PoStno tekoSi rstun St. 24. — Conto corrente con la post a). Pcsameana Sttvi/ka 20 stoffnk. Izhaja vsak pondelfek in četrtek ob 8. uri — predpoldne. — Stane za ceJo leto 15 It., x« polleta 8 L>., za četrt /eta 4 1». Za inozemstvo celo leto 30 I». Na naroöila brez doposlane naroinine se ne oziramo. Qdgovorni urednik: števiika 89. VQorici, v pondeljek zvečerl2. novembra 1923. utntk v/. flefranklrana tisma se ne sprejemajo. %fiasi se računajo po dogovo- ru in seplataJ6 vnaprej List, izdaja konsoroij rG0ni8KESTRAŽE" Tisk. S. Spazzal v Trstu. Üprava in Uredniitvo: u/ica Mameli 5. (prej Scuole). Umiislttv! Offorčenje radi vničenja slovenskih (judskih šol postaja med slovenskim [judstvom čedalje bolj zivo, sJcrb za bo- dočnosl naše dece stiska srcc slovenskih rodileljev. Da damo izraza razpoloženju užala- Ijenih slovenskih atarišcv, priobčujemo v tej stcvilki nekaj novih značilnih protestov: Pr test Sv. Krlža na Vipavskem. Podpisani očetje šoloobveznili o- ti'ok v svctokriški občini s teni ori- ločno ugavarjamo nameri in poskusu rirnske vlade, da vpelje italijansčino y'& učni jezik v ljudske sole, y knfcere ftiorajo hoditi naši otroci. Žc blizu sto let uživa v iiaši občini rod za ro- (loin blagor ljudskošolskega pouka, ki se je vedno dajal v slovenskem joziku, kateri se tudi edini glasi ob domačih ognjiščili - v svetišoih naših družin, kakor tudi v naši eerkvi - v svetiščii božjem. Dasi imamo že po naravi pravico, da se naši otroci pou- čujojo v materinein jeziku, je vendar hidi italijanska vlada ponovno ob( tola, dn narn te pravice ne bo kratila. &tto naj lias vlad.i zdaj ne demora- Hzira s takim činom, ki bi nas moral prepričati, da hoče biti država tvorba Jiasilja, ne pa - kakor smo se zana- ^ali - moralna in pravna ustanova. (SleJi 200 podpisov družinskil» glavarjev.) :oo: Protest Kanala. Podpisani stariši naših šoloobvcz- ^ih otrok v Kanalu protestiramo naj- odloöeje proti miniatrski odredbi, ki določa, da se pouöuje v prvih razre- uMli slovenske ljudske sole v italijan- skem uönem jeziku in ki vsebuje naert Po katerem bi slovcnščina v neka, jötih popolnomaizginilakot učni jezik. ^o odredbo srnatramo za krivirno ii ^evzgojno. • Nimanio pa nit; proti temu, ako se uvede italijanščina kot učni prcdmet v visjih razredih ljudske sole. Odloöno ugovarjanio tudi nepravil l^nm in nedopustnemu postopanji ^olskih obla8tev, ki so učence višjil Jazredov (letnikov) vstaknila v prv lctnik, kjer se poučujejo v italijan- pkem uriiem jeziku, kar ni le krivično in nevzgojno, raarvoč tudi v nasprotji z rninistrsko odredbo, ki je že itak krivična. ¦Slcdi 42 poilpisov slovenskih HtariŠev. Protest AwC. Podpisani starisi iz ob^rine Avöe °dločno protestirajo proti uvedbi ita- hjan&čine kot učnega jezika v ljudsko ^olo in zalitcvajo, da bc obdrži ma terinščina (to je slovenščina) kot učn jezik, ker le na ta način bo imel; ^°la uspeh. Izjavljajo pa, da nimajo siič proti temii, da se poleg drugil Poučuje tudi italijanščina kot pred ^©t, temveč smatrajo to celo za po trebno in koristno. Sledi 124 podpieor alovcnskib orator in mater. has se godi po svetu ? Revolucija v Nemtiji zadušena takoj ob izbruhu. .Havarski nacionalisi.i jkkI. vocls- tvoni Hitlerja in LucLendorffa so iz- polnili grožnjo, o kateri smo pisali v zctdnji štcvilki. V no^'i od 8. na !). novem bra na prodvoC'M* oliloirjicc ¦nomsko rcvolucije iz l«Jta 1918 jo vdrl Hilter s 600 oboroždnimi rnožni v <1yo- rano, v kateri je imel v «Monakovem državrii koniisar za Bavarsko you Kaibr shod, in dal zastražiti ]iosl()])je i strojnimi puškami. S samokrejoin v roki jc siopil Hiltor v zborovalni- co Ut uslrolil ]>roti stroj>u, (ia pri- ili občinstvo k poshihu. lzjavil ic ob napeti pozornosti poslnšalcev, da jo ft tcm tremitkom berlinska vlada odstavlje'na, odsiavljcn je predso- dnik noniškc repuJjlike Ebort in na moÄto staro vlade stopi general Lu- dondorff, ki prevzanip takoj vr- hovno vodstvo