Jzbaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem ta a dom
ua celo leto . 3 fl.
. pol leta . lfl. 50k.
; \ „ . -fl.SOk.
Brez pošiljanja na dom
za celo leto . 2 fl. 50 k.
. pol leta . 1 11.30 k.
V „ . -A- '0k. "i* : j , •• Posamezni listi se dobijo
pri knjigaru Novaku na
velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 16.
V Mariboru 21. aprila 1870.
Tečaj IV.
V a i) i i o.
Savinski rodoljubi so sklicali na nedeljo 24. t. m. v Žavec pri Celju na 2. uro popoldne shod slovenskih volilcev celjskega volilnega okraja. Pri tej priložnosti bi se lehko snidli rodoljubi iz vseh krajev slovenskega Stajarja.
Podpisani torej povabijo slovenske rodoljube, naj se ne samo iz celjskega, ampak tudi iz mariborskega ptujskega, ljutomerskega, brežkega in sloveno-graskega volilnega okraja v prav obilnem Številu pri tem shodu vdeležijo.
Predmeti posvetovanja bodo:
1.	Kteri kandidati naj bi se postavili za slovenski Staj ar, ako bi, kar je v kratkem pričakovati, se razpustili deželni zbori;
2.	Pogovori o slovenskem politiškem programu.
3.	Volitev centralnega narodnega volilnega odbora za slovenski Stajar.
Dr. Jože Vošnjak, Franc Žuža, Franc Skaza.
Prelaz v federalizem.
Imamo sopet nove ministre. Stari so razpuščeni, državni zbor in deželni zbori bodo brž ko ne na novo voljeni. Sicer je novo ministerstvo dalo že zopet staro parolo: ustavo v ustavi premenimo, ali to ne gre. Ali se še slovanski narodi dalje tlačijo, ali se ž njimi pogodi. Če se še imajo dalje tlačiti, zakaj pa se je potem staro ministerstvo razpustilo, če pa kanijo novi ministri stopiti starim v stopinje, bodo se tak nemogoče in smešne napravili, kakor prejšnji. Kajti brez Cehov, Poljakov, Tirolcev, Slovencev, Italijanov, je vsaka zbornica državna pred sam seboj smešna in premagana. In zmagalna opozicija pod starimi pogoji, nad kterimi je slavno zmagala, vendar ne bo z nova hotela podvreči se. Zato mora priti do nove sisteme in do novih volitev.
Recimo, da bodo volitve pravilno izšle, da sedijo češkem in moravskem deželnem zboru sopet opravičene narodne večine, isto tako v Galiciji stranka Smolkova, da v Dalmaciji zmagajo narodnjaki, kakor se spodobi, isto tako na Kranjskem, in tudi na Tirolskem sopet federalisti, indi pa obveljajo dostoječe slovanske manjšine, s kratka recimo, da premaga prihodnjih volitvah federalistična stranka, kako se bo potem avstrijsko prašanje razvilo?
Češki deželni zbor, ki je v borbi za federalizem v prvi vrsti, bo najprej zahteval, da se popravi volilni red. S tim se dostojno okrepi. Potem pride zahtevanje po generalnem zboru kraljevstva češkega, to je zbor za Češko, Moravsko, Slesko. Ce se to dovoli, se ustanovi češkega kraljevstva sa-samouprava in predlog za kronovalno obljubo. Tako dobijo Cehi kronaEega kralja Češkega inpomirje s čehi je gotovo; vkupne zadeve, ki poleg samouprave češkega kraljevstva za avstrijsko carstvo ostanejo, se prepustijo za skupne obrav-
nave v državnih delegacijah. Ktere bodo skupue zadeve, je odločeno deloma v pogodbi z Ogerskim, deloma se ima določiti pri obravnavah s češkim generalnim zborom , ali pogojno v izrednem zboru vseh neogerskih delegatov kot predlog za deželne zbore. Na enak način ima biti poravnanje z Galicijo, Tirolskim, Kranjskim zarad povečane samouprave in skupnih zadev.
Dalmacija bo brž ko ne zahtevala združenje s Hrvatsko-Slavonskim in bode povod iz tega, da se Hrvatsko-Ogerska pogodba pregleda in popravi. Recimo, da se v tem pregle-danju Hrvatsko-Ogerske pogodbe v smislu narodne stranke vdeleži vojaška granica, in da trojedna kraljevina z granico spojena, voli si pridobiti v skupnih državnih delegacijah poleg ogerskega kraljestva neposreden zastop, onda so stene dualizma pale. Morda se bode potem „ustavovernim" deželnim zborom tudi ljubilo vzeti nekaj več samouprave in iz deželnih zborov neposredno voliti v državne delegacije.
