PROSVETA I GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urada liki ta upravniki proatorfi SSt7 South Uirndali Ara, OCfto* «f Pablkaltoat Ml? South Lsimdalo A »t. TfI®pkon§i I^ock^prell 4D04 CHlCAjg, 1LL»» ČETRTEK, 11. DECEMBRA (DBC. 11), 1940 Sahacrlpttoa $1.00 Tasrfr STEV.--NUMBER 248 Angleži zasedli glavno išistično bazo v Egiptu Arrfptanc« for aaUtnf at »padal rata of poSlsga provtdad for i« aaetioa 11 OS, Aot of Od i, tli t, aathartaad oa Juaa 14. ltli. feč tisoč italijanskih vojakov ujetih IVA FAZA VELIKE OFENZIVE KAIRO, EGIPT, 12. dec—An-it čete so včeraj naskočile usedle Sidi Barranl, glavno ijansko vojaško baio v Egip-in velik koe ozemlja. Glavni d stan v Kairu poroča, da kolone prodirajo paprej. V ofenzivi, ki ae je pričela v Ijek, ao Angleži ujeli čez tisoč italijanskih vojakov, temi tH generale. Srdite so zdaj v teku v puščavah, od Sidi Barranlja ae faši-čete še upirajo, toda zna-ijs kažejo, da bo odpor kmalu iljen. Okupacija ie baze je rečji uspeh angleške oborože-gile. Mehanične In motorne ie enote prodirajo proti umskemu morju in vaa Bjanska armada v Egiptu je Mvarnosti uničenja. Kairo, Egipt, 11. dec.—Angle-armada v Egiptu je uničila lunikacijske zveze med prvi-in zadnjimi italijanskimi imi. Poslužila se je blisko-rite vojne taktike, s katero je ilirala veliko število italijan-kih vojakov in jih potisnila v it, iz katere se ne bodtf mogli otati. V ofenzivi je posne-ala taktijco Hitlerjeve vojne line na zapadni fronti. dospela poročila se glase, ! so Angleži prebili italijanske cije pri Sidi Jforraniju, glav-italijanski. vojaški bazi ob iozemskem morju, iz katere fašisti udrli v Egipt pred več dni. Angleške čete zdaj pro-ijo naprej in odrezale so že te italijanski diviziji od glav armade. r , . . Sidi Barrani je obkrožen od strani poleg drugih itali ikih vojaških taborišč. An-li so ujeli več tisoč Italijanih vojakov in zaplenili mnogo nkov in motornih vozil. Po-|icije, katere so okupirali, so že lili in v teku so priprave za po, ofenzivo. Istočasno so angleški letalci ibardirali vsa italijanska ojHška letališča in cesto, ki »ja Sidi Barrani z Bardijo, kateri dobivajo Italijani o-tje in živila iz Libije, svoje toike kolonije. Cez dvajset iijanakih bombnikov je bilo rtenih na leUliščih, katere so rleži bombardirali. ' v Kairu je nastalo veliko ve-ko ho prišla poročila o an-ikih zmagah. Listi so objavi poročila pod velikimi našlo "da je angleška ofenziva pri->k konca za*T Mussolinija." K delnicam na borzi so takoj •skočile. At*n*. 11. dec.—Bežeči Itali-dobivajo težke udarce na se ^fronti, je izjavil predaUv-trtke vlade. Grške čete ao We velike količine bojnega Kr»«la vheh vrat, ki so ga S*1' Italijani puatiti. OsUn 'ubite devete iUlijanske ar zaaledujejo grške čete. Cp*ke ieu jdaJ prodirajo Elbaaanu, kjer ae odpira P«)ti Tirani, glavnemu al »kemu. mestu. Včeraj ao za-»trategične pozicije v po-»Jinsh ob jezeru Ohridi. 11. dec.—Prva faza ki ima potianiti lUli « Kgipta in Libije, je bila fn« z uapehom, je rekel Churchill v svojem go-■ » Parlamentu. Poslanci ao J^duM-rijem aprejeli premier-uJ»vo. Churchill je deja * bili načrtfcglede velike o-proti Italijanom v Mf\ •stavljeni pred v«č . tedni, Anglija zavrnila j Hoovrov načrt : Parniki ne bodo dovažali živil Washington, D. C., 11. dec.