colokupne nctn. ške armade, ob strain nui stoj/i kot politirni SYotovalec Hiiler. Ludeii- dorfsu so prikljuf.ijo kot )ioniornik' šc general Lossow, von Kahr i?i Poehmer, doaod'amji načelnik luoun- kovske policijo, ki so so vsi trije i>:j;*- v.ili prJpravlje.no pornagati. Ob splosneavi navdušonju oJxinstva in prej>evanju narodnih birnen so se sprejeli stavljeni ])redlogi, «Po peiih letib» — je vkliknil Hitler • jo koii'Cno aiapočil dan. ko se d\igno N'oriifija i/, rH/valiu!» Polom po par urah. Hitler je v dvorani dal ai*etirati navzočega bavarske^a niinistrskega jinxlsodinika Knillinga in mini sir a Schweyerja ter je bil prepri^an, da je. s tern postal pospodar Bavarsko. Izdal je luitro ukaz splosne mobiliza- cije vsom svojim pristašem hi od- dolki na severni meji bi inorali takoj zafoti pohod na Berlin. Izkazalo pa se jo j>rav kmalu. da so bili načrti Hitlerja in Ludrn- dorffa zgreSeni in sLabo pripravljo- n.i. Vse de.žele, ki obdajajo Bavar- sko: WürDenberg, leiden, Türingen itd. so odpovedale. DožeLno via.de sr» povsod izjavile, da octane jo dr/avi zvesto in da obsojajo revolncionarao gibanje Lndendorffa in HHlerja. Ba- zen tega so nastale tudi v vrstab nacionalistov razprtije in niuogošte- vilni oddelki, med njimi brigadn Klhirlinrdt, so odpovedali Hitlerju po- korSčino. Glavni, in sicer sinrtni udarec pa j<^ zadel lAidoiidorfsa in Hi tier ja v Monakovem .sarnoin. Nju na vlada je par ur po ustanovitvi iic:-:lavuo prop.adla. Kahr in Lossow proti upornikom! 'lo so jo Z/MUiiilo taJkoio: gejui;)' Lossow, ki stoji na čohi državnc vojske, j>olicijski povoljnik Poehmer in Kahr so se bili le navidezno ]>ri- ključili Liidendorffu. Kajti drugi dan po iijK)i"u, to je v petek so izdali t' navidezui prijatelji ukaz svojoinu vojaštvu in polidji, maj zatre vstajo z orožjem in polovi Hitlerja. Luden- dorfsa in ostale vodi^clje upornikov. Okoli poldneva so pridrveli wamrcf na avtomobilih v Monakovo oddolki državno -vojske in &e poslavili na razpolago Kah.ni in 1/OVfiriše.in. Vdrli so ˇ notranjost mesta in se približaJi posloi)jut kjer si imeli u- porniki bvoj glavni «tan. Bazpostavi- li so na ulicaJi »trojno puške in po- slaLi Ludjondorffu in Hitlerju J>oz.iv, naj so vda.ta. Mesto, da hi se preda- li, so nacio-nalisti otvorili ogenj na red'iio vojsko in iz vseh ok<«i oblega- iw^a poslopja so prasketale puskf in strojnicp. Obramho je vcxlil Hitler sam. Hitler in Ludendorff ulovljena. V upauju, da pj ostoj>i redn a voj- ska na njegovo stran, so je prihliž-al Hitler ohlegovalcein iin jih i^eprivc. val, naj odnehaio. Toda vojaki se u; so duli pregovorui in so iutlcrjn <.'*¦>- bili v svujo oblast. Enalca uso-(ia jc widela generala Ludendorffa. Ko Be jo pribii/u] s svojirn oddelkom redni vojski, je xiuikazal poveljujosii stotnik ogenj iia vslašo. Ludendorff je prebledel in vzdipnil roke. Vojaštvo ga je are- liralo. Redn a vojska so je vrgla nato na ostale Oete nacionalistov in jih pro- mngaia, 4000 Hitlerjcvili pristašev, ki so se hližali oboroženi Monakovemij, je vojskia ohkoül^t in n-oiovila. Tako &e je neslavno ko-nčahi. pobuna. od katere so nacionalisti !•>¦ ü 'la pri- ne:-e Neničiji iinvo v1:: dreSe- 'Jije. Hitler ubežal, Ludendorff na svobodi. Banjeni Hitler je. pohcjgnil iz za pora in drvi na avtomobihi pro! avstrijski meji, da se regi na Tirol- sko. Generala Ludendorffa je. pa ba- varska slada izpustila na svobodo pod f-astno hesedo, da se no. bo ver vtikal v macio.na.list.ic.no politiko lev se javil prostovoljno pred sodniki, ko se prične proces proli upornikom, Nlavni general, ki je vodil štiri leta eno največjilhl arnvad; Evrope prol ¦eelemu svetn, ,;¦" M.^pravi] ^alostcn konec. Njegova politi-sina vloga. j< /a. vcslno doigrana. Tanger. Fran-cozi in Jtalijami so zalah. Italijani držo \ svoji oblasti Tj'ipolis in Cironajko, a svojočasno so obra-čali svoje ot! jr. bogatej.