Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN	UPRAVA
34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824 , 34170 Gorica, piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni če kovni račun Trst, 1 1 / 6 4 6 4 Poštnina plačana v gotovini
D
N
I
NOVI
Posamezna številka 80 lir
NAROČNINA:
četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 O g asi po dogovoru Spedizione in abb post. I. gr. bis SETT1MANALE
ŠT. 937
TRST, ČETRTEK 3. MAJA 1973, GORICA
LET. XXII.
Ni več časa za slepomišenje
Tragični dogodki, ki so se pripetili prejšnji mesec v Milanu, kjer so škvadristi umorili mladega pripadnika policijskih oddelkov, so pripomogli, da sta se italijanski tisk in tudi široka italijanska javnost začela ponovno ukvarja.i z vprašanjem oživljanja fašizma v vseh njegovih raznolikih videzih. Odgovornost novo fašističnih organizacij in same misovske politične stranke za milanski umor je namreč preočitna, da bi demokratično čuteči ljudje še dalje mogli podcenjevali pojav, ki postopno, a vendar za gotovo izpodkopava temelje italijanske demokracije in vseh njenih republikanskih institucij.
Pri tem nastane najprej vprašanje, kateri so globlji vzroki, zaradi katerih se določeno število ljudi, med njimi tudi del mladine, navdušuje za režim, ki je še pred nekaj desetletji bil pahnil celotni italijanski narod v eno njegovih najstrahotnejših nesreč. Odgovor na to vprašu-nje seveda ni preprost. Menimo pa, da se je treba vsekakor strinjati s predsednikom ustavnega sodišču prof. Francom Bonifaciom, ki jr. na podobno vprašanje pred kratkim odgovoril: »Demokracija ni pokazala svoje učinkovitosti, se ni izkazala kot sila, ki mora sicer biti sposobna braniti svobodo, a mora tudi poskrbeli za napredek države. Ni bilo politične akcije, ki n/tj In nudila zaposlitev tistemu, ki je nima, in ki naj bi dejansko uresničila ustavna načela enakopravnosti. Nostalgija po preteklosti, zlasti fašistični, se lahko ohrani samo tedaj, kadar sr izkaže, da je sedanjost nesposobna rešiti aktualne probleme.«
Predsednik ustavnega sodišča zato meni, da je učinkovito politično in pravno sredstvo za odstranjevanje in za dokončno odpravo pojava fašizma še vedno polna izvedba temeljnih ustavnih načel, zlas i načela enakosti. »To pometli,« pristavlja prof. Bonifacio, »da se morajo premožnejši žrtvovati za tiste, ki nimajo najpotrebnejšega za življenje. Zdi se pa mi, da smo vsi postali nekoliko preveliki egoisti. Vsakdo hoče imeli več, kot že ima, ne da bi pomislil na tiste ga, ki nima nič. I o ni moralistična ugotovitev, temveč izrazito pravna, kajti takšen egoizem je v kričečem nasprotju z ustavnimi določili. Ustava numreč predvideva vzajemnost in sicer ne na karitativni, ravni, pač pa kot ustavno in torej izrazito pravno obveznost«.
Že iz teh izvajanj dovolj jasno izhaja, da je za odpravo fašizma pri njegovih koreninah nujno potrebna predvsem politična akcija, katere splošne smernice že določa republiška ustava. Nič manj pomembna pa ni tudi dejavnost rednega sodstva, ki ima na razpolago jasna pravna sredstva za zatrt je fašističnih organizacij. V tej zvezi prihaja v poštev 12. dokončna prehodna ustavna norma, ki izrecno prepoveduje obnovitev fašistične stranke, da ne omenjamo Scelbovega zakona iz leta 1952, ki navaja kriterije, po katerih je mogoče ugotoviti, ali jc določena stranka fašistična. Prav na osnovi tega
7. t.m. bodo obhajali v Izraelu 25-Ietnico ustanovitve judovske države. Poleg 'drugih velikih slovesnosti bodo 'priredili tudi veliko vojaško parado v Jeruzalemu, kar pa povzroča nekaj polemik tako v Izraelu samem kot 'tudi v tujini. Nekateri izraelski politiki namreč menijo, da bi si morale arabske države razlagati to parado, ki ho pokazala moč izraelske vojske in bo pritegnila v Jeruzalem množice Judov od vsepovscd, kot izzivanje. To pa bi lahko dalo poved za nov spopad ali vsaj za zaostritev položaja na Bližnjem vzhodu. Arabci namreč le št' s težavo zadržujejo svojo 'nestrpnost. Hočejo, da se spor končno reši, v upanju, da ne morejo ničesar izgubiti, pa naj vojna koinča 'tako ali tako.
Egiptovski predsednik Sadat in libijski pred-srdnik Gedafi sta stopnjevala s svojimi bojevitimi govori, razpoloženje tistih, ki so za vojno, zlasti mladine, do prave histerije. Zaradi vojnih priprav Sadat zanemarja reševanje vseh drugih važnih notranjih tako političnih kot gospodarskih in socialnih problemov. Ti zadnji
pa so v Egiptu strašni. Egipt je med tistimi državami nerazvitega sveta, ki imajo najmanjši narodni dohodek na prebivavca. To ne more iti dolgo naprej in tako so mnogi opazovavci v svetu prepričani, da bo končno Sadat prisiljen začeli novo vojno z Izraelom, kor ne bo videl drugega izhoda iz labirinta problemov. Doslej sta le Sovjetska zveza s svojimi opozorili in strah pred porazom 'zadrževala Sadata od vojne. Toda oboje zdaj vedno manj zaleže pri njem.
Njogcv račun je jasen in preprost. Če bi Arabci v novi vojni zmagali, bi pomenilo zanje popolno zmagoslavje in konec Izraela. Po tem hrepenijo. Če pa 'bodo premagani, se bodo velesile končno zganile in napravile po svoje red na Bližnjem vzhodu, pri čemer bodo prisilile Izrael v stare meje iz leta 1947 ali vsaj izpred junijske vojne 1967. Po tem računu A-raboi ne morejo z vojno nič izgubiti in ravno v tem je nevarnost nove vojne na Bližnjem vzhodu, ki pa bi udarila vso Evropo, zlasti pa tiste države, ki mejijo na Sredozemsko morje in med katerimi sta tudi Italija iin Jugoslavija.
Današnja slika Češkoslovaške
Pred kratkim so minila štiri 'leta, odkar je postal generalni tajnik češkoslovaške KP Gustav Husak, avgusta letos pa bo potekllo pet let od vdora čet varšavskega pakta v to državo. O-pazovalci poročajo, da so na Češkoslovaškem po daljšem razdobju končno zabeležili nekaj gospodarskih uspehov, saj se je na primor nacionalni dohodek v prejšnjem letu povečal za 5,8 odst., industrijska proizvodnja za 6,3 odst., kmetijski donos pa za 6,9 odst. Tudi na Češkoslovaškem se je pričela uveljavljati, seveda v specifičnih razmerah, nekakšna potrošniška družba in miselnost, ki je povezana s tem, čemur
zakona sta julija lanskega leta dva italijanska sodnika, zaprosila parlament, naj izda dovoljenje za kazensko obravnavo proti glavnemu tajniku misovske stranke Almiranteju, za katerega po mnenju omenjenih sodnikov obstajajo dokazi, da je obnovil fašistično stranko. Kot se čudno sli-~'i. vendar drži, da parlament prošnje še ni rešil. čeprav zakon predvideva rok 30 dni za rešitev takšnih zadev.
Očitno je, da italijanske demokratične politične sile ne kažejo dovolj poguma in tudi politične jasnosti, kar zadeva pojav oživljanja fašizma. To pa utegne postati zanje pravi bumerang. Zato je skra jni čas, da resni in odgovorni poli ični dejavniki prenehajo slepomišiti s tako nevarnim vprašanjem in se lotijo njegovega reševanja pri samih koreninah. V nasprotnem primeru bo Italija prej ali slej ponovno doživela to, kar je bila preizkusila pred pol stoletja.
D. L.
oblast niti ne nasprotuje tako močno, saj se zaveda, da je to eden izmed načinov, ki bodo Čehom in Slovakom pomagali pozabiti žalostne dneve v avgustu 1968 in vse tisto, kar je potem sledilo.
V Pragi, ki šteje en milijon prebivalcev, je število privatnih avtomobilo doseglo 140.000 in računajo, da se bo do lota 1975 početverilo. V veiih mestih so gledališča, diskoteke, nočni lokali vedno polni. Med letom 1971 in 1972 so zgradili 220.000 novih stanovanj, kar še ni bistveno omililo stanovanjske stiske, vendar so v istem času zgradili 140.000 vikendov izven mest. Tako ima kar 20 odst. prebivalcev Prage še eno bivališče na deželi.
Del vodstva partije, ki bi hotel močneje zaostriti režim v državi, se boji te usmeritve, ki vodi k povečanju življenjske blaginje, češ da bi utegnila sprožiti novo liberalizacijo, in s tem novo češkoslovaško »pomlad«. Zdi se, da hoče Husak ubrati neko srednjo pot, seveda vedno v popolnem soglasju s Sovjetsko zvezo, 'istočasno pa zmanjšati vpliv starih stalinistov, ki so imeli odločujočo besedo pred letom 1968.
To bi bila zunanja podoba Češkoslovaške, za katero pa se precej neopazno skriva mnogo oMik nezadovoljstva. V državi je nameščenih od 50-70.000 sovjetskih vojakov, ki živijo dokaj odmaknjeni v vojašnicah na podeželju. Čehi in Slovaki na najrazličnejše načine izražajo protest proti tej prisotnosti, na primer tako, da iz dneva v dan polagajo šopke cvetja na grob Jana Palacha na pokopališču v 01sanyju, enem izmed predmestij Prage. Prebivalstvo sistema-(Nadaljevani• na S. strani)
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 6. maja, ob: 8.00 Koledar. 8.05 Slovenski motivi. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 F. J. Haydn: Godalni kvartet. 10.15 Poslušali boste. 11.15 »Demetrij«. Radijska igra. Napisala Marijana Prepeluh. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 13.30-15.45 Glasba po željah. 15.45 »Potopljeni svet«; Drama, napisal Stanko Cajnkar.