Recimo, da se vse to tako napravi, kakor si želi vsak Avstrijan, pravimo Avstrijan, da se napravi mir in sprava v Avstriji med vsemi narodi in deželami po pravici, zgodovini in ravnopravnosti, tako da se nikomur krivica ne godi, da ni nikdor nezadovoljen, ne na Ogerskem, ne v nekdanji ali sedanji Cislajtaniji, recimo da si vse dežele in narodi priborijo svojo samostalnost in samoupravo za nauk pravosodje, notrajno administracijo, gospodarstvo, proti temu pa vunajne zadeve, vojaštvo, denarstvo , trgovino in še vzjemno garancijo ravnopravnosti za vse avstrijske naro(ffe popustijo skupni Avstriji in skupnim državnim delegacijam iz dežel in narodov razmerno voljenim, recimo da se vse to tako "fcgodi: Kako pa bo z našo Slovenijo, kako se udeležimo mi Slovenci tega federalističnega gibanja ? Za nas Slovence razuu Kranjskega je težko , ker nimamo državopravnega temelja in smo raz-trošeni po tolikih deželnih zborih. Imamo zares naraven temelj, narodne naravne pravice, ali smemo li od krone pričakovati zedinjene Slovenije? Naj brže smo mi Slovenci v deželnih menjšinah najzadnji, kojim se izpolnijo želje še le v skupnib državnih delegacijah, ktere bodo imele pravico in morda tudi voljo, nam meje za zedinjeno Slovenijo dovoliti in postaviti in isto tako enako skupljenje drugih menjših dežčl določiti, ko bi se želja in potreba kazala.
Tačas pa velja na eni strani Čehe, Poljake, Tirolce složno in vzajemno v federalističnem smislu podpirati, na drugi strani pa imajo naše slovenske večine v Ljubljani in slučajno v Gorici dolžnost, svoje zapuščene brate na Koroškem in Štirskem v brarabo vzeti in po svoji moči težiti, vleči in tiščati za zedinjeno Slovenijo. Manjšine pa se bodo branile in borile, kakor bodo mogle s prašanji, protesti, z izstopom, na vsak način kakor bode služilo. Pred vsem pa je treba, da se ljudstvo za svoje narodno rešenje vzdigne pri volitvah in taborih, vsak in vsi. Dosti še je dela tudi po mestih in trgih mora nemškutarija minoti in se kazati taka sloga, kakor so jo kazali Čehi pri svojih volitvah. To delo ni na en teden, al na eno leto, ampak še morda dalj časa, vsakako pa valja federalistično zastavo visoko povzdig-noti. Če se slovanska in nemška federalistična stranka ozko zvežejo, morajo zmagati, vsaj najprevidnejsi Nemci, kakor Schuselka, Fischhof sami vidijo, da je v federalizmu rešen ob enem tudi jihov nemški otok med Slovani in kar je največ vredno, pravica pride po takem do vlade in po pravici mir.
Ali nam bo ta pota sedajno novo ministerstvo pripravilo, ali nam bo le zadosti pravično, da se narodi zamorejo v ta pomirliva pota podati, to bo učila prihodnost. Ako tega
ne steri, ne more se reči, da je Avstrija pri starem, ampak godi se ji kakor zastarelem bolniku, ki mu je veduo slabeje, dokler da ne pride čas, kedar je prepozno.
Postava od 8. februarja 1869,
(Dalje.)
15) Dati naznaDje presoje, predloge in začasna šolska sporočila na više šolske gospodske.
§. 28. Okrajno šolsko svetovalstvo se snide najmanj enkrat na mesec k redni seji. Predsednik sme po potrebi sklicati tudi zvunredno sejo, in tudi mora sklicati, če to zahtevata dva uda. Vse zadeve, glede na ktere se mora kaj odločiti, presoditi ali predložiti se morajo skupno uravnavati.
§. 29. Da se more kaj odločiti, je potrebno, da je zvun predsednika še uazočih najmanje polovica udov. Odlo čuje sc le po. absolutni večini glasov ; če je na vsaki strani enako glasov, odloči predsednik, ki tudi ima pravico zabra-niti izpeljavo odločeb, ktere so po njegovem mnenju soper postavo in si zastran tega mnenje deželnega šolskega svetovalstva priskrbeti. Pritožbe proti sklepu okrajnega šolskega svetovalstva grejo do deželnega šolskega svetovalstva in se morajo pri okrajnem šolskem svetovalstvu vložiti in imajo odložno moč, če se namreč to zgodi v 14 danih po naznanjenju one odločbe, proti kteri se hoče pritožiti.