ših krajih, po Tunisu, ki j( oieprimemo bolj rodovit nogo poščeni T]ij)olis. Tunis je hil cilj njihovega luejtnienja! S«j hiva tam par slotisor j>riseljonih Italijanov, na katere bi se bil laJiko Bim naslanjal. Toda hrepo. nenjo Jtalijc sto mi uresničilo! Njon-n nesre^a je hila, da so istočasno k( ona stra&no zahrepeneli po Tunisu tiuli Francozj. Pred no se je Italija zavedla, so Fra»ncozi zasedü Tunis in podjarmili domače prehival stvo svoji oblasti, Italija jc osta- la praznih rok. Iz tistih 6a- sov izvira sovraAtvo mied 1 tali jo in Francijo im radi toga sovraštva se j< bila zvezala Italija z Avstrijo in Nttm-Cijo, da najde v tako zvani Ti'ozvezi zaslomho proti Francozoiu To je hil vzrok avstrijsko — /nom&k< — iitalijariiskega zavesništva. Za ča.- sa svotovne vojno je Italija prestopi- la k antainti in tako se je približala \ prijateljstvu Francozom. Vao- itičineiga nasprotstva Francije in Ita- lije v Sredozemskein niorju. J)a bo- lo bravci «rioriskf Straff1- iK>u^enif ^akaj %re, jini htx'-eu. !;ratko ^rtati položaj Italija je država. ki j< poh»žena s ¦ivojim polotokom v Sjedo/emsko rnorje, v kaitorem mora ziveti. Ako hoče Italija trgovati z daljnimi deže- lami Amerike in vzhodne AzJje^ rno- rajo njetne Jadje prebroditi Sj-edo- zemsko moi'jo in j»luti sk;.. ki ozini Suez in (iii>l'altar na < le dvo morski ožini, ki zaj;irajo na oi&h nasprotnih küneih Izliod iz Sredo- zemskega moj'ja, so jia v rok ah An- gležev. Ako Anglež hoče, lahko zapre ft par podmorskirni Colni in nekteri- mi min ami o/ino Suez in italijaiw*- kam ladjaru je zapjtj; pot v Indijo, na Jajionsko. Kitajsko in druig« de- žele daljmegia vzhoda. Isto lahko sto- ri An^-'lez v GibraJtarju in trtrovinske ladje Italije ne more jo n«'i ' o, ne more jo v Amoriko, tic v Južno Afriko. Ako bi priSlo torej do vojske, hi bila Italija zaprta v Sre- dozomskem morju ckI vsega ostalega sveta. To so zdi j;os< brio ¦ ' «ki Italiji nezinos'iio stanje. Ml kI- nejši jo poJožaj Francije. Gibialtar, ki zapira, pot iz Sjedozernske^a niorja. je Hicer v rokali Agležfv, />aUj je pa na nasprotni strani obale me«to Tan- ger pod vjilivoni Fr«ncozov. Na eni strani praga stražijo AirifcJ»*ži., na dru- gi Francozi. Kd<^r gosfKxlai'i nad ine- stoni Tangerjem, obvladuje polovico izlvmla iz Sreds)zerni'i1-p?n won"a. Francozi zahtevali izključitev Italije. Tan,ger je. glavino mesto dež<;le Ma- roko, ki je naseljema od mohamedan- skoga probivalstva, ä stoji pod po- kroviteljstvom Fraircije. Fraincozi so so si'Cer obve/jali, da spoätujejo vr- hovno ohlast nmhamedan.Hkoga vla- da V]a, tako zvanega Serifa, trxla te sveCane obveze so ostale na p-apirju, kajti Francozi so absolutni gospoiJa rji dezele. Franco.ski "častmiki in uraduiki so I upolnoma podvrgli domačine frari- coski oblasti. Le prevažno me.«:.to Tan- ger jo ostalo Se deloma pronto, kor so se Angleži kr^evito hranil.i, da bi šlo hrezpogojno v roke Fraricozorn. Francozi imajo v Tangerju «icer glavno Hh prvo besedo, ä gospodariti vendiar ne morejo v njem, kakor s či- sto francoskim mestom. Irnoti mora- jo posebrio oziire na Ain:1 nonud- •no Španijo. Agleži so / ii, naj vSe Tanger praglasi /> okolico za sa- mostojno ozeuilje, do«tojjno vsem rui- rodom, podvrženo nadzorstvu v»eh držav. 8 tako uroditvijo hi bilo 7>a vselej pokopiamo upanje Francozov, da postanejo j)opolni in e&asu so se pa Angles in Francozj jeli prihliževati in skle- nili so, da skličojo konferenco, na ka- teri naj se usoda, mesta Tangerja sjx»razumino uredi. K poflvetovanjem so bili vahljeni tudi ftpamu, izpusče- na pa jo bila Italija. Stran 2. GORISKA STRATA Francoska volja zmagala. Ko je zvedela to Mussolinijeva vla- da, je zaeela protestirati in zahteva- la, naj se pripus/ti tudi Italija na konforonco k predh-odn i m posveto- vainjem. Italijanski zastopniki so poudarjali, da je to sveta pravica Jtalije, ker je paL sredozemska drža- va in jo izliod iz Sredozeniskega mor- jct. v najvišji meri prizadeva. Ore za živJjenske interese