Pisarna za zdravljenje naših bolnih stanovskih, družabnih, uradnih, književnih, narodnostnih in političnih razmer. XI. Vprašanje: Na naši šoli se je za učence I. in II. razreda iz oddaljenih vasi ustanovila paralelka v vasi, ki je od materinske šole pol ure oddaljena. Deželni šolski svet me je imenoval učiteljem na tej paralelki, ker imam v isti vasi tudi svoje bivališče. Vprašam torej sledeče: 1.) Ali sem dolžan ob četrtkih hoditi brezplačno poučevat na materinsko šolo, ki je pol ure oddaljena od moje paralelke ? 2.) Ali se moram brezpogojno pokoriti ukazu nadučitelja, ki mi je naložil 3 ure ponavljalne šole ob četrtkih, a sebi je pridržal samo eno, dasiravno ima on manj učnih ur na teden nego jaz ter moram vrhutega še pol ure daleč dostikrat v najslabšem vremenu hoditi. Poleg tega poučujem vsak dan dva razreda vsakega s 75 učenci. S ponavljalno šolo imam na teden 27 in pol ure, a nadučitelj samo 24. Z veseljem in brez vsakih obveznosti sem bil pripravljen prevzeti dve učni uri v ponavljalni šoli, a za tretjo se branim, ne iz neprijateljstva do nadučitelja, saj sva oba istega miš- Ijenja in se vedno dobro razumeva, temveč edino le iz razlogov enakopravnosti in pravičnosti. Kaj mi je torej v tem slučaju storiti? Ali morda samo molčati in voljno trpeti ? Radovedneš. Odgovor: 1.) Po Tvojem popisu sodeč, si, dragi Radovednež, nameščen kot učitelj na materinski šoli. Ko s« je bila v Tvojem bivališču ustanovila paralelka za oddaljene otroke, Te je deželni šolski svet zato imenoval učiteljem na tej paralelki, ker Ti v tej vasi bivaš. Po mojem rnnenju Te je deželni šolski svet na to paralelko le eksponiral, to se pravi Ti si ostal kot učitelj nameščen na materinski šoli, a si odločen opravljati službo na paralelki. \z tega in pa iz okolnosti, da je paralelka del materinske šole sledi, da se Tvoje službene dolžnosti nanašajo tudi na materinsko šolo in si torej dolžan, če pride na Tebe vrsta, ob četrtkih brezplačno poučevati v ponavljalni šoli v toliki meri, da Tvoje službovanje ne presega na teden 30 učnih ur. Odpri državni šolski zakon z dne 14. maja 1869. in z dne 2. maja 1883.; § 51. tega zakona določa, da se ravna mera učne obveznosti po potrebah šole. Če poučuješ na teden nad 30 ur, se Ti mora ta čezmerni pouk posebej nagraditi, v vsakem drugem slučaju si dolžan na materinski šoli poučevati za ono plačo, ki Ti je v davkariji nakazana. Tvoje pravno razmerje, t. j. pravice in dolžnosti, dobe drugo lice, če se nahaja v dekretu, s katerim Te je deželni šolski svet imenoval učiteljem na paralelki, določba, da odslej Tvoje službovanje na materinski šoli preneha. Če se moreš izkazati s takim dekretom, nisi dolžan niti ob četrtkih niti v petek niti svetek hoditi poučevat na materinsko šolo in če že hočejo imeti Tvoje sodelovanje, Te morejo nagraditi, Skoda, da nisi predložil »Pisarni« točnib predpisov obeh dekretov. Dekreti in §§ so edini pravi tolmači naših pravic in dolžnosti. § 3. zakona z dne 28. februarja 1874. o napravi ponavljalnih šol na Kranjskem se glasi: »V ponavljalnih šolah ima poučevati učitelj, ki je na ljudski šoli v službi. Ako je pri ljudski šoli več učiteljev, takrat določi po zaslišanju krajnega šolskega sveta okrajni šolski svet, kdo naj prevzame to nalogo.