17.30 šport in glasba. 18.30 Popoldanski koncert. 19.15 Trio Oscarja Petersona. 19.25 Zgodovina italijanske popevke. 20.00 šport. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika, 22.00 Nedelja v športu 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 7. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za srednje šole Vipavska dolina-. 12,00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za srednje Šole. 18.50 Koncert. 19.20 Odvetnik za vsakogar. 19.30 Jazz. 20.00 športna tribuna. 20.35 Slovenski razgledi: Srečanja —■ Flavtist Boris Čampa, pri klavirju Marijan Lipovšek - Naša dežela v delih Simona Rutarja - Slovenski ansambli in zbori. 22.15 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 8. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Pratika. 12.50 Saxofonist Boots Ran-dolph. 13.30 Glasba po željah. 18.15 Umetnost. 18.30 Komorni koncert. 18.50 Glasbena beležnica. 19.10 Jurij Slokar (Z univerze). 19.20 Za najmlajše: 20.00 šport. 20.35 Sergej Rahmaninov: Francesca da Rimini, opera. (Dušan Pertot). 22.05 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 9. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol: »Veselo zarajajmo!«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Pianistka Doris Wolf. 19,10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Simfonični koncert. Vodita Oskar Kjuder in Janko Ban. Sodelujejo mezzosopranistka Alenka Dernač, violinist Črtomir šiškovič in recitant Julij Guštin. V odmoru (20.35) Za vašo knjižno polico. 21.35 Romantične melodije. 22.05 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, 10. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.35 Slovenski razgledi. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost.
18.30 Marij Kogoj (Milko Rener). 19.10 Ob stoletnici Manzonijeve smrti (Vinko Beličič). 19.25 Pisani balončki. 20.00 šport. 20.35 »Bog ohrani škotsko!«. Igra, napisal Nicola Manzari. 22.25 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 11. maja, ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 11.40 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol: »Zaščitimo naravo: Panda klub — voda«. 12.00 Opoldne z vami. 13.30 Glasba po željah. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost. 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol. 18.50 Ivo Petrič: Divertimento per Slavko Osterc. 19.10 Liki iz naše preteklosti: -Avgusta Danilova« (Lelja Rehar). 19.20 Zbori in folklora. 20.00 šport. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.53 Vokalno instrumentalni koncert. 21.50 V plesnem koraku. 22.05 Zabavna glasba.
♦ SOBOTA, 12. maja ob: 7.00 Koledar. 7.05 Jutranja glasba. 13.30 - 15.45 Glasba po željah. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost.
18.30 Violinist Angelo Vattimo. 18.45 Orkester proti orkestru. 19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Nabrežini. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.00 šport. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Klik-klak«. 21.10 Ritmični orkester. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Zabavna glasba.
ZADNJA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine se je sestal danes na svoji zadnji seji v tej zakonodajni dobi. Na njej niso obravnavali kakšnih posebnih vprašanj oziroma sprejemali novih zakonov, marveč so vsem 60 svetovalcem, ki so pretekla štiri leta bili v njem, podelili kolajne v znak priznanja za njihovo delo ini sodelovanje v tem najvišjem predstavniškem telesu dežele. Na seji je govoril tudi predsednik deželnega sveta Ribezzi.
Izdajatelj: Enaelbert Besednjak nasl. ♦ Reg. na sodi šču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157 ♦ Odgovoru urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarno Graphart, Trst - ulica Rossetti 14 - tel. 77-21-51
ZLOMLJEIM ČLOVEK
Zahodni dopisnici v Moskvi so prejeli besedilo pisima, katero je bctje poslal sovjetski zgodovinar ukrajinskega pdkolenja Pjotr Ja-kir znanstveniku Andreju Zaharovu in v katerem zanika vso svojo dosedanjo »disidentsko« dejavnost ter kritizira samega sebe. Kot znano, je ustanovil Zaharov pred nekaj leti napol ilegalni »Odbor za obrambo človeških pravic«; objavil je tudi znano brošuro o temeljih sožitja med Vzhodom in Zahodom, ki vsebuje močno kritiko sovjetskega sistema, ne da bi se bil Zaharov pri tem oddaljil od formalne poslušnosti sovjetskim zakonom. Zato — 'in zaradi njegovega ugleda ter znanja, saj spada med najodličnejše sovjetske atomske znanstvenike, če ni celo najodličnejši med njimi — ga sovjetske oblasti doslei niso osebno nadlegovale, čeprav so že večkrat zahtevale od njega, naj razpusti svoj »Odbor
Pjotr Jakir je bil do lani eden njegovih najbolj zvestih sodelav.ev, pa je bii aretiran lani junija zaradi pripadnosti omenjenemu odboru in svojega kritičnega stališča do sovjetskega sistema, zlasti kar zadeva politične procese proti izobražencem. Zaprli so ga v umobolnico in tam je bii deležen takega ravnanja, da so ga, kot se da sklepati po njegovem pismu Zaharevu, duševno in moralno zlomili. O-čitno je, da je napisal — ali podpisal — svoje pismo v obupnem duševnem stanju, verjetno celo iz edinega razloga, da bi olajšal svojo usodo. V pismu poziva Zaharova, ki se je bil zavzel zanj kot tudi za mnoge druge po krivici zaprte in obsojene, naj ne »napravi istih
Mihec in Jakec se napisih v Rižarni
— Mihec, kej se ti zdi? Vselih more bet fašista tn namalo nerodno, ke so zdej vsi pruti njem.
— Ja, je res. Vsi jeli zdej obsojajo, se pozivajo na ustavo jn na odporništvo j n prave jo, de je treba neke j nare-del. Tudi naš žepan je u rižarni povedau strašno lepu. Je reku, de so u duhu prisotni vsi tisti, ke so jeli tam martrali jn zažgali. Jn da mor-bet gledajo na nas sez nekšnimi očitki, zatu ke smo preveč pozablivi jn nemarni jn nec ne pora jtamo na n jeli žrtev.
— Bc znalo tudi bet, dc nam očitajo, de smo pestili, de so zginli skori vsi napisi, ke so j eh uani napisali na zide jn na vrata tisteh celic ob svoji smrtni uri. Jn tisti napisi so bii ani strašni dokumenti!
— Znaš Jakec, jest sm biu gledat tiste celice pred dostmi leti. Tabat je blo še dosti napisov. Jn ti rečem, de je blo narveč — ma dosti narveč — samo slovenskeh jn hrvaškeh napisov. Jn marsikateri je tudi napisou odkod de je. Jn kraji so bii skori samo iz Istre, sez Julijske krajine jn pole tudi ses hrvaškega Primorja. Vseh teh dokumentov na zideh zdej ni več.
— Ma je ben vse skupej lepu zrihtano ku monumento nazionale. Zdej bo tam ilep prostor za ceremonije jn govorance od odporništva. Jn morbet bojo tclko prjazni, de bojo pestili reč kašno besedo tudi po slovensko.
— Znaš, kej se meni čudno zdi? Na tašne ceremonije pride vkep vsa oblast; komandanti
zmot«, kot ji'h je napravil on.
Za zdaj ni mogoče ugotoviti, če je njegovo pismo pristno, ali morda le falzifikat, ki ga je izdelala politična policija, da bi vzela Jakirju ugled pri njegovih prijateljih in v tujini. Lahko tudi — pravijo tuji dopisniki v Moskvi — da je JGkir podpisal pismo pod grožnjo-
Jakir je sin slovitega sovjetskega generala, junaka sovjetske revolucije, ki ga je dal Stalin ustreliti med svojimi »čistkami« leta 1937, v času Hruščeva pa je bil njegov spomin rehabilitiran. Tudi Pjotra so leta 1937 aretirali skupaj očetom in materjo ter je prebil sedemnajst 'let v koncentracijskem taborišču. Preden so ga ia.ii ponovno zaprli, je večkrat v zasebnih pogovorih priznal, da se zelo boji telesnega trp-.jenje. S tem je opozoril svoje prijatelje, naj ne verjamejo njegovim morebitnim »'priznanjem« in »kesanju«, če bi jih objavili po njegovi novi aretaciji. Zato so njegovi prijatelji zdaj zelo skeptični glede pristnosti njegovega pisma, tembolj ker jim je znano, da je Jakir v norišnici, kjer je zaprt, zelo trpe1! in da je naravnost obupal v tistem okolju. Verjetno je Jakir podpisal pismo v upanju, da mu bo zapor olajšan ali da mu bodo prisodili na procesu milejšo kazen. Sovjetske oblasti nameravajo 'baje proces proti njemu na veliko razbobnati v javnosti in ga propagandno čimbolj izkoristiti.
V svoji »avtokritiki« Jakir sicer trdi, da vztraja pri svojem stališču glede Stalina in starini -nizma, vendar pa se je prepričal, da je v svojem delovanju proti dozdevnemu novemu stalinizmu postopno zašel na pot antisovjetizma
menita o izginulih in o govorancah
jn žepani jn prestauniki. Jn vsi so za odporništvo jn vsi se prdušajo: »nikoli več fašizma«. J n vsi ti jemajo oblast u rokah jn vselih fašisti zganjajo kar če jo jn se delajo norca ses vseh skupej. Kej se ti zdi?