njonega gospodar- &tva, za svobodo njene j>rekmorsko tngovine. Mussolini jo predložil proš- fnjo za dostop h kon fere tic i, a nje- Lova želja jo bila na zahtevo Franco- 35OV odbita. Francozi trde, da se jo Italija pred. dvemi desetletji od.pove- dala vsakeniu vmešavanju v zadevo Maroka, doöim so se bili odrekli Fraiucozi vmešavanju v zadove Tri. poliso. Taka pogodba res obstaja, todia ravnotako so so bili tudi Angle- i\ odpovedali, da so vmeäujejo v zn- dovo Maroka. Zakaj so torej nAso iz- ključili tudi Angleži ? Zakaj ena me- ra za Italijo, druga za Anglijo? Francjja utrdila zopet svojo moč. Angleži so pač močnej.ši od Halijo in zato jih Francozi miso mogli iz- ključiti. Anglija ni bila nasprotna, da bi se vdeležila tudi Ital.ij-a, vendar so Francozi tako odlocno nastopili ]>roti, da je njihova volja zmagala. Vršila se bo torej kon 1'eretica o Tan- ger ju brez Italije. Ta dogodek dokaznjo, da obstaja. mod našo državo in. Francijo ostro politično nasprotje, ki so poglablja in bo v bodoenosti pokazalo svoje sadove. Z druge «Irani so pa vidi ja^no, kakšno veliko mo* si jo znala prido- biti Francija v svetovni vojni in ka- ko raste njen vpliv v Evropi, odkar je vnieena Nomčija. Kai je novega na deželi MIR EN. V temni in viharni noči .od srede na čctrtek dne 8. t. m. so vdrli drzni tatovi v hišo tukajšnjega trgovca in gostilni- iarja g. Iv. Beltrama. Ker so oeividno dobro poznali hišnc razmere, so upora- bili za «obisk» pritlično okno v onem delu poslopja, kjer nihče no stanuje. Tako jib ni nibčo slišal in so lahko no- moteno odnesli iz prodajalne, v katero so priyli skozi dobro zapaženo okno, raznega blaga v vrednosti okrog :35fi() lir. Zlasti jih je mikala zaloga tobaka, katero je bil g. Beltram ravno znpet napolnil : očedili so jo popolnoma. 'i nevarnih zUkovcih ni ne 'kihn ne >-Mha. Vse okolšcine pa govore za io, v tujini po- kopan. VedoLa je, da so si prod smr- tjo vsi enaki, mladi in stari, vsi na- rodi in joziki. Kakor imajo mrtvi svoj pokoj in kakor vlada mad mjimi brastvo in niir, tako bi tudi v življo. iiju iniola vladati ljubozon in spo- Stovanje mod narodi. V lepom kr Ščainskem govoru so je spomnil tega slavlja navzoči g. kurat Terdam, 'na kar so 5e domači člani izobražovalne ga društva zapeli par žalostink. Na PIVKI. Na praznik vsoh sveinikov so jo otl- krila in blagoslovil.a spominska plo- šča v svetovni vojni padlim in pogre- šanini vojakom fitivanjsko duliowiije. ¦Mntenja vas jih ima devet. Rakitnik in Gmbišče pa po dvo, skupaj tri- najst žrtev. Plošča jo vzidana v klanjici (pod zvonikom) štivaitvjske corkve. Izvrši- la sta jo lepo, urnetniško im po zolo nizki ceni kamnoseška mojstra Ivan in Anton Čufar iz Bazovice St. 130. Dolo je ]c.s mojstersko tor no moro- moreino, da mo bi toplo priporo-čili te- ga doniačoga podjetja. Cj> se po dni- gili krajih. zaiiimato za postav.itev plošč padlim, — prodino oddaste dolo, — oglejte si našo ploščo. PIoš-čo je vzi.d«I zid.arski niojstor Jakob Krnel iz Prostraneka. Iz DORNBERGA: V torek 30. pr. m. okoli poldno je izdabnil.a gospa l'avla, soproga tuk. g. sol. voditclja iiojica, svojo blago dušo ter se preselila v vočnost, v do- niovino veOnega vesolja... Ni mogoče popisati, kako silno je pretrosla la tu^na vest vso vas in da- lo^v; na okoli ves okraj, posobno pa sorodnike, prijatolje in »nance. A ta- ko hudo nobenoga ko njoga, ki jo iz- gubil najdražjo um. bitjo na svetu, izgubil je svojo dobro, blago, krotko, zvesto Pavlo ! . . . . Ros, da nui je pu- stila trilntno Sonjo in. dvomeseCnega Milainčka, a kiaj, ko jo to še toliko hujše, ker no bo möge I mi kdo na- doniestiti ul)ogim.a ot.rokoma dobre, ljube mamice ! . .. sn vondar rim bo- sta ta dva angcljčka v tolažbo ! S tužnim srcom jo vsakdo pri-Cako- val ])ogrob, ki so jo vršil ob velikan- ski vdolcžbi na dan vseh svetih pred- poldme. Doniačo ,'m okoličansko uči- teljstvo jo prislo polnoštevilno. Do- Imia-če starešinstvo, zas-topniki