— Angleška vlada je po svojem poslaniku Lothianu zavrnila načrt bivšega ameriškega predsednika Herberta Hoovra glede na-sičevanja prebivalcev v deželah, tatere je podjarmila nacijska Nemčija. Lothian je dejal, 'da Anglija ne bo olajšala pomorske blokade in dovolila prehod parnikom z živili skozi blokirane cone. Deklaracija angleškega poslanika je, kakodo te potrebščine še nadalje prihajale v Francijo v malih količinah. Angleški odlok proti olajšanju blokade morda ne bo udaril Španije. Naznanjeno je bilo, da bo Španija dobila 10,000 ton ameriške pšenice za nasičeva-nje svojih revežev. Načrt določa, da distribucijo pšenice prevzame Ameriški rdeči križ. Poslanik Lothian je naglasil v svoji izjavi, da angleška vlada simpatizira z reveži • v pod-armljenih državah, toda uver-, ena je, da bi živila prišla v nemške roke. Glaivna naloga \tlike Britanije je osvoboditev narodov, ki so prišla pod peto nemškega diktatorja. Važno za mladeniče v taborih CCC Vlada odpre hranilnice zanje Chicago.—Cikaški urad, 2647 So. Archer Ave., sa izbiranje mladeničev, ki služijo v taboriščih OOC (Civilian Conservation Corps), naznanja, da po 1. januarju 1941 jim bo od njihove mesečne plače |30 odtegnjenih |7.00 ta vsota bo shranjena v posebnem skladu, ki se jim izroči, ko dokončajo svojo službo. " Mladeniči bodo še nadalje pre-emali $8.00 v gotovini mesečno, ampak njihova družina bo po 1. anuarju 1941 prejemala $16.00 namesto $22.00 kot je prej. V slučajih, v katerih ni družina v denarnih stiskah, bodo mladeniči lahko shranili $22 mesečno, če bodo hoteli in po odpustitvi is službe bodo dobili vso vsoto prihrankov. To izpremembo je odobrH predsednik Roosevelt na priporočilo Paula V. McNutta, federalnega administratorja za socialno zavarovanje v VVashingtonu, D. C., ki je rekel, da je to potrebno, kajti mladeniči, ko se vrnejo domov, bodo potrebovali prihranjeno vsoto, dokler ne do->e druge službe. Mladeniči v Chicagu in okolici, ki so brez zaslužka in v starosti 17 do 23 in pol eta in ki se želijo poslužiti prili ke za službo v taboriščih OOC, naj se priglasijo na zgoraj ome njeni naslov. Nov rekord v poletu iz Čhicaga v New York New York, 11. dec.—-Nov rekord v letalskem poletu iz Chi caga v New Yosk je bil dosežen včeraj. Veleletalo družbe Trans-continental Western Air Line je preletelo razdaljo med mestoma v dveh urah in 48 minutah. Povprečna brzina je bila 270 milj na uro. Veleletalo, v katerem se je nahajalo 17 potnikov in pet članov posadke, je letelo v višini 19,000 čevljev. Lov na angleike podanike v Parizu Pariz, 11. dec.—Policijske av toritete so odredile lov na angleške podanike obeh spolov, ki ao gtari deset in več let. Aretacije so bile izvršene v navalih na njih stanovanja, nakar so bil odpeljani na policijske postaje Sodba je, da je bilo okrog 4000 angleških podanikov aretiranih navalih. Cez tisoč Angležev se nahaja v internacijskem ta borišču v bližini Pariza. rumunska armada dobila | večjo oblast Državna kontrola industrij in trgo Konferenca o pomoči Angliji Vprašanje posojila in kreditov Waahington, D. C„ 11. dec.— Problem večje ameriške pomoči Veliki Britaniji v obliki poeojil in kreditov je bil na rešetu na konferenci visokih vladnih uradnikov. Konferenco je sklical federalni zakladnik Henry Morgen-thau,- Kratko poročilo, izdano po za-ključenju konference, omenja le da se je vršila diskuzija o informacijah, • katere so ameriški uradniki dobili od Fredericka Phillipsa, angleškega finančnega podministra. Slična konferenca je bila skli-ana zadnji teden tik pred n* znanilom, da je Phillipa na pot Ameriko. Značilno je dejstvo, da je angleški poslanik Lothian po prihodu PhMIipsa v Združene države izjavil, da je bilo že dano zagotovilo o večji ameriški fl nančni pomoči Veliki Britaniji čeprav Johnsonov zakon prepoveduje posojila državam, ki so ustavile plačila na svoje dolgove v Ameriki. Med temi državam je ttfdi Anglija. Nekateri washingtonski krogi trdijo, da je finančni položaj Velike