— Videš, meni se zdi, de vselili ne moremo vervat u iskrenost tisteh čakal. Strašno lepu se sliše, strašno lepu je povedano, ma vselih so samo besede. Skori se mi zdi, de je ku teater, kamer ke jegrauei skrbijo za tu, de bojo nardili lep efekt j n poželi an lep aplavz. Jn kadar ceremonija konča, je preči vse pozabljeno jn ostane vse ku prej.
— E, ma zdej so se vsi ledje nomalo zbedili jn vse kaže, de bojo bol odločno začeli nastopat pruti fašistam. Vidi — postaumo reč — zdej smo začeli zbirat podpise ku za ano peticijo vladi jn parlamenti, kamer ke zahtevamo, de je treba fašizem zatret. Jn tudi vesoki prestauniki pravejo, de je tudi po ustavi jn po za-koneh fašizem prepovedan.
— Ja Mihec! Ma kej so šele zdej prebrali ustavo? Jn kadu ni rešpetirau ustavo? Jn zakej zdej mi nabiramo podpise? Kej nismo zvolili prestaunikc u parlament jn u senat j n u deželo j n kej jest znam kam? Jn kej uani ne znajo, !.- j je n j eh doužnusl? Sej so plačani! Kej jeh moremo prou mi sez našo petiejo spounct, de je narod pruti fašizmi! J n uani. ke so /.voljeni jn plačani — zakej so tam?
— Prou praveš. Ma vselih bomo nabirali te podpise glih zatu, de bomo pokazali, de jema narod več čuta odgovornosti ku njegovi prestauniki.
— Taku je, Mihec, prou si povedau.
NA ROBU
Egidij Vrsaj:
Sindikati in Trst o deželnih razvojnih načrtih
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je pred kraltkim odobril deželni urbanistični načrt in gospodarsko petletko 1971-75,
Do razvojnih načrtov so zavzeli stališče tudi sindikati in tržaški občinski svet. Glede deželnega urbanističnega načrta tri sindikalne zveze, CISL, CGIL in UIL kritično pripominjajo, da le zelo na splošno obravnava predvidene eilje. Priložena ni niti kartografija, katero zahteva deželni urbanistični zakon. Gre torej dejansko samo za del deželnega urbanističnega načrta, to je za splošen del. Zaradi tega je potrebna še nagla sestava conskih načrtov, ki bodo začrtali urbanistična področja ter določili specifične predpise za sooialno-ekonomske cone. Le na ta način bo mogoče pričeti učinkovito prostorsko planiranje ter urejanje deželnega o-zemlja.
Pomanjkljivosti deželnega urbanističnega načrta
Poskrbeti je treba — nadaljujejo sindikati — da se posveti v okviru deželnega gospodar-sko-sooiallnega odbora GRES ne bodo spremenili v novo farso kot obravnavanje splošnega deželnega urbanističnega načrta. Priporočila prizadetih kategorij je namreč treba upoštevati.
Sindikati ugotavljajo še razne druge pomanjkljivosti v deželnem urbanističnem načrtu, ki utegnejo imeti znatne posledice za življenjske razmere delavcev. Te pomanjkljivosti so: pomanjkanje predpisov za posege v korist gradnje ekonomičnih iin ljudskih stanovanj, da ne hi prišlo do gradenj slabše in zastarele kvalitete. Enako je nevarnost, da bi zgradili delavska stanovanja na preveč odročnih zemljiščih ter bi delavci imeli daleč do službenih mest. Po sodbi sindikatov tudi niso v deželnem urbanističnem načrtu določena razmerja med razvojem rezidenčnih con za delavce ter zadevno infrastrukturo.
Politiko urbanistične obnove in zaščite zgodovinskih središč je treba jasneje začrtati, da delavci ne bodo postopno izgnani iz mest ter preseljeni v periferične četrti s pomanjkljivimi servisi. Končno ni definirano družbeno iz-
današnja slika ČEŠKOSLOVAŠKE
fNadaljevanje s 1. strani) tično bojkotira ruske izdelke, kinematografi so ob predvajanju ruskih filmov skoraj prazni, mladi pa, ki se v šolah osem let obvezno učijo ruščine, tega jezika nočejo z nikomer govoriti. Mnogi izobraženci, ki so se leta 1968 vidno angažirali v češkoslovaški »pomladi«, so si morali poiskati kakšno drugo, njim neprimerno delo, dosti pa jih je še vedno v tujini in se kljub obljubam vlade, da bodo pomiloščeni, nočejo vrniti.
Torej bi današnji položaj na Češkoslovaškem lahko opredelili takole: večina prebivalstva noče misliti na politiko in podobne zadeve, marveč skrbi predvsem za povečanje svojega osebnega standarda, odpor pa tli v krogih 'zobraženci v in študentov. Ti se zavedajo kvarnih posledic take politike za češki in slovaški narod, ob kateri osebna blaginja sicer postopoma raste, na drugi strani pa ljudstvo nima možnosti in niti volje aktivno sodelovati ter samostojno odločati v političnem in družbenem življenju v državi.
koriščanje obširnih področij, ki so namenjena za naravne in rečne parke.
Pomanjkljiva povezava
Upoštevajoč važnost, katero ima sicer sam na sebi deželni urbanistični načrt, sindikati kritizirajo pomanjkljivo povezavo med prostorskim planiranjem v Furlaniji - Julijski krajini ter urbanističnim in gospodarskim načrtovanjem na sosednjih ozemljih, kot so Beneška, Slovenija in Koroška. Deželni urbanistični načrt
— pravijo tri sindikalne zveze — ne zavrača, marveč potrjuje obrobni značaj Furlanije -Julijske krajine ter Trsta v razmerju z velikimi gospodarskimi središči tako Evrope kot Italije. Mednarodno vlogo Furlanije - Julijske krajine upošteva samo v posredovanju energetskih surovin z naftovodi in metanovodi.
Glede sodelovanja med sosednimi deželami lahko dodamo, da je prišlo ponovno do izraza na spomladanskem velesejmu v Zagrebu, na katerem je sodelovalo 33 razstavljavcev iz Furlanije - Julijske krajine. Ravnatelj trgovske zveze v Trstu je ob tej priložnosti spomnil, da je šlo lani preko mejnih blokov na Tržaškem v Jugoslavijo nad 18 milijonov italijanskih državljanov. Po drugi strani številni turisti iz Slovenije in Hrvatske kupujejo v Trstu in Gorici zlasti nadomestne dele za avtomobile, zlatarske in urarske izdelke, športno in hišno opremo ter oblačila in obutev. Računati je mogoče, da obmejne izmenjave dosežejo letno sto milijard lir.
Tržaški občinski svet o razvojnih načrtih
0 deželnih razvojnih načrtih, katere je deželni svet odobril z glasovi leve sredine, so razpravljali tudi v tržaškem občinskem svetu. Sprejeta je bila resolucija, ki je bila prav tako potrjena z glasovi leve sredine. Ta resolucija v začetku poudarja važnost deželne urbanistične zakonodaje, po kateri je Furlanija - Julijska krajina na prvem mestu v Italiji. Nato ugotavlja razne pomanjkljivosti deželnega urbanistič-n ga načrta zaradi premajhnega upoštevanja tako Vloge Trsta in na splošno osme socialno - gospodarske cone (Trst - Tržič - Gorica) kot mednarodne funkcije celotne naše dežele.
Ena izmed značilnosti novega deželnega urbanističnega uačrta — nadaljuje sredinSkolevi-čarska resolucija v tržaškem občinskem svetu
— mora biti ustanovitev Evroporta na Gornjem Tadranu. Priti mora do širokega pristaniškega kompleksa Trst - Tržič - Benetke ob povezavi s -plovnim prekopom. Za trgovinsko in industrijsko dejavnost je treba dati na razpolago obširna ozemlja, a po drugi strani je treba zaščititi tudi turistična obalna področja in zlasti laguno Graidež - Marano.
Zagotoviti je treba — nadaljuje ressoluci-ia — nagci železniški prevoz ljudi na liniji Mil ic - Trst - Nabrežina - Tržič - letališče v R onkah. Preveriti je treba skladnost predlaganih urbanističnih standardov s posebnim polo-"licm Trsta, katerega deželno in mednarodno vlogo je treba okrepiti ter ga opremiti s primerno infrastrukture. Odobriti je treba širše perspektive za razvoj tržaške obale, zlasti za navtični turizem. Podobno je s perspektivami za Kras. Končno je treba izvesti predlagane načrte za namestitev mednarodnih znanstvenih ustanov v Sesljanu.
Igor Tuta
Delavski praznik
S prvim majem se dogaja podobno kot cerkvenimi prazniki v Italiji, upoštevajo jih in jih sprejemajo tudi tisti, ki sicer odklanjajo vero in nasplošno nasprotujejo Cerkvi. In tako danes praznujejo delavski praznik ne samo vsi delavci po vsem svetu, ampak tudi tiste vlade in mednarorne ustanove, ki so pred leti ostro nastopale proti temu praznovanju. Med iemi gre še posebej omeniti ameriško vlado, saj nas delavski praznik in datum prvega maja spomi-nju prav na protest ameriških delavcev in njihove sindikalne akcije za bolj človeške razmere na delu. Če je tedaj praznik prvega maja zgubil na sindikalni ravni svoje neposredne osti in se je iz dneva protesta in zahtev za večje pravice delavcev, spremenil v vseljudsko praznovanje je to gotovo zato, ker so se razmere delavskega razreda zlasti v zadnjih desetletjih vidno izboljšale in mesto delavca dobiva v današnji družbi svoje dejansko in neoporečno mesto. Kot pa se to redno dogaja je delavski praznik s svojo svetovno razširjenostjo izgubil na svoji globini. Delavski shodi, vihrajoče zastave, ljudske veselice so vsekakor potrebna sredstva, ki pogojujejo neko vzdušje, neko posebno pripravljenost in neko zavest delavske skupnosti. Nujno pa mora biti v globini delavskega gibanja nenehno prisotna odgovorna zavest, kaj pomeni biti delavec in kaj zahteva ta pripadnost od posameznika. Našemu vsakoletnemu praznovanju moramo le dali tudi nekaj globljega, da se ne bodo shodi, zastave in veselice spremenile v u-spavalno sredstvo, ob misli, kako smo združeni, kako smo enotni, kako smo močni.
