gojkovič, Na gradu 5, Ptuj; Albina Vršič, Ribiška pot 9 a, Ptuj; Miro Kokol, Janežovci 12 b; Drago Živič, Sodnice 16; Vlasta Mlinarič, Potrčeva c. 50, Ptuj; Mateja Bezjak, Majšperk 85; Danica Gonza, Pod-vinci 42; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 18; Martina Bolcar, Spuhlja 99 b; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Milan Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Ne-venka Maruh, Puhova ul. 12, Ptuj; Gregor Maruh, Hajdoše 70; Dejan Vek, Žetale 31 a; Marjeta Hajnžič, Kvedrova 2, Ptuj; Ivan Kukovič, Suha Veja 7; Štefan Samec, Jiršovci 31; Matej Ornik, Arbajterjeva ul. 5, Ptuj; Dušan Mastnak, Vintarovci 72; Rajko Tjukajev, Rimska ploščad 19, Ptuj; Brigita Hergan, Cirkovce 34; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Brigita Ojsteršek, Gerečja vas 56 a; Ivan Žižek, Na gradu 5, Ptuj; Nejc Barovič, Pleterje 18; Dušan Slodnjak, Sakušak 19 a; Robert Belca, Dragonja vas 22; Majda Paternost, Stojnci 140 a; Gordana Todorič, Zechnerjeva 30, Ptuj; Stanko Rihtarič, Stojnci 79; Damir Omerovič, Kicar 31 a; Darija Er-bus, Placar 42 a; Edvard Lubec, Biš 43; Rudolf Muhič, Formin 40; Anton Koren, Ul. 25. maja 7, Ptuj; Boštjan Grajfoner, Sp. Korena 33.
3. januar: Miran Serec, Velika Nedelja 36; Marija Kaučič, Sodinci 37; Daniel Kaučič, Sodinci 37; Simon Medved, Dragonja vas 40 a; Franc Gabrovec, Gorca 69, Pod-lehnik; Tonček Breg, Grajenščak 68; Valerija Breg, Grajenščak 68; Marjan Peteršič, Dornava 85 b; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 104,3
www.radio-tednik.si
Spuhlja • Še o zgodbi Denisa Čeha
Velika akcija solidarnosti in srčnosti
Zgodba Denisa Čeha iz Spuhlje 92 a je nova zgodba solidarnosti, kakršne so zmožni le ljudje, ki ne živijo drug mimo drugega, ampak imajo čut za sočloveka.
Foto: Črtomir Goznik
Denis in dedek Janez ne moreta skriti veselja - zaradi dobrote ljudi ima njun dom tudi nova okna.
Denisov dom, ki si ga deli skupaj z dedkom Janezom, počasi dobiva novo, prijaznejšo podobo, ki bo omogočila kvalitetnejše življenje in bivanje. Odkar je v Spuhlji 92 a odprto delovišče solidarnosti, se je izmenjalo že več skupin ljudi in posameznikov iz okolij, iz katerih so se že doslej odzivali klicem solidarnosti.
Tako je Tondach prispeval za novo streho, vsa krovska dela je opravilo tesarstvo Petra Matjašiča iz Borovcev, ki je prispevalo tudi nekaj dodatnega materiala. Za ta kolektiv je to že četrta humanitarna akcija, v kateri so sodelovali, saj kot pravijo, nikoli ne veš, kdaj boš tudi sam potreboval pomoč. Hiša v Spuhlji 92 a bo
dobila tudi novo fasado; dela bo opravil podjetnik Jože Vo-glar iz Zabovcev z dejavnostjo slikopleskarstva in izolacije fasad. Za potrebni material bosta poskrbela Jupol in Kemikalija Ptujčanka.
V soboto, 25. februarja, pa so zaposleni firme Gašper trženje iz Radelj ob Dravi poskrbeli še za en žarek v teh zgodbi humanosti in solidarnosti: vgradili so nova okna, skupaj 12, notranje okenske police in nova vhodna vrata. Kot je povedal komercialist Viktor Mori, so skupaj z okni donirali tudi kompletno montažo, kar je skupaj veljalo okrog šest tisoč evrov.
»Že doslej smo skušali pomagati pomoči potrebnim, zlasti še športnim društvom.
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa podjetja Gašper trženje iz Radelj ob Dravi je prispevalo nova okna in vhodna vrata.