Vin. in gosp. zadruige, posojilnice im hranil- nice tor kult. društev so spromili bla- go pokojnico k zadmjonni počitku. Pri. odprtem grobu jo iniol protre- sljiv govor g. A. Urbančič. Doniafi povci so s petjoni dali duška svoji žalosti. Z Bogoin, ti blag>a Pavla ! VOLČE. V soboto 3. t. in. so jo zgodila pri nas smrtna nesroča. Pri pobiranju ostiankov vojnega inatorijala je nalo- tel tukaj?iriji fant Franc Benedejčir na šra]))iol. Nif- hiidoga sluteč udai'i ob kamen. I'ri druige.ni udarcu bg ,je razstrelilo in ga je razneslo. Ostal Je ina rnostu nirtov. Ko ga mi bilo ko l'() navadi zvočor dotnov, so ga šli doni'i- či iskat na vso strani. Iskali so ^ colo not in šele drugi dan so ga našli ob 8. uri. KakSna žalost za ubogo mater, za brate in sostro in .sorodni!- ke i/n vso, ki sino ga poznali ! Raj"1 jc bil vzor vsem I'antom, miren, pi^* jazon in priljubljem, povsod; kaino'1- koli jo sel, jo bil spoštovan in vsi so ga radi imeli. Žolinio si innogo *a- kih fan to v. Nesrorno Hinrti i-osi nas, O (rOSpod ! DNEVNE VESTI Kazensko postopanje pnoti «Edinostl», Istarski Riječi» in «Ueiteljskcmu listu». Dr/avni pravdnik v Trstu jo vlo/i! 1o/bo pi'oti odgovornemn uredniku «K- dinosti», \wv je baje list, s svojimi rlan- ;ki proti poil.ali(jančcnjui «lovan.sk ih ljudskib šol, kakor trdi obto/.bn, «javno zasramoval ustavne naprave države», ter «ščuval slovensko prebivalstvo k ne- pokorščini nap ram zakonu ministra Gentileja o preuredbi äol v novih po- krajinah». liavnolako j(! nvedeno kazonsko poslo- l>!injn proti odgovornima urednikoma «Jsl.arskf! Mijeri» in «Ur-itoijskega lisia». K (cm procosom hi mi piipomnili, da bodo spravili vprusanjo slovcnskoga in Mrvfl.tskcga šolstva v Italiji v nsrrjo splosnega zanimanja in spro/ili o n;i- šom šolstvu debaU», kakoi- šo iiikdur prej. Ti proccsi pojdejo torej politirno l^ovsern mimo svojega ostal list sa.nioitJilija.nski Slovenski itak nikdar ni bil. (Novi dobi» loplo priporocamo v prc- šljevanjo. Manifestacije za Primorjo. Pod teni naslovom ])riobčuju šc vodino jugoslovansko časopisjo poro- ril.a o proU^tnih shodih pi'oti odprü- vi slovenskih sol v Italiji. Pj-ototstna zborovanja so so vršila š«' v Dol.enjoiTi Logatcu, na Robu, v llotordrsici, sniarju pr.i Tolsafu» Kfif)li injftt. Juriju ol> Taboru in ina Jesmicah Sklenjone ro^solucijo ))ozivajo vlado, naj prek'- no poigaja-nja z Rimoni in zahltovajo, naj se prio;boijo «primeme publ'ka- cijo za inozojnstvo » Umrl j«1 glavni urednik «Giornak* di Udine.» V četrtek pon.oči jo unirl v VidmU komendator dr. Izidor Furlani, ki J1' 20 let jo urejoval «Gioruale di T'di- iu\>» Zadola g.a jo bile prod par te-dn' ka/>. Goriškirn Slovoncom jo znam kot odlocen naspj-otmik našo avtono- niije in sarnostojnosti gorisko dežolc koinondaitor Furlani jo- bil dober časiiikar. Protcstl nemskih listov! Zadnjifc" smo omonili, da. jo dunaj- ska «Arboiterzoitung» zolo ostro n.a- padla rirnsko vlado radi «njoive nct- silnc politike» proti narodnjini niaiij- šinain v Ttaliji. Oglasila sta ae tu- di «Neuor Winner Tag Matt» in «Neue Freio Presse.» Prosso oznaouje nst" stop fašizma proti Noincem «skoro barMrski.» Pi-sava noinškili časn.ikov jo vz.hu- dila v Italiji voliko novoljo, kar j° razumljivo, fie poinislimo, (Lajon. Pr- «Neuo Freio Presse» svetovno /nan list, v katoreiga pifie Lloyd Georg«1 ter mnogii. amorikanski, aMiigloški l31 švcuhski veljaki. Milanski dnewiik ^Secolo» s<- joz' in opozarja Nenice, maj so no vtikuj°- jo v notra.nje zadeve Italijo ia) iip brigajo za, Nomce v Italiji. So'Colov opotnonin. bo bro/,us[)ošon., kajti Italijani sarni dajojo Noiucoin zgled s svojirn dru&tvoin «Danto Ali- ghieri», ki ima nalogo skrboti za ''ta- lijanstvo v inozemstva. Ta cilj (Iruštva Aliglh.'wri so jo pi*°- Nlada Sibirka. Toda Lopulov se je sam polastil potne- ga lista, rekoč, da ne dovoli hčerki nika- mor, d.i ji je (lovolll prositi za potni list samo zato. ker