Medtem pa prodirajo naprej tiste temne in delavstvu sovražne sile, so od vedno videle v njem le sredstvo svojega bogatenja zlasti ob podpori tistih delomrznežev, ki delavski razred sovražijo, ker sami nič ne delajo. V vseh je še živ spomin na zadnje krvave dogodke v Milanu, ko se je črna roka poslužila prav skupine brezdelne mladine za svojo nevarno prevratniško igro. Praznovanje prvega maja se mora zato slej ko prej istovetiti v zavesti vsakega delovnega človeka z odločnim in nepopustljivim bojem proti obnavljanju fašistične nevarnosti. In če /e ta boj resničen in ne le prazno ali moderno besedičenje, če je naša zavest res na strani zatiranih in ubogih, če verjamemo v gonilno silo delavskega razreda, če smo pošteni kristjani ali neprilagodljivi marksisti, potem naš notranji in zunanji upor ne bo zgrajen samo na odklanjanju grozeče črne nevarnosti, ampak se bo postavil proti vsem tistim vmesnim stopnjam od politične oblasti, do ekonomske moči, ki protide-lavskemu fašizmu dopuščajo svobodo gibanja.
Svetovna zgodovina se je v stoletjih velikokrat, prevečkrat gradila mimo in celo proti delavskemu gibanju, morda se bo to še dogajalo, toda prav tako je res, da boljše življenjske pogoje ustvari le pošteno in torej konstruktivno delo. Boljša prihodnost je zato bolj ko kdajkoli v rokah delavskega razreda. Z njim in samo z njim bo mogoče graditi boljšo, pravičnejšo in odgovornejšo človeško družbo.
Našemu prvomajskemu praznovanju tedaj manjka vsa bistvena vsebina, če se nismo ali se nočemo odločiti za delavski razred, če je naše zaupanje v delavski razred majhno, če delavskega razreda ne spoštujemo in ga tudi s svojim zgledom ne krepimo. Čemu potem sploh praznujemo prvi maj?
Nekaj pripomb k radijskim programom
Naša javnost, ali bolje rečeno naši kulturni krogi, se kot kaže, malo premalo zavedajo kulturnega in informativnega, posredno pa tudi vzgojnega pomena naše radijske postaje Trst A. Tega ne bi mogli trditi o vodstvu radijske posla je oziroma o sestavljavcih programov, ker programi tak namen dobro odsevajo, pač pa o poslušalcih, ki programe premalo sami spremljajo in usmerjajo s kritiko v tisku ali mordc, z direktnimi dopisi vodstvu. Naše uredništvo sicer večkrat dobi dopise, v katerih se kak naš bralec spotakne ob ta ali oni radijski program (največkrat le ob izgovarjavo kakšne besede, ob tujke — pri čemer pa nimajo razni starejši ljudje za tujke sploh vse besede, ki si jih je ustvarila slovenščina v svojem naravnem in nujnem razvoju od časa njihove mladosti — ali ob kak glasbeni spored), vendar pa zelo redkokdaj kako res stvarno in temeljito oceno vsega radijskega sporeda. Še večkrat pa nam ljudje ustno izražajo svoje pritožbe ali želje, češ naj bi mi napisali tako in tako: »Dajte, napišite...!«
Čeprav navadno takim željam ne ustrežemo, ker smo mnenja, da se ljudje tudi v lakih stvareh ne smejo skrivati za anonimnostjo in naj odkrito in javno povedo svoje mnenje, bomo tokrat napravili izjemo, glede na to, da je bilo zadnji čas takih prošenj in ustnih ocen posebno veliko in ker mislimo, da je dobro, da zve za ta mnenja tudi vodstvo radia Trst A.
Tudi tokrat se spotikajo nekateri ob jezik napovedovavcev, ob razne naglase, polglasnike itd., kar pa smo že omenili. Mogoče bi bilo dobro, da bi napovedovavci malo bolj upoštevali naglase in vokale tukajšnje oziroma primorske govorice in se ne bi tako zelo ravnali po ljubljanski težnji po preganjanju samoglasnikov, ki bi rada menda sploh vse samoglasnike v slovenščini nadomestila s polglasniki oziroma napravila iz slovenščine jezik samih soglasnikov, v nasprotju s skoro vsemi slovenskimi narečji, ki morajo vendar ostati osnova književnega in izobraženega jezika, ne pa da ta postane njihovo nasprotje.
Na splošno pa so bili ljudje zelo zadovoljni z letošnjim velikonočnim programom, tako kar zadeva dramski in govorjeni, kot tudi, kar za-
GRAFENAUER BO PREDAVAL V DEVINU Ob 260. obletnici tolminskega kmečkega upora, katerega del se je odvijal tudi v Devinu, kjer je bil oblegan devinski grad in je padlo več upornikov, bo »Kulturni krožek Devin-Štivan« priredil v soboto, 12. t.m. z začetkom ob 20. uri predavanje, ki bo skušalo osvetliti naši javnosti takratne dogodke. Predaval bo znani slovenski zgodovinar univ. prof. dr. Bogo Grafenauer iz Ljubljane.
Večer bo dopolnil s serijo uporniških pesmi pevski zbor »Igo Gruden« iz Nabrežine, ki ga vodi prof. Sergij Radovič. Tudi za to točko vlada v vasi veliko zanimanje, saj bo to prvi javni nastop Nabrežincev v Devinu. Ob tej priložnosti bodo odborniki »Kulturnega krožka Devin-Štivan« zbirali podpise za peticijo, ki zahteva dokončno prepoved fašistične dejavnosti.
POZIV SLOVENSKE SKUPNOSTI Slovenska skupnost se pridružuje akciji za podpisovanje peticije za razpust fašističnih organizacij. Peticije lahko podpišete na sedežu Slovenske skupnosti v ul. Ghega 8 od 16. do 19. ure vsak dan razen ob sobotah in nedeljah.
deva glasbeni program. Prazničnost in slovesnost tega praznika je res dobro prišla do izraza, kot tudi slovenska ljudska tradicija v zvezi z njim. To velja tudi za poročila. Velikonočni značaj ni bil niti premalo niti pretirano poudar-jan, ampak je bilo povsod čutili pravo mero. E-dino, česar bi si želeli več, so ljudske velikonočne pesmi z direktno registracijo ljudskega petja v cerkvah, ne samo umetno petje zborov. To pa je seveda težko doseči, čeprav je pokazalo vodstvo glasbenega sporeda v tem pogledu (Ijud-
Ob zaključku druge zakonodajne dobe deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine vabi SLOVENSKA SKUPNOST na razgovor s svojim zastopnikom v de-že' .'jm svetu dr. Dragom Štoko, ki se bo s predstavniki slovenskega tiska i.n radia pogovoril o delu in boju za slovenske narodnostne pravice v deželnem svetu. Razgovor bo v petek, 4. maja ob 17.30 na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu, ul. Ghega 8/1. nadstropje.
sko petje), že tako posrečene oddaje, da nas je kar razvadilo in je daleč preseglo vse druge slovenske radijske postaje.
Končno naj navedemo še eno željo nekaterih naših bralcev, ki se bo zdela mogoče komu malenkostna, a njim se le zdi važna. Želijo namreč, da bi VSI napovedovalci športnih sporedov ob nedeljah RAZLOČNO in POČASI navedli lestvico stave »Totocalcio« ter jo dvakrat zaporedoma prebrali, kot je bilo to v navadi nekoč, ne pa tako naglo in mimogrede, da si je poslušalec ne utegne zapisati. Športni napovedovalci bodo s tem mnogim poslušavcem zelo us.regli in si pridobili novih prijateljev med njimi.
— O —
V Baragovem domu v Ricmanjih so odprli v soboto 23. aprila drugo osebno razstavo kraških motivov na olje slikarja
ROBERTA DANEVA
Razstava bo odprta do 14. maja od 14. do 2C. ure vsak dan.
— O —
V soboto, 5. t.m., bo v Slovenskem kulturnem klubu predaval Vili Stegu o temi
KRISTUS — UTELEŠENJE KRŠČANSKE IDEJE
Začetek ob /9. uri. Vabljeni!
Lepo sončno vreme je privabilo prvega maja popoldne kar precej ljudi tudi na igrišče Slomškovega doma, kjer je bil pripravljen prijeten ljudski praznik. Pred številnim občinstvom, med katerim je bilo veliko otrok in mladine, so 92 najprej zvrstili ansambel Kondor, sekstet Planika iz Gročane, harmonikarski ansambel in solist Bruno Bajt, ki je s svojo elektronsko harmoniko vzbudil veliko zanimanja in odobravanja pri poslušaverh.
Priložnosten govor je imel Igor Tuta, ki je v nekaj besedah orisal zgodovinsko izbiro 1. maja za delavski praznik in poudaril njegov pomen v današnjem času. Na socialnem področju je še veliko nerešenih vprašanj, za katere se je treba vedno in odločno zavzemati. Praznovanje prvega maja mora biti zato tudi čas razmiš-
ZA RAZPUST FAŠISTIČNIH ORGANIZA CIJ
V soboto, 28. aprila, se je sestal v Nabrežini pod predsedstvom dr. Legiše enotni protifašistični odbor za občino Devin-Nabrežina. Prisotni so bili podpredsednik posl. Škerk, tajnika Slavko Pertot in Vittorino Caldi, predstavniki Slovenske skupnosti, KPl, PSI in PSDI. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo odbor prevzel akcijo pobiranja podpisov peticije za razpust in prepoved vseh fašističnih organizacij. Podpise so začeli pobirati ob prvomajski manifestaciji v Nabrežini. Obvezali so se nadalje, da bodo akcijo izvedli tudi po posameznih vaseh v občini. Prebivavci Nabrežine lahko podpišejo peticijo vsak torek in petek od 14. do 17. ure v prostorih sindikata CGIL na nabrežinskem glavnem trgu. Za ostale vasi bosta kraj in čas pobiranja podpisov pravočasno javljena.