« Če ni že ta zakon s katerim novim zakonom razveljavljen, potem mora Tvoj okrajni šolski svet, a ne nadučitelj določiti, kdo naj prevzame pouk v ponavljalni šoli. V slučaju, če ni ta oblast ničesar odredila, mora začasno nadučitelj poskrbeti in določiti učitelja za ponavljalno šolo; zakaj on je v zmislu § 12. državnega zakona z dne 14. maja 1869. in z dne 2. maja 1883. tudi za to šolo odgovoren. Po analogiji določbe v § 3. zakona z dne 28. februarja 1874. mora tudi on zaslišati krajni šolski svet ter si za svojo naredbo naknadno oskrbeti potrdila okrajnega šolskega sveta. 2. Ukazom nadučiteljevim se moraš v šolskih zadevah pokoriti; zakaj § 26. šolskega in učnega reda z dne 20. avgusta 1870. veleva, da se morajo ostali učitelji šolskemu vodji v uradnih stvareh točno pokoriti. Ce pa on kaj nepostavnega ali celo nedopustnega zahteva, ga smeš na to prijazno in tovariško opozoriti, in če še vztraja na svojem nujnem povelju, pokori se mu, saj je v zmislu § 12. državnega zakona z dne 14. maja 1869. in z dne 2. maja 1883. on odgovoren za vso šolo, Ti si pa le v toliko odgovoren, v kolikor to šolske naredbe, osobito šolski in učni red z dne 20. avgusta 1870. vsem učiteljem dolžnosti nalagajo. Ako vobče njegova protizakonita povelja niso nujna in če se sploh tičejo zadev, ki sodijo v mesečno domačo konferenco (glej § 38. šol. in učnega reda) spravi to taktnim načinom pred »forum« konference, če izpade sklep konference v nepostavnem zmislu, imaš pravico oddati svoj posebni glas ter zahtevati, da se zapisnik predloži okrajnemu šolskemu svetu v odločitev. Sicer se blagovoli v tej posebni zadevi obrniti pismeno na okrajnega šolskega nadzornika, ki bo to zadevo kot funkcionar v okrajnem šolskem svetu postavnim potom uredil, a bodi previden v svojem pismenem slogu. Nobena tožba, nobena škodoželjnost itd. temveč čut tovarištva, pravice, dobrohotnosti in zakonitosti naj seva iz njega. O ravnopravnosti pa ne moreš govoriti; zakaj nadučitelj ima več dolžnosti in večjo odgovornost. Iz dolžnosti in odgovornosti izhajajo obenem pravice v rastoči oziroma pojemajoči meri. Pravico pa imaš zahtevati, da se vrši vse v zmislu zakonov in naredb, t. j. v zmislu pravične uprave. Subjektivna pravičnost, t. j. dušni čut, kaj je nam prav in všeč ali kar nam ni prav niti všeč, se mora podrediti pravici zakonov in njihovi pravični upravi, t. j. objektivni pravici. Naš narod se ne bo tako dolgo dokopal do samostojnosti v okviru ustave, dokler ne bodo vsi njegovi kulturni stanovi vzgojeni v tem duhu in napojeni s čutom pravice v narodnostnem in političnem oziru. 3. Iz Tvojega poročila ne uvidim, da bi moral Ti trpeti, obratno, sedaj imaš manj potov. Ker bivaš v vasi pol ure daleč od šole, si moral pred ustanovitvijo paralelk vsak dan to pot po večkrat prehoditi, sedaj jo prehodiš le ob četrtkih. Nadučiteljeva naredba naj Te ne boli, velikoveč Ti bodi ona dokaz, da Te smatra on za vrlo sposobnega in delavnega tovariša, a tudi učencem in Ijudstvu se bo moralo kaj takega dozdevati. Vrhutega Ti izprehod morda vendar dobro de. Clovek često sam sebe vara. Kar se mu zdi težavno, nevšečno, neinogoče, to mu je često koristno. Tudi z menoj se je večkrat tako godilo, končno sem začel globlje razmišljati o zadevi, glej, izkazala se mi je dobra. Letos Ti\ prihodnje leto pride drug na vrsto I V slučaju, da bolehaš, je Tvoj vzdih trpljenja opravičen. Pojdi k c. kr. okrajnemu zdravniku, vzemi dopust, da se ohraniš našemu poklicu in stanu še dolgo vrsto let! Dohtar Tepka.