§. 30. V zadevah, ktere so tako nujne, da se ne more čakati do pribodne seje in se ne more sklicati zvunredna seja, sme predsednik stvar sam poravnati, mora vendar brez odlaganja ali najkesnej v prihodnji seji v tem dovoljenje okrajnega šolskega svetovalstva doseči.
§. 31. Minister uka in bogočastja imenuje okrajnega šolskega ogleda ali za en ali za več šolskih okrajev. Imenuje se na podlagi trojininega nasveta deželnega šolskega svetovalstva na šest let.
Opazovanje uka v verozakonu, ktero ima vlada po §. 2 postave od 25. maja 1868 in po §. 2. te postave, oskrbuje okrajni šolski ogleda.
§. 32. Ravnatelji in učitelji ljudskih šol, kteri podu-čujejo v enem šolskem razredu, se smejo za okrajnega šolskega ogleda imenovati samo z dovoljenjem onih, ki plačujejo dotično šolo.
V tem slučaju se jim daja po potrebi učiteljski pomočnik na stroške normalne šolske zaloge, za čas dokler šolski ogleda svoje posle_ izvršuje, če je taka pomoč v tem času potrebna.
§. 33. Okrajni šolski ogleda ima oblast s časoma šole ogledati in preiskati.
Ima pravico v podučivno-pedagogičnih predmetih svetovati in v tem opažene pomanjkljivosti taki na mestu z ustmenim poveljem popraviti.
Tudi ima pravico sklicati in voditi zbore (konferencije) okrajnih učiteljev.
Pri obiskovanju javnih šol njemu odkazauih, mora okrajni šolski ogleda posebno gledati na:
1.	ali okrajni šolski ogledi svojo dolžnost storijo zastran ogledanja šol,
2.	ali se držijo postavne odločbe zastran prijemanja in odpuščanja otrok iz šol,
3.	ua zmožnost, marljivost in obnašanje učiteljev proti šoli, dalje na to kako strahovanje, red in snaga je v šoli.
4.	ali se drži učni načrt, kak je način učenja, kako napredujejo otroki v obče in v posameznih predmetih.
5.	na vpeljana sredstva in pomočke uka in na notranjo uravnavo šole.
6.	na ekonomične razmere šol in na plačo učiteljev. Pri obiskovanju privatnih šol in zavodov za odrejo mora šolski ogleda gledati na to, ali izpoluuje one pogodbe, pod kterimi so bile dovoljene in ali ne
prestopajo mej svojih pravic.
§. 34. Okrajni šolski ogledi morajo sporočati o svoji delavnosti okrajnemu šolskemu svetovalstvn in pristaviti, kake potrebne predloge in naznanila so na mestu zapovedali.
Ta sporočila se morajo s odločbami vred, ktere so se o njih storile, predložiti deželnemu šolskemu svetovalstvu, ktero se mora na njih ozirati, kolikor je potrebno, kedar predloži šolska sporočila ministerstvu bogočastja in uka.
§. 35. Predsednik razdeli uloge med ude, da se potrebno izdelajo.
§. 36. Okrajni šolski ogledi dobivajo za časno ogledovanje in preiskavanje šol navprečni denar iz državnih dohodkov. Ravno tako se plačujejo tudi stroški za tekoče pisarnične potrebe in za opravilstvo iz državnih dohodkov.
(Dalje.)
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Pomnoženje sadnega drevja iz semena.
(Dalje.)
Spomladi se veje odstranijo, s kterimi je jesenska setva skozi zimo pokrita bila, da se skorja po gredah zrahlja, po tem se spet grede pokrijejo z vejami, da semena več vlage imajo; če se kaj plevela pokaže, je treba pleti, če je pre-sušno, pa pomakati. O pletvi je paziti,, da se s travo drevesca ne izpulijo , ko začnejo rasti. Ce bi kako drevesce slabo rastlo ali je nekazno, se naj izpiplje , da drugo več prostora ima; kder pa v šopkih rastejo, jih je izredkati, in lepa drevesca v rečine posaditi. Se ve, da se dračje ali vejevje pobere, kadar ga več treba ni.
Drugo leto se morajo drevesca okopati, za to delo je ozka rolnica najboljši, potem jih opleti, kar se mora tudi še potlej večkrat ponoviti.