Britanije boljši kot ae domneva. Ona ima na rszpolsgo zadostna sredstva za financiranje vojnih operacij proti Nemčiji in Italiji. Britske investicije v Kanadi in latinskih republikah, katere ae lahko sprosti, predstav-Ijajo milijarde dolarjev. SOLIDARNOST MED SLOVANI ra Bukarešta, Ruaaunija, 11. dec. — Diktator Ion Antoneacu je danes uveljavil 4skreU, ki dajejo članom arkadnega štaba oblaat kontrole in militarizacije ter upravljanja industrij in trgovinskih podjetij v vseh slučajih, kjer je to potrebno v interesu države. >• Uslužbenci podjetij in industrij, ki pridejo pod državno kontrolo v smialu dekretov, ae morajo podvreči vojaški diecip-lini. Oni, ki bi ae upirali, bodo postavljeni pred vojno sodišče, ki bo izrekalo drastične obsodbe. ; ' Na tisoče študentov se je včeraj udeležilo proalav 18-letnlce postanka protlšidovskega mladinskega gibanja. Študentje so demonstracijah priaegali, da bo vae, ki se upir$jo Železni gardi, doletela tel^e kasen llloria Slma, podpredsednik vlade in načelnik Železne garde, je v svojem govoru naglašal, da so v deželi še elementje, ki bi radi uničili njegovo organlzaci jo, kar pa se ne bo zgodilo. Železna garda zdaj vlada deželo in ljudatvo jo podpira.' Židje ao imeli veliko zaakimtx> pri bivšem kralju K^-plu, ki ao ga gardiati pognali iz d< Policijska sila v Bukarešti je bila včeraj postavljena pod direktno kontrolo državne tajne policije. Uradni krogi niso pojasnili te akcije. " List Curentul, glasilo romunskih nacijev, piše, da ae opaža tendenca na Balkanu glede aolUi darnoatl Slovanov pod vodaty>m sovjetske Rusije. Ta tendenca povečava važnost Rumunije v okviru osišča Rim-Berlln. List apelira na Rumunce, naj napne-jo vae sile za utrditev enotnosti. 4 Diktator Antonescu Je uveljavil nadaljnji dekret, naperjen proti Rumuncem, ki delajo proti Interesom držsve v tujlnh Ns podlagi tega dekreta bodo vsi izgubili državljanstvo ln premoženje. Imetje njihovih otrok v Rum unij i bo vlada kon fiscirala. Kongresna akcija proti stavkam Odsek študira predložene načrte Washington, D. C., ll. dec.— Kongresnikl, ki bj radi preprečili staVke v obrambnih induatri-jah, ao iajavUi, da bo morda kongres šel do skrajnoati ln sprejel zakon, da ae atavke v teh indua-trijah proglasi sa izdajstvo in atavkarje kaznuje kot ltdajaloe. Kongreanik Hobbs, demokrat iz Alabame (n član justičnega pod od seka, kateremu je bila poverjena študija aituaclje, je dejal, da je draati&na akcij« proti atavkam potrebna. Prišla bo, ako delavci ln delodajalci ne bodo ko-operirall. Oni, ki Študirajo načrte glede omejitve atavk, se za nimajo za pogodbo, ki je bila aklenjena v Pattersonu, N. J., med Wrlght Aeronautkal Corp. In neodvlano delavsko unijo* ki trdi, da re presen tira veČino is-med 16,000 delavcev,' ki so upo-slend v tovarni te korporacije. Pogodba prepoveduje vae atsv ke in druge aktivnosti, ki bi ovi rale produkcijo. Vse nastale pri tošbe med unijo in korporacijo rešujejo člani nepristranskega odbora. Hobbs je dejal, da drastični ukrepi proti zaatoju obrata v obrambnih industrijah morajtrbKI veljavni sa delavce in delodajalce. "Ustavitev deja po delavcih ali kompanijah se lahko proglasi sa izdajstvo," je rekel kongreanik. "Ako se bo pokasala potreba, bo' kongres prepovedal atavke." Isador Lubin, statistik federalnega delavakega depart nienta je, ko Je nastopil pred kongresnim odsekom« ki proučuje problem selitvenih delavcev, lijavll, da je treba čestitati dslsveem ln delodajalcem zaradi relativno malega števila atavk. Lubin je dejal, da je bilo manj stavk sad njih petih mesecih, ko je vlada začela Izvajati obrambni program, nago v prvih petih