Pomoč Denisu in njegovemu dedku pa je prva pomoč take vrste. V družinski firmi Gašper malo drugače gledamo na življenje ljudi, ne samo zaposlenih, teh je v podjetju 100, temveč tudi na življenje drugih. Naši lastniki so zelo čustveni ljudi, zelo se jih dotaknejo usode ljudi. Danes si lahko najbogatejši človek, jutri pa revež, tega bi se vsi morali bolj zavedati. Predvsem pa tega, da na svetu nismo sami,« je med drugim povedal Viktor Mori, ki so se mu v
Haloze • PRJ Halo med ustanovnimi člani
Ustanovljen konzorcij ZORA
Na pobudo Centra za razvoj Litija je 13 območnih razvojnih agencij sredi februarja s podpisom pogodbe ustanovilo konzorcij ZORA - Združenje območnih razvojnih agencij Slovenije, katerega namen je skupno delovanje na področju območnih razvojnih partnerstev.
soboto v Spuhlji 92 a pridružili Izidor Korat, Dušan Ro-pič, Radoš Tratnik in Zlatko Krajnc.
Denis se je skupaj z dekletom Katjo in dedkom Janezom zelo razveselil najnovejše pridobitve. Nova okna dobro tesnijo, pa tudi nič se ven ne sliši, zadovoljno pove Denis, ki je hvaležen za vso pomoč, ki jo prejel in ki jo še prejema od številnih ljudi, da bi ublažil stisko po smrti mame. Veseli se tudi že nove kopalnice, za katero bo potrebna zidarska dela opravil zidar Matjaž Cvetko, ki je opravil tudi zaključna dela pri novo vgrajenih oknih. Za koordinacijo del pri obnovi hiše skrbi Franc Bolcar, predsednik sveta ČS Spuhlja, skupaj z MO RK Ptuj, ki je za Denisa odprla tudi solidarnostni račun:
OZ RK 0420 2000 0348 846, pripis: pomoč Denisu, sklic 24 11 10.
Vsi, ki še želijo pomagati Denisu, lahko to storijo tudi z nakupom vstopnice po sedem evrov za dobrodelni koncert, ki bo 3. marca ob 18. uri v večnamenski dvorani v Spuhlji. Socialna delavka iz Limbuša Edita Predan Mre-vlje, ki se je med prvimi odločila pomagati Denisu in bo koncert tudi povezovala, je za sodelovanje uspela pridobiti številne znane slovenske pevce in glasbene skupine. Nastopili bodo Natalija Verboten, Vesele Štajerke, Skater, Mili, ansambel Golte, Claudia, Ela & Šarmerji, ansambel Katrca, ansambel Zlatih 6, Nenad Kumric -Charlie in Benjamin Dolič.
MG
Pogodbo o vzpostavitvi konzorcija ZORA so podpisali: Center za razvoj Litija, Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov, PRJ Halo -podeželsko razvojno jedro, Prleška razvojna agencija GIZ, Razvojna agencija Kozjansko, Razvojna agencija Savinja, Razvojna agencija Sinergija, Razvojna agencija Sora, Razvojna agencija Sotla, Razvojni center Kočevje Ribnica, Razvojno informacijski center Bela krajina, Savinjsko-šaleška območna razvojna agencija in družba Simbio.
Predstavniki slovenskih območnih razvojnih agencij so se prvič srečali v januarju z namenom izmenjave izkušenj pri izvajanju razvojnih nalog na območnem (subregijskem) nivoju.
„Spremembe, ki se dogajajo na državni ravni na področju politike regionalnega razvoja, so nas namreč spodbudile k skupnemu sodelovanju na področju območnih razvojnih partnerstev. Ta v omenjeni zakonodaji niso ustrezno zastopana, zato bi bila potrebna sistemska ureditev našega statusa," je povedal Jernej Golc s PRJ Halo in pojasnil: „Gre za to, da se povezane območne razvojne agencije lažje oziroma sploh lahko prijavljamo na določene mednarodne razpise, na katerih so potrebna partnerstva, kot so recimo razpisi Leonardo da Vinci ipd."