ni verjel. da «a dobi in zato. da se reši njeneca nadlegovanja. Praskovja je sledila na doni brez he.se- Öe, očo je skrbno zavil jmtni list. Neknč se je hi la Praskovja 7.ak;x.snila. Ob povratn jo je ohjela mati, govorec skozi solze: < Zakasnela si se niorim. Itali snio se, da sc ne vrneš ve». Ohljuhila. ji jc, da ji odsloj ne bo delala ver zaprck. lopulov sam ni \cilel, kako hi se odlori 1. NekeKa jiHra sta se olui zakonska po- dala v vrt ]n-{ hiši. Praskuvja jima je sle- dila: *Oaj mi ))otni list oče, da me ne prisilis, da hi Ti odn-kla pokoršrino. <)- vita se inu je okoli in>^r. kakor da mil ho- se vsiliti svojo misel. <>re je onjahoval. Mati hi itila rtovolila. da sh ni ha la. može- ve strogosti. !.ojdeni pred earja. /e najdein r si in hera- ška. Kako se ])iikipadeš hlizu? Resriirnost. teh )>esed je Praskovja olicu- tila v vsej resniOnwti, ni pa se oinalodu šila, ker jo je neznana tajna mm": osree vala. «I3i)jiš .se zaiue, /a.to tako ^ovoriš.» Odločitev je padhi, le dan ni bil sc dola vsaj i\>> do]ire«"a. pokroviteija, da jo ho vzljuhil, kakor \o ljuhinio mi vsi.» 'i':t ji \\<> ^oio- vii poniagal!» /ora 8. septetnbra jtf ti slovo. da vidita odbod. Vse je bilo pii]>ravljenio vai dol^" pot. Oče je ponujal hčerki edini svoj • ru- bel j, ki se «a je odlof-no hianila, ker hi J' ta mali znesek na noskonrno. dolwi P°*' rnalo hasnil, docYun hi doina več koristil- Sele na stro^ pritisk oretov se je vdal«'1 in sprejela. ()ba ujetnika revsika sta. prebrskal» /cpe; prvi ji je dal šliridesef kopejk r biikru, druRi dvajset v srebni. To je hi';l njuna preživnina za več dni. Praskovja je zavrnila plemenita daro- va, ki sja. jo inofno Manila. Prvi solneni žarek je planil v so))"- «IFra je odbila, treba narazen..... je rekl'1 Praskovja. Vsedla se je in vsi ostali so J° posnetnali. Taka je nainreč navada v B'1- siji v enakib slučajih. Ko odhaja prijaiclj na dolpo pot, v trenutku zadnjepra elovff" sa se potnik vsede; vsi navzori i/a inor;l" jo posricinati. Po poeitku e.ne luiniite, k1 je narnenjen čisto drugim pogovon>nsi< vstanejo in tedaj ]>ri(*iie ohjenianje. GORIŠKA STRA2A Straa 3. «lavljal rano te dni v Trstu na zbo- 1'ovanju zo gospodarsko virjenje Ita- uje v mozcnistvu, in. sicer ob navzoč- •tosti Članov rimske vlade. ------e------ Petdesctletnica slovenskega pisatclja Danes 12. uovembra prazmuje slo- Vöiiski pisatelj Engelbert Ganigl pet- dcM'ilolnico svojo.ga rojstva. Po svoji.li spisili jc znain vsern Slovoncom ui v njom rislajo, vsi ki g,a pozmajo, krcnron.it, delaven in nesebičeoi zna- ^aj. Gamgl si &e mno- go nmogo let dcloval v blagor slo- vonskega naroda! Zborovanja v Pragi. Jugoslovaniski visokošolci v Pragi so priredili protostni shod proti od- pravi slovcijiski]) \\\ hrvaskih šol v Ilaliji. Protost je izdalo tudi aka- denisko društvo «Krek» v Prncri. Vaine spremembe se bližajo Vpelje se necerlcvMi ali civilnl zakon. I'o italijanskem zakonu ne. vodi ttvatic o rojstvih, porokah in sini'ti Corkov, tenivoč posvetno oblastvo. l^ili.janska postava pravi, da je v to !>oklic«'vn župan. S-l. januarjem 1024. stopi italijanski ziakon v veljavo tu- di pri nas in s tem dnem prenehajo V"So dnsedanje pravice župnih ina- dov. I)a bo naše ljudst/vo vedclo za do- ločila novega ziakoma, hočemo nazlo- &ti njcgove glavne točke. Mesto v župnišču se bodo naliajale s 1. januarjeni knjigo o rojstvih, po- ^ohah "m smrti v občinski pisarni. &ar jc bil doslej župnik, posta.no ^diaj župian, ki je od države določcn "1'adnik civilne lnatice. Splošna določila. Pred županoin se delajo vse izjave *" pišejo vse listinc ob rojstvu, po- roki in .smrti, i.n sker v prisotno.sl.i dveJhi prič, ki moratia imoti vsaj 21 *et in bivnti v dotifni ob-čini. I'riri sUi Laliko tudi ženskegia spola. Vsaka li'Slima o rojstvu, poroki ali S1'irti, ki izide iz rok župana, moia vsebovati troje: 1.) irne, j)riinick in l&stnost uradnika, ki listi.no iztlu, to se ])iiavi žnpana ali njegovega na- lne.stnika. Namestnik zastopa lahko ^l'Paina samo, če irna poscbno ]>o- ¦obJa-st ilo, potrjeno od držav.noga l>ravu P'inesti novorojcn5ka k županu, ki vpi.