meae-clh po vatopu Amerike v prvo avetovno vojno. Beneš napovedal poraz nacijske Nemčije Doaače vesti Oblaki Chicago. — John in Faujita Sarley ter njun ain Johnnie'in hči Arla iz Girarda, Kans., so 10. t. m. obiskali gl. urad SNPJ In uredništvo Proevete. Nov grob v Pennl Verona, Pa. — Dne 9. decembra je tu umrl John Majdič, star 68 let in rojen v Zarečici pri Ilirski Bistrici na Primorskem. V Ameriki je bil okrog 30 let in bil je član društva 216 SNPJ. Odšel prostovoljno v smrt St. Michael, Pa. — Dne 8, decembra se je tukaj ustrelil Hen-ry Sebalj, star 28 let ln rojen v Ameriki. Pred nekaj meseci je bil še član društva 190 SNPJ. toda izvedba teh je bila odložena, ker Je morala Anglija poslati velik del svoje letalšMe sile na pomoč Grčiji. Angleška o-borožena sila v Afriki je zdaj dobro opremljena, kar je garancija uspešnih vojnih operacij proti fašistom. Rim. 11. dec.—Uvodnik v listu Popolo di Roma silovito udriha po "lopovih", ki čitajo angleške poročila o porazih iUlijsnskih čet v Grčiji in Afriki v švicarskih listih. Avtor uvodnika pravi, da j« prišel čaa, ko je treba dobro premlatitl lopove, ki či ta j o in verjamejo porMot* * porazih Italijanov na bojiščih v tujih listih. Prva ipiona obešena v Angliji \/>ndon, JI. dec.—Prva dva ipiona, odkar je Anglija v vojni z Nemčijo, *ta bila včeraj obe-M-na na dvorišču londonske Jet-nišnice. To sta bila Kari Meier in Joae Waldberg. Oba ata bila aretirana kmalu po prihodu v Anglijo. * Angleška finančna pomoč Kitajski I »ndon. 11. dec.—Parlament je bil informiran, da je Angiga dala finančno pomoč Kitajski v vsoti $40,000,000. O tem Je poročal parlamentu sonanji podmi- niater Rkhard A. Butler. Zbiran je japonskih čet ob Indokini * Bombni napad na kitajsko mesto Hanoj, Indokina, 11. dec,—Poročila is zanesljivih virov se glase, da so se nadaljnje Japonske čete izkrcale na otoku Sprailyju, ki leži med Bornejem in zalivom Camrehhom, glavno ind9kinsko pomorsko bazo. Cez 6000 Japonskih vojakov ae že nahaja na tem otoku. Opazovalci situacije pravijo, da koncentracija japonskega vojaštva Je uvod v pomorske operacije. Japonaki načrt določa od-rezanje Singapora, angleškega pomorakega oporišča, od indokin-akega ozemlja. / Francoske avtoritete poročs-jo, da so bombe, k s Ure so vrgli sismski letalci ns obmejno mi-sto Havannakhet včeraj, porušile bolnišnico. Več oseb Je bilo uM-tlh In ranjenih v napadu. Francozi so se msščevsli, za napad r bombardiranjem sismakih obmejnih mest. Hongftumg. 11. dec.—Sem ao dospela poročils o srditih bltksh med Jsponcl in Kitajci v provinci Sujuan, severna Kitajska. Pričele so se, ko so Jsponcivisčelf prodirati proti Paotovu, vgšne-mu želesniškemu križišču, ki spa Js kitajsko provinco s Pekingom. Poročila nsglsšsjo, da so bili Jsponcl vrženi nazaj v več krajih. AaagtusJ. II. dec.—Več sto IJu-dl je bilo ubklh In ranjenih, ko mi japonski letalci napadli s bom- Naciji se bahajo z uspehi . I Dva angleška parnika potopljena Berlin, ll. dec.—Nacljskl krogi ae ponašajo, da ao dosegli nove uapehe ns morju včeraj, ko Je nemška podmornice torpedirals In potopi is dvs oborožena trgov-aka parnika. Toneža Uh Je znašala 14,600 Un. Parnika aU bila napadena In potopljena v Južnem delu Atlantika. Stotnik Victor ftchuetze je bil odlikovan In počaščen v znak priznanja izkazanega junaštva in sposobnosti. On Je povffjjnik podmornice, ki Je v zadnjih dneh potopila več angleških parnikov, katerih skupna tonaža Je znašala 66,000 ton. \jmdtm, 11. dec.