PREDAVANJE O KOROŠCIH
V ponedeljek zvečer je predaval v Društvu slovenskih izobražencev v ulici Donizetti 3 dr. Vrbinc s Koroškega o koroškem katolicizmu in o nedavni škofijski sinodi, katere najvažnejši sklep, vsaj za Slovence, je izjava o sožitju obeh narodnosti v celovški škofiji.
Predavatelj je prikazal pomen te izjave, in kako je do nje prišlo. Ni posegal na poliLično področje, vendar je kljub itemu prišel do izraza v predavanju težavni pdložaj koroških Slovencev, ka.erim je za zdaj le v 'Cerkvi dana določena enakopravnost, a šovinisti se pripravljajo, da jo izženejo tudi od tam s tako imenovanim »navalom na očenaš«, slovenski očenaš kot ponekod edini simbol enakopravnosti obeh jezi-kev v cerkvi.
Predavanja se je udeležilo ok rog 35 izobražencev. Lahko Jii jih bilo več.
V soboto, 5. t.m. bo odprl Italijansko-av-strijski kulturni krožek v galeriji »Lantema« ul. S. Nicolo 6-a, razstavo del slikarja Heinza Petra Maya iz Beljaka
NAGRAJENA DIJAKINJA SLOVENSKEGA UČITELJIŠČA
MSOI — študentovsko gibanje za mednarodno organizacijo je priredilo ob priložnosti letošnjega Evropskega dneva šole lepo obiskan seminar za dijake višjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Trstu, in sicer v dvorani liceja Dante Alighieri.
Pet dijakov (med njimi Neva Ferluga iz IV. letnika učiteljišča A. M. Slomšek) je dobilo za sodelovanje pri seminarju nagrado v obliki brezplačnega študijskega potovanja v Švico, kjer se bodo zadnji teden v aprilu seznanili z delovanjem uradov Organizacije združenih narodov v Ženevi.
Ijanja za vse poštene delavce, da bodo svoje delo razumeli kot nujen doprinos k skupni socialni blaginji. Tudi delo za svoj narod je zato stvar, ki mora najti svoj prostor na tem delavskem prazniku. Prisotne je nato pozdravil deželni svetovalec Drago Štoka, ki je podčrtal med drugim potrebo, da vsi odgovorno sodelujemo pri gradnji vedno bolj človeških odnosov na delovnem mestu in v družbenem življenju, in to še prav posebno v tem sedanjem težkem političnem trenutku.
V programu so sledili še zabavni prizori s šaljivimi igrami in izredno bogat srečelov. Zabava se je potem zavlekla pozno v noč, ko so se po plesišču zavrteli pari ob zvokih ansamblov Kondorja, Planike in Brunota Bajta s harmoniko.
Prvomajski praznik v Bazovici
»ESPOMEGO 73« V GORICI
ob 15.30 uri bo v dolinici Korna glasbena zabavna prireditev s podelitvijo nagrad najboljšim v slikarskem tekmovanju.
Sejem »Espomego 73« še mi zavzel takega pametna in vloge, kot bi bilo želeti, vendar kljub temu že sedaj opravlja pomembno vlogo ipri krepitvi gospodarskih in tudi vseh ostalih stikov med Vzhodom in Zahodom. Njegov nadaljnji razmah je seveda v veliki meri odvisen od grad nje novih sejemskih prostorov, za kar so že pripravljeni načrti in bodo v bližnji bodočnosti pričeli z gradnjo. Opažati je bilo tudi, da so slovenski gospodarstveniki preslabo zastopani, s n i nuHiio take pobude veliko možnost za prodor v širši prostor in za uveljavitev v njem. Pripomnili bi še, da smo ob ogledu več oddelkov, v katerih se razstavljale italijanske zailožbe, pogrešali vsaj enega s slovenskimi knjigami, ki bi ga pripravila ena ali skupno več slovenskih založb.
— O —
Šfandrež
PROSVETNO DELO
Prosvetno društvo »Štandrež« se živahno pripravlja za sodelovanje pri prireditvah Ob jubileju kmečkih punto v. Društvena dramska skupina br> nastopila pri spominskem slavju 6. maja ob 16. uri v Štandrcžu na dvorišču poleg župnijskega doma. Nastopili bedo tudi pevski zbori.
Prosvetno društvo bo imelo svoj delovni delež tudi pri prazniku špargljev, ki ga pripravljajo za soboto, nedeljo in ponedeljek, od 19. do 21. maja. Ta km: 3ko-kulturni praznik je v Štan-drežu postal že tradicionalen. Letos bo imel živahen in pester spored, ki bo gotovo privabil ljudi iz mesta in vasi.
Podgora
ČUDNE MANIRE
Iz krogov pevskega zbora v Podgori smo zvedeli o prav čudnih navadah iin obžalovanja vrednih manirah, ki vladajo med italijanskim farnim mladinskim krožkom. Ta ima prostore poleg sobe našega pevskega zbora.
Pa so nadebudni fantiči, ki j:m je krožek ustanovil začasni pomožni kaplan, odprli s silo rmaro -za note, razbi l i steklena vrata.
To naj bo vzgaja im pot k sožitju?
Naš dušni pastir in člani našega zbora se trudijo zn pametno sožitje, naletijo pa na take barabinske odgovore. Ustrezni dejavniki bodo morali poučiti osetbe, ki so odgovorne za tako početje.
Steverjan
SPOMIN NA GROB
Naša soseska je še vedno pod vtisom nenadne in prezgodnje smrti nepozabnega mladeniča Jožka Maraža. Vsa vas ga je spremila na zadnji poti iz goriške 'bolnišnice v števerjansko cerkev k zaduš niči in nato na domače pokopališče.
Za veliko noč je rajni nosil še baldahin pri procesiji v isti cerkvi, kjer je nekaj dni pozneje ležal v krsti med petjem in molitvijo vseh sosedov in znancev, tudi iz sosednih vasi. Jožko je bil spoštovan in priljubljen fanit daleč na o-koli. Solzne so bile oči vseh pogrebcev, ki so vedeli, da se pokojniku ni izpolnil poslednji up, da bi v nekaj tednih popeljali nevesto pred oltar in si ustvaril novo življenje. Le eno se mu je izpolnijo, da počiva v zemlji, ki jo je z vsemi silami ljubil, še v prispodobi svoje smrti: našli so ga v vinogradu z razprostrtimi rokami in z obrazom na zemlji, kot da se z objemom in poljubom poslavlja od nje. In se je za vedno...
Naj mirno počiva v njej!
Rupa - Peč
NASVIDENJE 13. MAJA!
V nedeljo bi bili morali praznovati tradicionalni praznik svetega Marka z že običajno »frta-l jo-<. Požrtvovalni pripravljalni odbor je že uredil vse potrebno za veselo farno in vaško prazno-vainje. S skrbjo je računal tudi na dež, ki je na žalost preprečil, da bi se razvil napovedani pevski in folklorni spored.
Na veseličnem prostoru pri cerkvi se je zbralo vse polno domačinov in gostov. Tiščati so se morali pod dežniki pri stojnicah. Kljub kislemu 'Temenu so se obrazi razjasnili oh izredno dobri kapljici in prepevanju domačega zbora, ki je skrbel za dobro vol jo.
Ko so se gostje in domačini razhajali, so si oMjubili, da bodo prišli na »Markovo frtaljo« v nedeljo, 13. maja ob 15. uri na isti prostor. Prireditelji so obljubili, da bo spored še bolj pester.
— O —
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI
ob sodelovanju kmečkih društev v slovenskih vaseh na Goriškem prireja
SPOMINSKO SLAVJE
ob jubilejih kmečkih puntov
V soboto 5. maja ob 20,30
Za »staro pravdo« — Večer slovensko-hrvaške-ga in tolminskega punta
V nedeljo 6. maja v Štandrežu ob 16. uri
Javno zborovanje — Slovensko ljudstvo v boju za svoje pravice.
Slovenskim vernikom v Krminu
V petek, 27. aprila so v Gorici odprli mednarodni sejem »Espomego 73«, na katerem sodelujejo Italija, Jugoslavija, Avstrija, Madžarska in letos prvič tudi Češkoslovaška. Prireditev, ki bo odprta do 6. maja, so pripravili ma treh krajih: v ulici Cadorna in v dolinici Korna, kjer so razstavljeni v glavnem industrijski izdelki, in na goriškem gradu, kjer si obiskovalci lahko oglodajo razstavo vin.
Kot vsaka podobna pobuda, je torej tudi sejem »Espomego 73« v Gorici zgovoren izraz in odraz gospodarskih in še posebej industrijskih zmožnosti ter sposobnosti posamezne države. Tako je že na prvi pogled vidno, da se Italija uveljavlja predvsem z industrijskimi izdelki, na primer pohištvom, keramiko, opremo za stanovanja, kmetijskimi iin drugimi stroji, širšo jarvnost pa je zelo zanimala tudi oprema za taborjenje. Avstrija je pokazala različne pripomočke za smučanje in nekatere foklorno obarvane spominke, kar navaja k ugotovitvi, da hoče ta država predvsem vzpodbujati večji obisk tujih turistov, zlasti še na sosednjem Koroškem. Podobno velja za Češkoslovaško, ki je razstavila v glavnem folklorne predmete, in za Madžarsko, ki je pripravila tudi letos tipično madžarsko kuhinjo, z razstavo izdelkov prehrambene industrije pa je pokazala, da hoče zaenkrat predvsem s temi proizvodi prodreti na zahodno tržišče. Iz Jugoslavije so nastopila tri slovenska podjetja.