še vso podatke v posebiio knjigo, v lake zvano maiico rojstev. Lo radi rej*nili vzrokov (n. pi1, radi bolozni) '^^ic ostati oti'ok doma. lzjavo o ''°jstvu. niora j)odati oče ali nuati ali |);i njun poohlastiencc. Ako ni m; lnatcre no očeta ne. njunega po- ^lilašfonca, je dolžan podati izjavo ^JVivinik ali babica ali katera'druga °scba, ki je, l)ila 'navzoča pri rojstvu. Jzjava o rojstvu niora vnebovati dvojo; 1.) dan, uro, hi so in obCino l%°j*tva ter ime, priiniek in spol no- vorojončkia. Ako ne pove nihfe iine- tla, da župan otroku inie "ui ga lako n('lcih mora biti vpisano imo, I^'Ümok, opravilo in stanovanje sta- r'šc.v, pri nczakonskih pa le podatk: () Hiateri ali pa o materi in očetn °l>oneni. «Krwt» županov je seveda pred ^fkvijo neveljaven. ^aj imaš storiti v slučaju smrti ? 'Sinn jc trel)a nay/iianitl jn'i žu- fftnstvu, in sicer »ta zato potrebni dvc- prici. Objaviti se mora dan, lira in kraj smrti, iiue, priimek, staiost, poklic, in bivaliSče pokojnika, nada- Ijo inie, in priimok še zivega soproga \vr ii»€, priiniek, poklic in bivališče j>riČ. če jo, mogočo, se mora naz- mwiiti tudi iino, ])riimek, poklic in liivališro ])okojnikovili stariš<;v tor rojstni knaj umrloga. Nfcerkvena ali civilna poroka. ltalijanska država ne priznava c<'r- kvonega zakon.a za vcljavmega. Ako fiant. in dokle skleneta zakon pred ka- toliškim duihovnikorn, kakor zabteva ki-š^amska vera, je ta zakonska zve- za v očeh državn neveljaviija, kajti po postavi se mora skleniti zakon prod posvetnini oblastvorn. Oklici. Za ok lice mora skrbeli županstvo liste občine, v kaleri imata bivališ&e zaro<:enca. Ako pa ni preteklo so" leto dni, odkar bivata zaroCenca v obrini. kjer se im«a zvršiti poroka, se mora- jo iaz.glasiti oklici tudi v občini prej- s'njega bivališ-Ca. Oklici se nabijejo 'na vrata občinskegia urada in ostanejo tam dva tediia in Iri dmi po zadnji nnih oklicih; prej so ne sine skleniti. Ako boceta biti zarofenca pripuščena k zakofnu, morata predlo- žiti županstvu isto listing, kakor do- slej ]>ri nas duhovnikii. Sklep poroke. Ko jo vse to zvrsemo, se skk'iie po- roka v občinskorn ui'adu jired župa- nioin, ki nosi za to priložnost troboj- m.ico. Potrebni sta dve prii'i, ki morata biti eel čas prisotni. Ako je ©don izmed zaročoncov bo Ian ali drugnče zadržan, gre laliko žuj)a.n s tajnikom na dom, kjer st zvrši poroka v navzounosti 4 j>rič. Župam. proglasi v inienu postave (nc v imenu Boga), da je zakonska zveza sklenjena. Nlašc staliSie do necerkvenega zakona. J'o Jiauku kr.ščanske vero je zakon sv. zakrannMiit in no navadna pogod- ba. NiliT-e. drugi kakor edino Katoli- ška cerkev inm pravico in oldawt de- lili sv. '/.nkrumente in zalo jc cdino ona poklicana sklepati zakone, Kalo- liška cerkcv ni nikdar priznala za- koina, ki se sklene pred posvotnim oblastvom. Kdor ne sklewe zakona f)reostavar da bo njili zakoji tudi od države prizin.an. Mestnejiovice Smrtna ncsreea pri tvrdki Abuja. Kakor po navadi je gel tudi pretekli tc.den tovorni avtomobil vinske tvrdke Abuja 7. vinom ]>o deželi, in sicer je vodil avtumobil šoser Alojzij Kumar, katerega je spremljul uradnik tvrdke gospod Alojzij Sard or. Na avtomobil u je sedel tudi 47 letni ushižbenec: Vin- cencBlaži^ iz Krmina. Dne 8. t.rn.ob ~% zverer je bil avtomobil v istrskom mestecu Buje in je zapušfcal ob tej uri kraj, vo7.eč polne sodove vina in nekaj ])raznili posod. Na avtomobil je \|>il pritrjon od zndaj voz, ki j(; bil tudi nairpan s sodovi. Vozilo je bilo že nekaj metrov iz mestcca in je drdralo počasi po blatni iTsti, ki ]>ada strrno v dolino. Kar opa- zi Sofer oh ovinku, da je zarel pj'itrjeni voz drsati po opolzki poti v dolino. Z vso silo pritisue dvojne zavore, a bilo je brezuspešno, kajti teža zadnjega