Tretje leto mala dreVesca že zlo zrastejo, da so persta debela; ktera so močna, se jim spodnje vejice otrebijo, slabim se vrhi ali debla malo prirežejo; da lepša debla naredijo, na primer: pri jablančkib,hruškah in slivah. Kdor ima večo drevesnico, zamore že drugo spomlad veča drevesca 1—2 čevlja narazen na posel no gredo presaditi, ktera je iz prvega sadeža izkopal. Morajo pa se takim drevescem vse dolge, posebno srčne korenine prikrajšati, da več postranskih korenin naredijo; in če so 2 ali 3 leta stara, da že postranske veje imajo, se jim te in vrh posnamejo, korenine pa 4 do 5 palcev prirežejo. Pri orehih in kostanjih, ki imata debelo svrš ali stržen in se ne zaraste, se nikdar vrh ne prireže.
Na novi gredi je dobro nekaj tednov prej jame narediti kako ped globoke, in drevesca k večemu kak palec glo-hokeje posaditi, kakor so prej rastla. Ko se koreninice poravnajo, z dobro prstjo nasipljejo, z vodo polijejo , se zadnjič nekoliko okoli potlači in količi pristavijo, ki se z ličjem k deblu privežejo, vmes pa, kder so privezana, se nekaj mahu dene. Drevesa se smejo presajati, ko listje odpada, in dokler se drevo sopet ne muzga ; kar se zgodi od vseh svetnikov do sv. Jurja. Presaja pa se takrat, kdar je prst vlažna in tiho vreme ; v cmokasto zemljo ni dobro saditi.
Kdor drevesa, ko jim je korenine prikrajšal, v kako lužo s koreninami dene ali jih namoči, in potem s prav dobro prstjo potrosi in tako posadi, se rane hitro zacelijo, drevesa čvrsto in močno rastejo, pa tudi mnogo novih koreninic storč. Taka drevesca eden do pol drugi čevelj okoli iz zemlje živeža vlečejo in se drugo leto že smejo žlabtniti ali cepiti in potlej, ko so ročnika debela in 6 do 7 čevljev visoka, pa lepi vrh naredila, se na svoj kraj presadijo , kder imajo zmiraj biti.
Vlastnik, ki si za svojo potrebo iz semena sadno drevje izreja, dobro stori, ako kosčice in peške prav redko sadi in seje; temu jih ni treba v drugo posebno gredo presaditi, in jih na mesti zamore drugo, tretje ali četrto leto pocepiti, in ko v stan pridejo, na svoje stanovitno mesto presaditi.
Slabo rasteča semenska drevesa se porabijo za podlago prtlikovcem, to je: se pocepijo za majhna, nizka drevesa, ki so 3, k večemu 8 čevljev visoka, pa pridno žlahtni sad do-našajo, toda treba jih je posebej oskrbovati.
Opazka.
Zmiraj na enem mestu ni dobro drevesnice imeti, ker se drevesa nebi dobro obnašala, temuč treba je kak nov kraj za to odločiti, ko so se v prvem sadišču drevesa ¡zredile in na stanovitna mesta presadile; ali pa se drevesnica potem pognoji in kak drug sad, postavim: rona, zelje, krompir pridela, in za tem spet za drevesnico obrne. Inače bi
tadi veljalo še za izrejo sadnih dreves, če bi se seme ua: take grede vsejalo , kder še tisto pleme ni rastlo, in tako grede menile, da v vsako drugo pleme dreves pride , kakor
so poprej v nji rastla.	.
Skoraj vsako leto nekaj dreves mine po sadunosniku, nekaj se jih polomi, nekaj posuši ali na drug način uniči; zato je prav dobro stanovitne sadeže sadnih dreves imeti in vsako leto nekaj dreves žlahniti, požlahnjena presajati in nova zarejati ali vsaj od časa do časa peške in kosčice posebno slive ali češplje in breskve, ki malo časa trpijo; da zadnjič celo ob sadje ue pride.
Tudi je zlo dobro mnogo sadno drevje, zgodno, srednje in pozno saditi, da bo vse poletje sadje najprvo in uajzad-nje. K temu še gre pomisliti, da nektera leta obrodi zgodnje sadje, nektera pa pozno, in toraj se zanesljivejše oskrbuje sadno drevje, da saj eno ali drugo pleme sada doprinese, ker ga je mnogovrstnega. Na to je že v sadišču pri tistih sadnih drevesih gledati in skrbeti treba, kterih ne po-žlabnujemo; pri cepljenju pa še timveč, da bo skozi poletje dovolj raznega sadja.	(Dalje.)