Pri razstavi vin na goriškem gradu sodelujejo Italija, Jugoslavija, Francija in Madžarska. Od domačinov je zastopan Konzorcij za varstvo originalnih briških vin, v katerem so včlanjeni tudi nekateri slovenski vinogradniki [7 Brd. Med slovenskimi gospodarstveniki ima lastno stojnico na goriškem »Espomegu« trgovec Jožef Lutman iz Gorice, ki je v dolinici Korna razstavil kmetijske stroje in motocikle.
V okviru prireditve »Espomego 73« so pripravili razna strokovna srečanja, okrogle mize, zabavne in folklorne prireditve, otroško slikarsko tekmovanje »ex tempore« in podobno. Od kulturnih prireditev, ki bodo še na sporedu, naj omenimo vokalni koncert zibora »Ensemble Madrigal« iz Budimpešte, ki bo v soboto, 5. maja ob 21. uri na goriškem gradu. Naslednji dan
PREJELI SMO S PROŠNJO ZA OBJAVO
Kot župan števerjanske občine smait.ram za u-mestno razložita nekatere stvari, ki so prišle zadnji čas v javnost. Tolmačim tudi želje občinskega odbora, če pojasnim naslednje:
1. Po obstoječih zakonih je občina dolžna skrbeti za red na šoli, ki spada pod občinsko pristojnost. Zato sem uslužbencem števerjanske osnovne šole dal točna navodila glede vodenja kuhinje.
2. Mojim navodilom nista imeli za umestno slediti dve uslužbenki in sta zaradi tega dali ostavko na svoji mesti, in sicer dne 28.3.1973.
3. Občinski odbor je na svoji redni seji dne 3.4. 1973 sprejel njuni ostavki s sklepom št. 30. Na isti seji je sprejel v občinsko službo dne novi usluž benki, ki sta nastopili 5.4.1973.
4. Vse polemike, ki so nastale s tem v zvezi, nimajo nikakršne osnove in se zdi, da sta uslužbenki, ki sta dali ostavko, le žrtvi določenih spletk, ki ne bi smele imeti s Števerjansko šolo nikakršne zveze.
Steverjan, 18.4.1973
Župan: Stanislav Klanjšček
Po 27 kitih smo knninski Slovenci vendarle dosegli duhovno oskrbo in zlasti sv. mašo v slovenskem jeziku, kar nam po božji pravici in po členu št. 3 ital. rep. ustave zakonito pripada. Da smo to dosegli imajo v glavnem zasluge prezvišeni g. nadškof, dekan G. Trevi-san, slovenska duhovščina v Gorici, a predvsem pa krminski slovenski župljam, ki so stalno in neutrudljivo zahtevali slovensko mašo.
Vsakemu našemu človeku je s tem dana možnost, da ima v svojem jeziku vso duhovno oskrbo. V posebno zadoščenje mu bo, da se bodo vršila v slovenskem jeziku najvažnejša verska opravila, kot so krst, poroka in pogreb.
Duhovna oskrba v slovenskem jeziku in duhu bo posebno važna za vzgojo naših otrok
in mladine, torej za srečo naših družin. Prepričani smo, da se bodo vključili v to ustanovo zlasti matere in očetje, ki so tako v skrbeh za otroke, za hčerke in sinove. Ustvarimo z združenimi močmi prijetno in hkrati zdravo vzgojno okolje naši mlaidini.
Prva slovenska sv. maša bo pri Subidi v nedeljo 13. maja ob 10. 'uri, ki jo bo daroval čast. g. Mirko Rijavec.
Na nas je sedaj, na naši verski in narodni zavesti, ali bo ta slovenska dušnopastirska o-skrba, in predvsem sv. maša na Subidi trajno Obstala za bolj plodno rast božjega kraljestva v našem okraju.
Odbor terminskih slovenskih žu pijano v
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Na deskah amaterskega gledališča
Kot smo že napovedali, je tržaško Slovensko a-matersko gledališče pripravilo za svojo drugo letoš njo premiero dramsko epizodo Arkadyja Leokuma »Sovražnika?« Delo je precej zahtevno, če ne drugega zato, ker se dejanje odvija ves čas med dvema igravcema: med gospodom Milerjem, ki ga je poustvarjal Sergij Verč, in natakarjem Gittell-manom, ki mu je določil lik Boris Mihalič. Zahtevno je delo tudi zato, ker po njegovi nastavitvi in tematiki meji že na eksperimentalno delo in se tedaj pogosto poslužuje prav eksperimentalne herrne-tike in situacijske iskanosti.
Zgodba je zelo preprosta, saj avtorju ni šlo za razčlenjeno pripovedno zgodbo, ampak za prefinjeno psihološko analizo povprečnega gospoda, ki ni gospod, in povprečnega natakarja, ki prav tako ni natakar. Pet let se plete ta naša klavrna zgodba — piše režiser Adrijan Rustja v spremni besedi v gledališkem listu in pet let skromni natakar po žira žalitve, prejema napitnine, si ustvari družino, postane delničar restavracije, si uredi udoben domek in na tihem sovraži neljubega gosta, ki mu greni življenje. In nekega dne se Gittellman domisli, da noče biti več za gospoda Millerja le navaden natakar, temveč podjeten gospodarstvenik, ki investira denar, ki ga zasluži v kupčijah. Bahavi go spod Miller se izkaže le uboga nesrečna duša in se oprime natakarja s tisto silo, ki je značilna za ljudi, ki se potapljajo. Nastane torej položaj, ko si ta dva navidezna sovražnika postaneta vzajemno po trebna.
Igra je torej dovolj zanimivo nastavljena in izpeljana, da se ni bati kakšnih dolgoveznih monologov in scen. Prav tako pa zahteva tak tekst izredno pažnjo in izdelanost nastopajočih, njihove govorice, njihovega premikanja po odru, njihove mo ske. Tako delo tudi predpostavlja izredno izdelane karakterje posameznih likov.
Verč in Mihalič sta se vsekakor močno potrudila in pod veščo Rustjovo roko ustvarila razgibano in tekočo igro. Marsikaj pa bi bilo možno še izdelati ali popraviti. Oba sta se močno vživela v svoja lika in to morda celo preveč, tako da je bila občasno njuna igra razbita in sta dajala vtis, da igrata vsak po svoji poti. če pa ju primerjamo, moramo vsekakor ugotoviti, da je bil Mihalič s svojo vdanostjo, potrpežljivostjo in s svojim ponosom ustvaril vse kako zelo lep in zaključen in prepričljiv lik preprostega človeka, ki vsekakor bolj prizadene gledavoa kot zagnan, vase zaljubljen in kričeč lik Millerja. Verču pa je treba priznati, da je polagal posebno pažnjo na odrski jezik n da je v tem tudi uspel. Pri obeh nastopajočih se je pač
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Ivan Pregelj TOLMINCI
V petek, 4. maja ob 21. uri - Abonma Red A - Premierski
v soboto, 5. maja ob 20.30 - Abonma Red B — prva sobota po premieri v nedeljo, 6. maja ob 16. uri - Abonma Red C - prva nedelja po premieri v sredo, 9. maja ob 20.30 - Abonma red D - mladinski v sredo
v četrtek, 10. maja ob 20.30 - Abonma Red D — mladinski v sredo v četrtek, 10. maja ob 20.30 - Abonma Red E — mladinski v četrtek v petek, 11 maja ob il6. uri Abonma Red G
čutilo jezikovno vodstvo Mire Sardočeve, ki je v zadnjem času sprejela prepotrebno skrb za pravilen odrski jezik.
Pri omenjeni igri so sodelovali še Danilo Glavina kot tehnični vodja, Robert Ota s sceno in Lučana Pribac s kostumi. V gledališkem listu, ki so ga mladi amaterji tokrat okusno uredili, amatersko gledališče obljublja za prihodnjo premiero noviteto z naslovom »Satirični kabaret«.
— O —
KNJIGA O HRVATSKEM NARODNEM PREBUJENJU V ISTRI
Pred kratkim smo prejeli drugo knjigo obširnega zgodovinskega dela »Hrvatski narodni preporod u Istri«, ki ga je napisal dr. Božo Milanovič, izdalo pa »Istarsko šnjiževno društvo sv. Cirila i Metoda« v Pazinu. Prva knjiga je izšla leta 1966 in obsega dogajanje od 1797 do 1883, druga, ki je izšla letos, pa se zaključuje z letom 1954, ko je hrvatski del nekdanje cone B Svobodnega tržaškega o-zemlja pripadel republiki Hrvatski. Avtor, ugleden istrski duhovnik in narodni delavec, je na osnovi dolgotrajnih raziskav, pregledov časopisja, dokumentov, lastnih zapiskov in srečanj z nekaterimi še živečimi voditelji hrvatskega nacionalnega gibanja
v Istri v predvojni dobi, uspel sestaviti zaokroženo in dobro dokumentirano podobo boja istrskih Hrvatov za osvoboditev in združitev s Hrvatsko oziroma Jugoslavijo.
Kar je znano, da je bil nekdaj Trst mnogo let kulturno in politično središče tudi Hrvatov iz Istre, in ker je bilo njihovo življenje z mnogimi vezmi povezavo s tukajšnjimi Slovenci, bo knjiga nedvomno zanimala tudi slovenske zgodovinarje, ki se ukvarjajo s preučevanjem preteklosti na Primorskem. O njej bomo še obširneje in bolj temeljito poročali.