vo- za je vlekla tudi /e avtomobil v dolino, slrmo ko prejtad. Obe ogromni vozili sta pudali v nižavo. Vincenc Blažič je vi- del novarnost, in da bi si rešil zivljenje, je skoal iz voza. Tod a v tistenri hipu se je sunkoma. prekopicnil avtomobil in Blažii: je zodel v motor in se njel med kolo in vzmeti, tako da ga je 1e- /ak avtomobil dvignil s seboj in trešfil v loku pod kolesa. Nesrečni Blažič je ostal na me »tu mrtev, kajti kolo mu je slo preko obraza in glave. Ko bi bil skoril Blažir minuto ]Jrej iz voza, bi bil ostal živ. Tradnik Surdoč in öofer sta ostala na avtomobilu, ki se jo z njima vred dvakrat zaporedoma i>rovrgel, tako da jo prišel zopet na noge. I'adel je pet metrov globoko. Pri padcu je zletel gospod Sardoc iz avtomoliila in. se labko ranil. Tudi šoser je labko ranjon. I'ravi čutlež je, da Sia si re^ila življenje, t;e pornislimo, da l»i jib bili laliko te*ki sodovi zmečkali. Tzlilo se je ]>ribli/no 12 III vina. Na lice mesta so priliiteli takoj ?.u- piui, orožniki, mestni stražniki in mestni zdravnik, ki so ukrenili vse t>o- trobno za prvo pomof. rripomnino, da so se podobne nesre- c.e zgodile že peti«"-, in sicer vnakikrat na eneni in istem mestu in je vnled tega iykati vzrok nesrece v slabi cesti. lianjki Bla/ir zaj)ušča nesrečno vdovo in petero otrok. Včeraj, v nedeljo se je VJ'sil pOgTeb V Krrnirm ksurw.r td nrp. peljali mrlifa. Izražamo lilažire\j Uru/.ini ijj tvrdki Abuja prinrrNo sožhIjc prijatelju Sardo- r-u pa bodi izrečencj naše iskreno veae- 1 je nad njegovo srerno rešitvijo, ki je vzradostila iz .srea vse Gorir-arie. Splošno slov. žen&ko druŠtvo v Gorici «aznanja, da i"azj>osJje v fnajkrajšem 6asu mabiralne pole za božicnico. Iskreno prosi vw rodoljuJ>e, da se odzovejo po svojih rnoCeh proi^njj za prispevke, ki naj bi nam tudi leto« omogoČili obdarovanje revnih in po- trebni h šolskih otrok. Zima je pred durmi, otroci so bosi im skoraj nagri, bode in poniamjkanja. jf veliko. A mnogo je tudi plmienitih sre iai ra- dodarnih rok. Vsak tudi tnajmanjfti dar nam pomaga do sinotra. Nujno vabimo vso flam ice, k at ore imajo dobro voljo sodelovati pri bJ*idi© dlaka navzniotraj. Vso rneso je treba opistiti, in to tudi na nogah, kjer so pustijo le kroixiplji. Ako se koža n© more takoj prod at i, jo j© tre- l>a posu&iti. V nobenom slu^aju Tie puščaj kož ve-č časa zvitilh, v kakom toplern jirostoru, kor ti sicer zaCrw trobneti, pri reiner zgubi vso svojo vredmost. Pri sušenju kožo je treba tako-lo ravnati: V kožo, ki ima .sedaj obliko melm, doncfi drvo l^ c») de- bolo, kii j© okrogJo in ima na koncu, kjer pridte ,glava, obliko mandelja. Na to drvo dobro raztoguicš kožo «¦dlaka jo vcdiio navznotraj) iin pritr- dis noge in rep, ki pa jib jo treba do- bro odpreti, z dolgimi in skoraj ka,- kor bu€Jka finirni žoboljCki. Potein w vse vkuj) obo«i z vrvico, ki jo vtakne^ v noani'C© odrto živali na kakfinem zračnern mestu ali pri peci'v torn po- sled.nj©m sluCaju pa koža no sme biti neposredno na gorkoti, ki priba- ja iz peči, ternve^ jo je treba obeniti malo dalje od peči. Po mekoliko dnevih vzamos' drvo iz m©ha iii obrnoft kožo naprav. Pri teni pa je treba dobro paziti, dta «e koza ne pokvari. Kože, ki so sušijo s slamo. sftfiom, pepelom itd., izgubijo pri strojenju voftinoma dobrson del dlako. ------o—— VALUTA. Dne 10. novernbra Hi <\n\ ali dobil: za 100 diDarjev — "2C10 — 26-50 L. ts 100 avetr. kron — 8'0 — 31 ttot, za 1 dolar — 2255 — 2270 L. in 1 font 100Ö6 — 100-55 L 4. GORISKA STRAZA OAROVI. Za Alojzijevišče : g\ Ortar Mihael (Box 33, Amerika), 20.— L. Srčna ihvala ! Za Slovensko sirotišče: Po proč. g. župniku Alojziju Kralju daruje župnija Goče 130 L., duhovnija Er- zelj 20 L, T. B. 15 L. — Bog poplačaj ! Širite Naroiajte Berite „GoriSko Straio". Zakonska iščeta mesto hišnika v me stu ali bližini. Cemjene ponudbo na upravo lista. Izredna prilika. Radi selitve se po u.god;ni ceni prod a : poročna spal- na sob