(Mužna p res lica konjem strup.) Živinski zdravnik Thomas oglaša, da mužna preslica (equisetum palustre, Suropf-Schaftheu), posebno če se daja konjem sama, popadne možgane, hrbtenjačo in da tako vse mišice konjem mrtve postanejo. Če konji mnogo jedo tega bilja, oslabijo jim v 12 urah vsi telesni organi.
Dopisi.
Iz Ptuja. Volitvena praska za okrajni zastop ptujski je srečno dovršena, povoljneji, negoli smo se nadejali. Pred tremi leti nismo se uiti drznoli svojih ponudnikov staviti za veliko posestvo, a pri volitvi za občine nam se je po-skliznolo nekaj zbog Bestalnosti selskih volilcev, največ pa vsled nedostojnega delovanja raznih biričev, uredniki sami ne soči voliici zdelavali so volilce na volitvišči, vsaj ptujski črevljarji zamenjavali so volilne listke, vzpet drugi so jim je pri mostu odjemali a nasprotne v prgišča rivali nek mo-žek je isto tiral ua ulici. Letos se je pojavil tolik napredek, da so nasprotniki celo zatelebani strmeli o ustrojbi in uredbi narodne stranke za veliko posestvo, in vspeh je bil, da smo vse svoje ponudnike dično posadili na zastopniške stole. Slava vrednim moževom volilcem! stalni stojte, naskorem bode treba drugoč stopiti na burno borišče. Malo teže se je godila za občine, ker mnogo volilcev še nima dovolje prave borivnosti, izurjenosti in trdnosti na tako polzkih pozoriščib, perahi so še in nasprotna sapa je hitro posuče v pogubni pocmrk, kar se je vedro kazalo dne 29. sušca v mestni dvorani, dobro oborožani možje nastopivši bojišče izročili so, dobivši mig in kim, malomarno prece bridkega orožja so-vražniškemu taboru. Ukazano je bilo, čemur povse pritrjujemo, ka nikdor nima pravice vuiti v volitvišče nego samič voliici, vendar svobodno se je gibal v rečenem prostorji okrajnega zastopa pisar, ki je marljivo pomagal spremenjati imena na volilnih listovih, če je nekdo količkaj oko ali pete odmeknol, ter tem potem mnogo kvaril. Ta napaka se je naznanila vojvodinskemu poverjeniku, toda zastonj, ^ajveč je opravil dr. Strafela *) in jegov pobočnik, krojač Ceh, ta sta zvunaj volitvišča, vendar znotraj prikletnih vrat, kder je stražnik postavljen puščal vhajati samo volilcem in pa..., tako sukala medluhe, da ni bilo več upati za nas ugodnega posledka, najhuje so pene kipele proti nekemu Haložančku, vsaj dotle se je dotiralo, da je nasprotništvo celo puščati počelo naše ponudnike razve edinega, uadčegar prekrižanim imenom se je navadama čtelo G., vendar vse zvijanje in sukanje je tako potegnolo, da smo osem svojcev spravili v zastop, a nemškutarstvo dva, in kakor se zdi, še ta nista nam nasprotnika. Svojih zastopnikov toraj čtejemo 18, pred tremi leti pa nijenega, in menda še nekteri od one stranke voljenci bodo z narodnjaki glasovali. Med našinei prijeten zvek davajo imena črstvega borilca dra Ploja, dra Križana, dra Gršaka, častne duše in neprestrašena zagovarjalca naših svetinj g. Božidara Rajča in g. Meška; zanesljivega Šen-vetra in še nekaj narodnih junakov. Ta volitvena prikazen ovaja moč narodnega razvoja in zavedanja. Živeli narodni
*) Vi gosp. odvetnik, markovski zleženik niže Ptuja ste se silno trsih sence si oviti.
okrajni zastopniki, in živo branili prava, svobodo, narodnost. Sevsema zapuščali so nas pri volitvi Stopr-čani, Najberščani in zvečine Podravljani z desnega pobrežja, češ, ka kižlek ni ploden, tedaj tudi brez napredka, brezomike jegovi bivalci, jim se v prvi vrsti prištevajo Leskovčani, ki so kakhte brez črteža in osnove volili ; Vrbanščani niso slave napravili pokojnemu Povednemu, inači se levo pobrežje ni dalo jako zdelati in za nos voditi od nemškutarstva. Končna slava ide Zavračauom in še drugim tovarišem. — Radostno spominjam, ka, kedar je politiški poverjenik govoril s po-samnimi udovi volilnega razvoda v nemščini, slišali so se izmed volilcev močni glasovi : slovenski govoriti, da bodemo vsi razumeli ; zahtevali so tudi možje, naj se piše zapisnik po naškem, čemur nikakor ni nasprotoval okrajni glavar kot poverjenik. — Da se drugokrat zogne vsem meščanskim spletkam v volitvi, najbolje bi bilo, in moralo bi se zahtevati, da občine ne volijo v mestu, kder se vsa po žlaprtkih okus imajoča smrdljivost kvasi na volilce, nego izven mesta, da imajo mir od nadlegovanja in kvarjenja odpadniškega. Starodavni Ptuj ! pomalem počinaš prepoznavati, ka tvoji zidovi molijo v sinji zrak na slovenskih tleh, jemi vendar polagoma stopati v glatni hram svoje nekdanje slave.