RAZSTAVA O PALLADIU V VICENZI
V letošnjem letu se v Vicenzi pripravljajo, da bodo proslavili spomin velikega renesančnega arhitekta Andrea Palladia, ki je v 16. stoletju temu mestu dal tako značilen zunanji pečat. Najpomembnejša prireditev v tem okviru bo razstava v Palladio-
vi Baziliki, ki jo bodo odprli 30. maja in bo trajala do 11. novembra. Andrea Palladio (rojen 1508 v Padovi, umrl 1580 v Vicenzi) se je začel vidneje uveljavljati okrog leta 1540, ko so v Italiji delovali naslednji znani arhitekti:	Michelangelo,	Vignola,
Serlio, Sanmicheli, Antonio da Sangallo, Jacopo Sansovino. Postal je osrednja osebnost med arhitekti v Beneški republiki. Pri gradnji palač, cerkva in zlasti vil so mu v poznejšem času priznali, da je znal neverjetno preoblikovati teme antičnega klasicizma. Razširjenost palladijevske arhitekture v Evropi in tudi v ZDA, zlasti v času neoklasicizma, priča o spoštovanju, ki so ga do njegovega dela imeli umetniki v obdobju, v katerem so skušali obnoviti kult klasičnosti.
Razstava v Vicenzi se bo delila na pet oddelkov: Palladio in antika, Palladio in sodobniki, Pal-ladiov opus, Palladianizem, literatura o Palladiu. Razstavo pripravlja mednarodno središče za študij arhitekture »Andrea Palladio«, s podporo vseh pomembnejših ustanov v Vicenzi. Razstava bo pomembna tudi za slovensko umetnostno zgodovino, saj poznamo na Slovenskem nekaj primerov stavb, ki so nastale iz tradicije Palladiove ustvarjalnosti. Omenimo naj cerkev v Puščavi na Pohorju, ki je nastala v 17. stoletju. In uršulinsko cerkev v Ljubljani, ki so jo sezidali v prvi polovici 18. stoletja.
NAGRADA VSTAJENJE ZA L. 1972
Komisija literarne nagrade Vstajenje, ki jo sestavljajo M. Jevnikar, Fr. Jeza, A. Kacin in Zora Rebula - Tavčar, se je sestala 1. maja 1973 in podelila literarno nagrado Vstajenje za leto 1972 koroški pesnici Milki Hartman.
Komisija je takole utemeljila svojo odločitev: Njena zbirka Lipov cvet, ki je izšla leta 1972 pri Mohorjevi družbi v Celovcu, izraža ljubezen do slovenske besede in koroške zemlje. Iz njenih pesmi zveni bolečina in stiska koroškega slovenskega človeka; istočasno mu Ohranjajo bogastvo ljudskih o-bičajev, razkrivajo edinstveno lepoto pokrajine ter vzbujajo vero in upanje v lepšo bodočnost. Pesmi so primerne čustvovanju njenih rojakov, saj so mnoge uglasbene in že ponarodele.
Denar za nagrado je poklonila Hranilnica in posojilnica na Opčinah.
SLOVENSKO AMATERS O GLEDALIŠČE V TRSTU
Predstave Slovenskega amaterskega gledališča v Trstu:
V nedeljo 6. maja ob 17. uri v svetoivanskem Marijinem domu:
Arkadij Leokum: »SovražnikaS«, dramska epizoda. Režija Adrijan Rustja;
v torek, 8. maja ob 21. uri v dvorani p.d. »I. Cankar«, Ul. Montecehi 6: gostovanje gledališkega u-metnika Staneta Raztresena z recitalom »Slovenske bridke in pikaste«;
v sredo, 8. maja ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah; Jože Javoršek: »Povečevalno steklo«, farsa v treh delih. Režija Sergij Verč;
v nedeljo, 13. maja ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah: Arkadij Leokum: »Sovražnika?«, dramska epizoda. Režija Adrijan Rustja.
VABILO na otvoritev spominske razstave
STANETA SEVERJA
Otvoritev bo v Trstu, v petek, 4. maja 1973, ob 20. uri v foyerju Kulturnega doma — Razstavo prirejata Gledališki muzej v Ljubljani in Stalno slovensko gledališče v Trstu.
Aktualnosti PROSLAVA 260. OBLETNICE KMEČKEGA PUNTA V TOLMINU
V nedeljo, 29. aprila, je bila v Tolminu osrednja proslava ob 260. obletnici velikega tolminskega kmečkega punta. Slovesnosti se je kljub slabemu vremenu udeležila velika mno-ž:?.a ljudi, med njimi vidni predstavniki slovenskega političnega življenja. Prireditev se je začela s skupnim nastopom nekaterih primorskih pevskih zborov ob spremljavi idrijske godbe na pihala. Slavnostni govornik je bil pred-s dinik Socialistične zveze delovnega ljudstva Skvenije Mitja Ribičič. Ob tej priložnosti so v nedeljo v Tolminu pred poslopjem muzeja odkrili spominsko obeležje v počastitev tolminskega kmečkega upora. V mestnem muzeju v Tolminu so ob 260. obletnici tega pomembnega zgodovinskega dogodka odprli zanimivo in dobro urejeno razstavo. Istega dne je v Tolminu nastopilo Stalno slovensko gledališče iz Trsta z dramatizirano izvedbo Pregljeve povesti »Tolminci« .
Naj še omenimo, da je tolminskemu puntu prejšnji teden posvetila posebno oddajo tudi ljubljanska televizija. V njej je 'nastopil tudi goriški rojak prof. Rado Bednarik, ki je spregovoril o razmerju med Slovenci in sosednjimi Furlani v preteklosti, še posebej v luči boja proti skupnim socialnim krivicam.
Sodobno kmetijstvo
Obeti za Zadružno kraško mlekarno - sence nad Zadružnim hlevom
Občni zbor Zadružne kraške mlekarne, ki je bil 7. aprila letos v bazoviškem domu, je sicer prispeval k razjasnitvi okoli gradnje Za družne kraške mlekarne, ni pa utegnil v enaki meri pregnati določenih, ne ravno spodbudnih govoric okoli Zadružnega hleva v Praprotu. Najprej je predsednik upravnega odbora Zadružne kraške mlekarne Alfonz Guštin podal izčrpno poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu, zlasti je obrazložil vzroke, ki so privedli do zavlačevanja z začetnimi deli. Zamuda v uresničevanju pobude je v začetku šla na rovaš Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, pozneje pa na rovaš negotovih razmer na tržišču, saj se tvrdke dolgo niso hotele vezati s predračuni, ker se cene spreminjajo na tekočem traku. Vendar kaže, da so bile glavne ovire odstranjene in da bo 'zdaj vse odvisno le od načrtovalca gradnje. Potem, ko je predsednik upravnega odbora še seznanil prisotne z raznimi podatki zlasti glede števila članov in predvidene količine mleka in se zahvalil Pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu v Trstu in Tržaški zvezi zadrug za njihovo prizadevanje in pomoč in potem ko so podali obračun nad poslovanjem in prebrali poročilo nadzornega odbora, se jo začela zelo živahna diskusija. In ta se je sukala v glavnem okoli odnosa, ki ga kaže Deželna ustanova za razvoj kmetijstva do tržaškega kmetijstva. predvsem do živinoreje. Po mnenju zainteresiranih živinorejcev slednja ne opravlja tiste vloge, ki so jo njeni predstavniki obljubili, da jo bo opravljala za razvoj tržaškega kmetijstva. Zlasti je bila odločna kritika s sira ni članov Zadružnega knaškega hleva, ki so izrazili prepričanje, da se z uresničenjem pobude namerno zavlačuje.
Poznavalce razmer v naši živinoreji niso ta negotovanja posebno presenetila, saj gre pri teh dveh pobudah tudi za nekatera še nerazčiščena vprašanja, ki vedno znova mečejo senco na njihovo uresničenje. Za zdaj, in kaže, da dokončno, ni več nobenih pridržkov na račun Zadružne kraške mlekarne, ki ima vse pogoje za donosno poslovanje in torej za upravičenost precejšnjih javnih naložb, saj gre za predelovanje mleka v sir, ki, v kolikor je dober in kakovosten, dobro gre v prodajo in to po 'ceni, ki je višja kot tista za mleko. Nekoliko drugače jc pri Zadružnem hlevu v Praprotu. Najprej jc dolgo trajalo, dokler je bila vsa dokumentacija nared (zaradi stalnega premikanja cen), nato je prišlo do določenih težav s strani Deželne ustanove za razvoj kmeti jstva glede dodal nega kredita 'in končno je z uvedbo davka na dodatno vrednost prišlo do nove obremenitve in torej povečanja izdatkov, katere naj bi krili iz javnih virov. Med lem pa je umrl eden izmed članov zadruge, kar je še bolj zapletlo njen položaj, ki nima za sabo ravno dosti ljudi. In v tern grmu tiči zajec. Nedvomno ni dobro, če. se je za tako pomembno pobudo navdušilo tako malo ljudi. Če bi za pobudo stalo veliko število živinorejcev in zlasti tistih, ki imajo v hlevu malo glav živine — pobuda jc bila namenjena predvsem takim obratom, ki so na tem, da prenehajo z živinorejsko dejavnostjo, v resiiLci pa so se pobudi pridružili obrati z relativno visokim številom glav živine — bi se pobudo dalo bržkome lažje braniti pred raznimi udarci, do katerih prihaja zaradi negativnega stanja na področju pridelovanja mleka zlasti v zadružnih
hlevih. Tako zasnovana pobuda bi imela vso drugačno utemeljitev, kot pa jo lahko ima danes. Javna uprava jc sicer že odredila sredstva in podprla pobudo, hkrati pa je polna dvomov v smotrnost take naložbe, ki ima zelo malo zgledov na uspoli. Kazalo bi torej napoti vse sile za povečanje števila članov in to z načrtno akcijo prepričevanja živinorejcev predvsem manjših obratov — ne glede, ali bi medtem prišlo do gradnje hleva — in seveda tudi začeti resneje misliti na poslovanje zadruge, saj je na dlani, da z namolzen jem dosti mleka še zdaleč niso rešeni problemi pridelovanja mleka. Treba je imeli zelo jasne pojme, kaj početi z namolzenim mlekom; ga prodati na trgu ali ga predelati in še 'drugače ovrednotiti proizvodnjo, zlasti mesa — mogoče s popolnoma novimi pobudami (direktna prodaja, agroturistične pobude).