Za letošnje ustanovno leto so si v konzorciju Zora v plan dela zadali več nalog: „Gotovo bomo organizirali več sestankov na pristojnih ministrstvih, udeleževali se bomo tudi konferenc in drugih dogodkov, ki jih bo organiziralo kmetijsko ministrstvo, na katerih bomo zastopali interese konzorcija, nadalje je v načrtu priprava ustreznih dokumentov v podporo izvajanju Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, pa pregled potencialnih razpisov in dogovor o pripravi skupnega projekta ORA, sicer pa bomo do konca leta pripravili vsaj še tri ali štiri srečanja vseh območnih razvojnih agencij," je še dodal Golc.

rzj
G
S
LEI NA
ESTO!
080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si
C zavarovalnica.maribor
ZAVAROVALNICA MARIBOR
Osebna kronika
Rodile so: Mojca Mulej, Le-skovec 124, Pragersko - deček Tim; Simona Menoni, Žabjak 4
b,	Ptuj - deklica Liza; Klaudija Popušek, Pobrežje 97, Videm pri Ptuju - deklica Klara; Petra Zorko, Formin 42 c, Gorišnica
-	deček Lan; Darja Vrbnjak, Moravci v Slov. goricah 57 a, Mala Nedelja - deček Rene; Romana Jelen, Zg. Gruškov-je 56, Zg. Leskovec - deček Sergej; Mateja Čuček, Ul. Jožefe Lackove 30, Ptuj - deček; Sabrina Slodnjak, Moškanjci 37, Gorišnica - deklica Nia; Metka Harih, Koroška c. 63, Maribor - dečka Jon in Bor; Urška Potočnik, Grajenščak 20, Ptuj - deklica Eva; Tina Zabret, Žmavčeva ul. 3, Maribor - deklica Lina; Nataša Flos, Kukava 60, Juršinci - deček Liam; Ta mara Vidovič, Repišče 51, Zg. Leskovec - deček Žan; Ida Polanec, Dornava 49, Dornava - deklica; Ines Karažinec, Ob gozdu 23, Lenart v Slov. goricah - deček Nik; Nataša Janžekovič, Nova vas pri Mar-kovcih 75 b, Markovci - deček Anže; Karmen Plajnšek, Koči-ce 7, Žetale - deklica Mia. Umrli so: Otilija ZAGORŠEK, Mestni Vrh 92, Ptuj, roj. 1944
-	umrla 10. februarja 2012; Anton LESJAK, Draženci 51, roj. 1939 - umrl 15. februarja 2012; Ana SLODNJAK, roj. Žmauc, Sakušak 23, roj. 1919
-	umrla 17. februarja 2012; Antonija ZADRAVEC, roj. Jurkovič, Miklavž pri Ormožu 59, rojena
1928	- umrla 22. februarja 2012; Mijo MARTIŠKOVIC, Zamušani 30 a, roj. 1935
-	umrl 15. februarja 2012; Marija KMETEC, roj. Bračič, Zgornji Leskovec 15, roj. 1929
-	umrla 15. februarja 2012; Alojzij MOHORKO, Trnovec 11, roj. 1928 - umrl 18. februarja 2012; Ana KLINC, roj. Meznarič, Dolane 25, roj. 1935
-	umrla 18. februarja 2012; Frančiška PREDOVNIK, roj. Bolčič, Ciril-Metodov drevored 8, Ptuj, roj. 1919 - umrla 14. februarja 2012; Ana BRAČIČ, roj. Tušek, Videm pri Ptuju 2
c,	roj. 1923 - umrla 20. februarja 2012; Peter BRATUŠA, Formin 43, roj. 1922 - umrl 20. februarja 2012; Martin CIGULA, Dornava 37, roj. 1928
-	umrl 21. februarja 2012; Ljudmila POTOČNIK, Trsten-jakova ul. 5 a, Ptuj, roj. 1938
-	umrla 17. februarja 2012; Marija POTOČNIK, roj. Berlak, Belšakova ul. 21, Ptuj, roj.
1929	- umrla 20. februarja 2012; Franc BEZJAK, Ormoška c. 96, Ptuj, roj. 1917 - umrl 17. februarja 2012.
Napoved vremena za Slovenijo
Če svečana mačka na soncu leži;2l% v sušcu spet rada na pečpribeži.
Danes bo na zahodu delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Zvečer in v noči na sredo bo ponekod v severovzhodni Sloveniji prehodno rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od-7 do -1, ob morju okoli 1, najvišje dnevne od 6 do 11 stopinj C.
Obeti
V sredo in četrtek bo sončno in toplo. V sredo bo ponekod pihal okrepljen severni veter.
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si