--— bele stranke, kakor ste jo račili imenovati pred
tremi leti zmagalnim vencem, toda tokrat vam ni steklo po vaši dobrohotni volji, Haložani so zvršili sebi naloženo dolžnost. Kdo razumen si more razložiti, zakaj ta gospod črti slovenski narod? iz kterega je beli svet ugledal, in iz njega si pripravil lepo premoženje; menda meni, da slovenstvo zagovarja mračnjaštvo. Ta domner ometa naše pravo glasilo ua vsaki strani, pošiljajoče rtaste kolkove, žareče in čarajoče strelice v mračnjaški in nazadnjaški obud, dičimo se, ka smo svobodoumnejši od pristranskih in priklačenih „Fortschrittvereinerjev", ker naša svoboda je osnovana na črstvemin posvečenem stalu : na enakosti in na pravu, pa ne na vrhovnosti enega ali dveh narodov, a na tlačilu vseh drugih brez ozira na najsvetejša načela človeške vrednosti. Nekterniki trdijo, ka g. Št. ne ve po slovniških pravilih govoriti in pisati naščine, in to je pre povod in razlog jegovemu nemškutarstvu ; to lehko verjememo, vsaj ravno ua tem smetišči blatne nevednosti se vali največ črtnikov naše svete stvari, nevednost kozlu nemškutarstvo. Naše geslo se zove : vsakemu svoje in konec je vsi pravdi; toliko pa menda smemo od vsakega omikanca iskati. Ktera zlokobna vila vas je genola g. dohtar, da ste veliki ponedeljik na večer o pol osmih v Herberjevi gostil-nici račili štrbenknoti iz svojih visokih župansko-odvetniških ust? vse Slovence je treba izkoreniti Ousrotten). Gotovo bi med prvimi padla ta srečka na Možinovega Fran-čeka, ki je pred kakimi 40 leti okinčen plat n enoj torbico in prevrtanimi bregušicami gosi naganjal po markovski ledini. Nesnažni in smrdeči so ptiči, kidajoči v svoje gnezdo.
Iz Zavre. Proti koncu preteklega leta je umrl župan Turške srenje g. M. K. Moral se je zato do časa splošnih volitev, voliti drugi župan. Volitev je bila napovedana na 10 svečana t. 1. Sošli so se svetovalni odborniki in še neki drugi poštenjaki, ker znalo se je, da bode eden izmed svetovalcev ali odbornikov izvoljen za župana, in da bo potem treba voliti drugega svetovalca ali odbornika. Volitva je bila napovedana pri G. Reisinger-ju v Dobravi, kder so se zato zbrali, vsi imenovani kakor tudi župnik Č. V. G. in učitelj G. Ker še komisarja ni bilo, so pregledali do tečas srenjske račune. Ko potem pride c. k. komisar se je začela volitev, pri kteri se je glasovalo vse po slovenski zapisavalo pa vse po nemški pa kako bi tudi drugače bilo, saj c. k. komisar niti ene besedice slovenske ni pregovoril ali zato ve slovenski ali ne, ne morem reči. čudno pa se mi je tudi zdelo to, da se med vsemi nasočimi ni nahajal noben, ki bi zahteval slovenščino pri volitvi. Še potem, ko je bil izvoljen g. J. Iv. za župaua in J. T. za svetovalca, ni noben zahteval, da bi njima razlagal c. k. komisar njihove pravice in dolžnosti v slovenskem jeziku, če ravno malo nemški razumeta. Ko je komisar vse prebral, njima reče naj mu v roko segneta in naj rečeta ,,Ja" sta rekla „ja". To se mi je ravno tako smešno zdelo kakor bi bilo smešno to, če bi. meni kdo kaj lantinski razlagal, in če ravno nebi nič, razumel, bi vendar k slednjemu rekel : „bene, bene". Če pa se pri takih priložnostih narodni jezik celo ne rabi, so temu narodnjaki sami krivi, zakaj ga ne zahtevajo saj imajo pravico to zahtevati. Če pa bomo čakali, dokler nas bodo urad-
rtiki silili slovenski pri uradih govoriti, še bomo morali presneto dolgo čakati. Kaj pa nam pomaga, če je više 80 tisr.č ljudi pri 8. taborih že soglasno in pred celim svetom iz reklo, „slovenski jezik se naj upeljavšole, v urad ni je, v cerkvo itd." Kaj rečem nam pomaga, da se je to vse tamo obljubilo zahtevati, zdaj pa pri nobeni priložnosti čelo nihče ne misli na ono obljubo in vsak pri uradu samo celo zatelebano gleda, če se mu kaj pravi, kar ne razume. Dokler ne bomo naših pravic zahtevali pri vsaki najmanjši priložnosti, je bomo imeli le samo na papirju in naši nasprotniki se bodo iz nas samo zasmehovali. Na noge tedaj dragi sorojaki, zahtevajmo naše pravice pri vsaki najmanjši priložnosti, da tako pridemo do boljšega. Z Bogom.