Iz tega sledi: treba je čim prej razširiti število članov zadruge, da bi s tem rešili tudi probleme okoli oskrbe s krmo in obenem poskrbeti za neokrnjeno povezavo med osnovno proizvodnjo — mleka in mesa ter predelavo in proda jo, skratka s trgom. Člani zadruge pri tern ne bi smeli čakati, da bodo glavno delo opravili drugi, čeravno je tudi nujno, da se poskrbi, da bo deželna ustanova za razvoj kmetijstva močneje in dosledneje spremljala delo zadruge, zlasti pa se spoprijemala z vprašanjem, ki zadeva pre-
delovanje in prodajo mleka in mesa na trgu in najti zanjo najbolj ustrezno obliko. Doslej ni v tej smeri dosti naredila. Skrajni čas je, da se vsa ta vprašanja temeljito obravnavajo in najde zanje primerna rešitev. S samo gradnjo se problemi ne bodo reševali.
— O —
Za kmetovalce
PORODNIŠKO NAKAZILO
Kmečke žene, vpisane v kmečko bolniško blagajno, imajo v primeru poroda pravico do enkratnega porodniškega nakazila v znesku 130.000 lir začenši s 1. julijem 1972. Prošnjo je treba vložiti najkasneje v 90 dneh porodu in priložiti potrdilo o rojstvu, v primeri splava pa potrdilo zdravnika.
Patronat EPACA v Trstu, ul. Roma 20, tel. 38100, vam sestavi prošnjo in poskrbi za vse ostalo.
— O —
Prejšnji teden je jugoslovanski predsednik Tito govoril v Beogradu o zunanji in notranji politiki države. Poudaril je, da se Jugoslavija nikakor ne približuje vzhodnemu bloku in da bo še vnaprej ostala zvesta samoupravni demokraciji.
Goriška občina je ob letošnjem dnevu osvoboditve priredila dokumentarno razstavo o odporniškem gibanju med drugo svetovno vojno.
Ob koncu meseca aprila je izšla knjiga z uvodnim esejem dr. France!a Steleta »Gotsko stensko slikarstvo«, v zbirki »Ars Sloveniae«, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga iz Ljubljane. Krasijo jo uspele barvne fotografije, na koncu pa .je dodan še izčrpen in pregleden katalog gotskih slikarij na slovenskih tleh.
šport Najnovejši dogodki v namiznem tenisu
Državno prvenstvo v Fiuggiju
Na letošnjem državnem prvenstvu v Fiuggiju so igralci in igralke Krasa in Sokola dosegli celo vrsto odličnih mest, med katerimi so najpomembnejše zlate kolajne, ki so jih osvojile predstavnice Krasa. Težko je bilo pričakovati, da bodo Kraševke lahko ohranile odlično skupinsko uvrstitev iz lanskega leta, zlasti ker se je letos raven italijanskega namiznega tenisa precej dvignila tudi pri dekletih. Boletova dekleta pa nas niso razočarala in so osvojila nekaj res presenetljivih prvih mest. Najboljša je še enkrat bila državna reprezentantka Miličeva, ki je osvojila kar tri zlate in eno srebrno odličje v najkvalitetnejših kategorijah.
Med posameznicami so vsi pričakovali, da bo končno naša najboljša igralka z osvojitvijo prvega mesta dokazala, da je tudi formalno najboljša, vendar pa je bila zadnji dan preutrujena in je podlegla poznejši zmagovalki La Gioia ter se tako uvrstila šele na peto mesto. Bolje je vsekakor šlo med mladinkami, kjer je prepričljivo zmagala, saj ji niti Marconejeva v finalu ni nudila zadostnega odpora. V isti kategoriji je skupaj z Blažinovo osvojila še državni naslov v parih in srebrno odličje ekipno. V ženskih dvojicah v skupini najboljših je Miličeva igrala z Marconejevo in tokrat sta igralki v finalu odpravili izkušeni par Sanco-Santi-faller ter si tako zagotovili še eno zlato medaljo.
Mlada Vesnaverjeva se je izkazala
Druga naša predstavnica, mlada Vesnaverjeva je po kolajnah prekosila Miličevo in s tem naenkrat zbrisala slab vtis, ki ga je zapustila na zadnjih dveh deželnih turnirjih. Vesnaverjeva je med naraščajnicami gladko premagala vse nasprotnice ln s tem dokazala, da je najboljša v državi. Nato je skupno s tovarišico Rebulovo zmagala še ekipno ln v dvojicah vedno v isti kategoriji. Med drugo-
kategornicami je nato še par Vesnaver - Rebula o-svojil presenetljivo drugo mesto, saj sta Zgoničanki šele v finalu klonili dvojici Sanco-Greci. Nekoliko slabše pa je šlo med tretjekategornicami, kjer sta naši dekleti pristali »šele« na tretjem mestu. Med posameznicami pa so vse naše predstavnice izgubile že v predtekmovanjih.
Najboljša Peterlini in Košuta
F-dina moška predstavnika Sokola sita tokrat bila Peterlini in Košuta, ki sta absolutno najboljša v deželi. Košuta se je med drugokategorniki uvrstil med prvih osem in prav tako uvrstitev si je pribo ril v dvojicah skupno s Floreanijem iz Trsta.
Bolje je šlo Peterliniju, ki je še enkrat dokazal svojo pravo vrednost, saj je med najboljšimi podlegel šele trikratnemu državnemu prvaku Bosiju in si tako zagotovil peto mesto. Med moškimi dvojicami pa je predstavnik Sokola skupno s Franchinijem zasedel odlično tretje mesto potem ko se je ponovno srečal z Bosijem in Giontello.
Odgovornost morajo čutiti vsi atleti
Končni izkupiček letošnjega prvenstva je torej vsekako pozitiven. Opazili pa smo, da se prven st.va niso udeležili mlajši člani Sokola in tukaj mislimo predvsem na Radoviča, ki je deželni mladinski prvak in med najboljšimi tretjekategorniki. Bojimo se, da prav prehodna generacija namizno-teniških igralcev, ki bi morala že v prihodnji sezoni prevzeti nia rame vso odgovornost najvišjega prvenstva, ni še dovolj zrela in se še ne zaveda važnosti rednih treningov in odgovornosti, ki jo ima igralec do društva in tudi do samega sebe. Prav bi bilo, da bi pri Sokolu nekoliko analizirali vzroke teh pomanjkljivosti in da bi zlasti med poletnimi meseci skušali to odpraviti ter vzbuditi v vseh atletih dovolj čuta odgovornosti
ketna
30
Po Conradu Richterju prireja Olga Ratej, riše Melita Vovk-Štih.
frKm
59. Vrišč glasov je potihnil. Nekateri možje so se dali omehčati, drugi so užaljeni umolknili, čoln je počasi obrnil kljun povprek in zavil k bregu. Beli sin je videl, kako so vesla odločno udarila v vodo. Začutil je tisoč gomazečih mravljincev po hrbtišču. Zavest zmagoslavne sreče ga je skoraj podrla. V duhu je videl negibno goščavo za seboj in v njej negibne cevi na preži, čoln se je hitro bližal, še malo in... Tedaj se je nekdo med potniki presedel, telesa so se premaknila in iz praznine med telesi se je pokazala otroška glavica. Deček je bil, morda Gor-
donovih let. svetlolas in v sivi obleki s širokim belim pasom, kn kršnega je zmerom nosil tudi Gordon. Beli sin je izbuljil oči in klic na pomaganje se mu je zaustavil v grlu. Mar bi bilo mogoče, da so v čolnu njegovi beli starši in da imajo s seboj njegovega prisrčnega, neugnanega bratca? Mar bi bilo mogoče, da so prav v tem čolnu in da iščejo njega, ki jim je bil pobegnil? Za hip je pozabil, kdo je in kje je. Samo tega malega svetlolasega dečka je razločno videl pred seboj. Dečka, ki je bil podoben Gordonu, za njegovih hrbtom pa so bile vanj naperjene puške.
00. Tedaj je živahni deček v čolnu nekaj zaklical, obrnjen proti ženi, ki je bila morda njegova mati. Ob zvenu svetlega otroškega glasu se je Beli sin zazibal kot spodnesena cula. Srce se mu je stisnilo v trdo, drobno kepo in sam ni vedel, kdaj se je zgodilo in kako se je sploh zgodilo — toda zgodilo se je, da je iznenada zavpil, kar so mu dala pljuča: »Nazaj! Rešite ga! Past je! - Možje na krovu so hip ali dva stali kot okameneli. Presenečeno so ga gledali, čoln je bil že tako blizu, da je Beli sin laihko razločil njihove poteze. Videl je belo ženo, ko je odprla usta in nemočno zakrilila z roko. Potem so možje zgrabili za vesla in začeli ve-
slati nazaj. Vesla so švigala vsevprek, da se je čoln v panični zmedi nevarno zagugal, naposled pa se je kljun le obrnil in čoln se je jel hitro oddaljevati. Ko je bilo očitno, da se jim bo plen izmuznil, so Indijanci užgali po njem. Počila je prva salva in Beli sin je samogibno počenil, zakaj krogle so žvižgale tik mimo njegovih ušes. Videl je še, kako se je neki korenjak v čolnu zamajal in v loku štrbunknil v vodo, toda veslači se zanj niso zmenili. Kot blazna so vesla grabila vodo in čoln je bil že tako daleč, da so druge krogle zgrešile cilj.