Slovenski rodoljub.
opazila ogenj, skoči v sobico in ga hitro odreže in tako reši smrti po obešenju, revež se je vendar tako zlo opekel, da je drugi dan za strašnimi ranami in v velikih bolečinah nesrečno smrt storil. Kmetje varujte se igranja!
(Turgenjev ruski roman „Dim"), ki ga je poslovenil M. Samec, in ki bo obsegal 18 natisnjenih pol, izide meseca junija in velja po naročbi 1 gold. ,,Dim" se prišteva prvim Turgenjevim povestim, kterega je hvalila celo nemška kritika. Naročnina se naj pošilja g. M. Samec u v Gradec, (Heinrichstrasse Nr. 5.) Kdor 10 iztisov naroči, dobi enega brezplačno.
(G. Lasser) deželni tirolski poglavar gre v penzijo in bo stanoval v Gradcu.
Politični ogled.
Na političnem svetu so zdaj tudi prazniki in zatoraj ne moremo nič kaj važnega poročati, če ne to, da so skorej po vseh državah ministerske krize.
Dunajski časniki tudi hočejo vedeti, da je pre minister Taaffe pisal g. Goluchowsky-ju in mu ponudil deželno poglavarstvo v Galiciji; pravi se, da je Gulochowski odpisal, da hoče to službo prevzeti in da pride sam na Dunaj, da se še zastran tega z ministri pogovori. Daljevse piše, da se g. Potočki tudi pogaja s češkimi prvaki. Če je vse to res, bi znali res priti nekoliko boljši časi za Slovane.
Pravi se tudi, da je že celo gotovo, da bodo vsi vjet-niki odpuščeni, ki so zastran političnih pregreh zaprti. — Čas bi bil, da bi se to zgodilo.
V dolnji zbornici ogerski je minister Eotvos vložil te-le postavne načrte: O svobodi vere, o prenaredbi vseučilišča, o prenaredbi srednjih šol, in da se naj napravi akademija v Kološu in čuvališče majhnih otrok. Dalje, da se naj postavi posebna komisija, ki bode te postave načrte pretresla.
Iz Prage se piše, da se še zmirom oglašajo srenje in druga javna društva, ki zahtevajo, da se mora Češka, Moravska in Šlezija spet združiti, in da se naj vsak imenuje izdajavec, ki bi bil zoper to združenje.
Srbski kongres se bo spet začel na dan sv. Jurja v Karlovcih.
Turčija hoče sklenoti z Rimom svoj konkordat.
Novičar.
(Znižana poštnina.) Od prvega maja t. 1. počenši se bode znižala poštnina pri poštnih nakaznicah (Postanweisungen) in sicer se bodo plačevalo za 10 gld. samo 5 kr., od 10 do 50 gld. 10 kr.^od 50 do 100 gld. 15 kr. itd. Bodo se tudi prihodnjič prijemale in izplačevale poštne nakaznice po vseh poštah, po kterih se ne bo pošiljalo više denarja od 100 gld. Oddaja odprtih pisem, v kterih se pošilja denar, bode vendar omejena, in se bodo prijemala le samo taka pisma, v kterih ne bo više denarja, kakor samo 100 gld., in ktera ne bodo težile više od 15 lotov.
(Položen tat.) Pred kratkim je sedel nek pobožen mož v cerkvi in molil, k temu se vsede nek drugi mož, ki je bil do glave v plajšč zavit, iz kterega ste molili obe roki, kteri je lepo pobožno pred seboj sklenol, kakor da bi tudi molil. Čez kratek čas, ko se je ta ptujec k prvemu res pobožnemu možu vsel, opazi ta, da mu nekdo v žep sega; pogleda svojega soseda in ker opazi, da ima ta obe roki pred seboj, ni mislil, da bi ta bil segal v njegov žep; ko je vendar spet opazil, da mu nekdo po žepu vrta, segne naglo v žep in popadne in potegne roko poleg sedečega ptujca iz svojega žepa. Ta je namreč imel eno umetno roko z eno pravo pred seboj sklenjeno, druga prava njegova roka pa je segala po sosedovem žepu.
(Strahovit nasledek igranja.) V Nagu-Körös-u na Oger-skem je šel pretekli mesec neki kmet seno kupovat in je seboj vzel 80 gold. Grede mimo neke krčme, se je hotel malo okrepčati in se zato poda v njo. V kratkem je ves denar zapil in zaigral. Ko je kesno domu prišel, ga je začelo grivati, stopi v neko malo sobico in se tamo obesi. — Pozabil je vendar izgasnoti luč in tako se je primerilo, da so se njegove široke berguše užgale. Njegova žena, ki je
P o s 1 a ii o.
V	,,Slov. Gospodarju" št. 13 t. 1. se je nek dopisnik iz Maisperga dne 24. marca predrzno! brez javljenja svojega imena mene podpisanega kukavno napadati, naštevaje mi pregrehe nevoljnosti do slovenskih napisov in psovanja slovenskega ljudstva, kar vse jaz tako dolgo pripisujem laž-njivemu sumu, dokler dopisnik ne bo imenoval svojega imena in ne bode čestitega občinstva teh meni očitanih pregreškov prepričal.
V	Ptuju dne 12. aprila 1870.	Zistler,
poštnar.
Tržna cena pretekli teden.	1 >N t« CS ! > \ >	dinu	I >	Mariboru	>	* ——s © o	>	| Ptuju |
	fl.	k.	fl.	3.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan (drevenka . .	T	"40"	4	70	5	—	4	40
Rži „	3	50	3	20	3	30	3	—
Ječmena ., .	3	_	0	00	3	60	3	15
Ovsa „	2	5	2	10	2	40	2	30
Turšice (koruze) vagan .	3	50	3	—	2	90	2	90
Ajde „	2	80	2	90	3	40	2	30
Prosa ,, .	2	70	2	40	3	50	2	30
Krompirja ■	2	—	1	40	1	90	1	15
Govedine funt ....	—	21	—	26	—	24	—	25
Teletnine ....	—	24	—	26	_	24	—	26
Svinj etine črstve funt	—	26	—	26	—	24	_	26
Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	9	—	—		8	50	10	—
» 18" n »	—	—	5	15	0	00	—	—
„ 36" mehkih „..--.	'4	—	—	_	6	20	7	—
n 18" „ n	—	—	4	—	—	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	70
b n mehkega „ „		50	—	50	—	45	—	60
Sena cent ....	1	—-	1	90	1	70	2	30
Slame cent v šopah	1	80	1	35	0	96	1	40
„ „ za steljo	1	40	1	—	0	85	1	15
Slanine (špeha) cent	38	—	37	00	38	—	40	—
Jajec pet za ...	—	10	—	10	—	10		10
Cesarski zlat velja 5 fl. 86 kr. a. v. Azijo srebra 120.50. Xat'odno drž. posojilo 96.50.
Loterijne srečhe.
V Trstu 16. aprila 1870: 76 TO 2 47 74
Prihodno srečkanje je 23. aprila 1870.
Oznanilo.
Iz svoje zaloge, ktera popolnoma oskrbljena z različnim lepim in dobrim blagom za obleke v pomladi in poletju, in ktera se prodava po naj nižji ceni, priporočam med drugim tudi to-le:
Pavolnino in platnino, plehano in ne plehano, vatel po 16—28 kr.
Pravo laneno platno......... „ 23—60 kr.
Modri druk............ „ 30—36 kr.
Kambrik............. „ 25—33 kr.
Roba za hlače........... „ 30—50 kr.
% široko roba iz ovčje volne....... » 30—80kr.
Dalje vse vrste sukno, robo za hlače, poletne suknje itd. Pri meni se tudi dobivajo lepi ženski jopiči, napravljeni po najnovejši šegi, razne velikosti po 3—10 gld.
J. E. Zupan,
kupec na sofijinem trgu slovenski cerkvi nasproti _ v Mariboru. _