—Admirslite-ta je nsznanila, ds Je Anglija Is-pšlb 1« trgovskih parnikov v tednu, ki se je končal 1. decembra. katerih tonaža je znašala 62,229 Un. Berlinsko poročilo, bam I Klnhvo, meaU v provinci da je tonaža v omenjenem te- Ceklang, kjer je sedež provlitčn* dnu potopljenih angleških par- vlade Ts se Je umaknila v to nikov znašala 227,600 ton, je bi-jmesU, ko ao Japonci zaeedli lo zanikano. " - »Hankčov pred dvema letoma. Dvojna smrtna nesreča Cleveland. — Kot amo že včeraj poročali, ata ae. zadnjo nedeljo ubila pri avUi -nesrečI i bližini 8anduskyja, 0., John Rudman, sUr 20 let In rojen v Clevelandu ter Rose Speh, stara 22' let in tudi rojena tu, oba samska. V avUmobilu ao bili poleg Uh dveh še David in Mary Vrečko, Mike Speh, Frank Avaec in štiriletni AnUn Avsec; od Uh je bila Mary Vrečko hu do pobiU, vsi osUli pa imajo le lahke poškodbe. V njihov svU je treščil neki drugi avtu mobll a takšno silo, da aU ae oba prevrnila. — Dna 9. t. m. Je umrla Frances Smole-Levstlk, roj, Ponlkvar, doma iz Slemena pri Blokah, V Ameriki Je bila 24 let -in tu zapušča moža, dvn hčeri, braU in dve sestri, Bile je članica društva 142 SNPJ.— Louia Hočevar, sUr 61 let, ki se nahaja v zaporu la razloga, ker noče svoji ločeni ženi plače vati $7 na teden,' je U dni isjs vil pred sodnikom, da Je raje do smrti v ječi, kakor da bi plačal en sam cent.^ Novica o "bratskem sagrljaju Chicago, — ProsveU Je pred dnevi posnela po Amerikanskem Slovencu vest o jugoslovsnsk proslavi Ujedinjenja v Pilsen Parku v Chicagu in zraven je notlrala Iz pripombe A. M. "Jugoslovanskem" jeziku, da aa js "brača" pri baru sUpla. Na U odgovarja A. H, od 10. t. m. da nI bilo res, da sa Je "brača" sUpla, pač pa ae Je "brača" pr baru objemala ln poljubovala kajti "bratakl zagrijaj" pomen objem — nakar A. S, opsujo urednike ProsveU, da so Igno rantl, ker m* razumejo hrvaščl ne. Zares Je U slaba novica! Hr veščine ne razumemo! Ml pa od govorimo s novico, da so uredrfl ki A. S. tisti, ki ne razumejo hr vaščlne. Prvič Jim povemo, da množina "bratje" je v hrvaščl-nI "brača" In ne "bračo" kot oni pišejo, drugič Jim pa povemo, da ao a svojim otročjim "braUklm zagrljajem'1 (ki ga u r e d n i k I ProsveU dobro razumejo) na-redlll dvoumnost. Cemu |H»ro-čsti, če ae kdo objem* pri baru? Mi amo že videli HrvaU (In tudi Slovence), ki so tudi bili v "braUkem zagrijaj u" pa so Jih drugi vlekli nsrszen , . . Ta novica naj u*l rejn»rUrj« pri A. H., naj bodo v bodoče previdni s svojo "Jugoaiovsn-stino." Sodišče potrdilo obsodbo, mornarjev N*w VoHj, 10 ndonu, je razgovoru s reporUrjl dejal, "da je popolnoma uverjen, da bo Nemčija poražena v tej vojni." Kot rasloge je navedel re-zulUt predsedniških volitev v Ameriki, angleško zmago v borbi za Anglijo, napako lUlljan-skega diktatorja Muaaollnija, ki Je provociral vojno s Grčijo, posledice brlUke blokade proti Nemčiji In očitno dejstvo, da je lUllja ovira Nemčiji In da bo kot taka tudi oaUla. ||sn«š js dalje rekel, da sU samo dve drŽavi gospodar morij — Velika BriUniJa In Amerika. PoUncialna leUlska sila Velike BriUnlje ln Amerike je tako velika, da Je Nemčija ne bo nikdar dosegla. Raagovor med Benešem in re-porterji Je sledil naznanilu o ustanovitvi ttehaelovaAkega državnega aveU, Angloška vlada je priznala Cehoslovaški provi-zoričnl režim, ki je bil formiran 21, julija. Državni avet tvori 40 članov, kaUre Je lmenoval Beneš. Za predsednika državnega aveU je bH izbran Rudolf Be-chysa, podpredsednik bivše če-hosloVaške vlade, prosvetni In prometni mlnlsUr. Bechyne Je kovinarski! delavec. V Anglijo je pobegrill preko Poljaka. Dr. MIlan Hodža, ki je padel kot predsednik čehoslovaške vlade po sklenitvi "sporazuma" v Monakovu, je prvi podprkdeed-nik državnega sveU. Monalgnor Pavel Machacek, Slovak, Je drugI podpredsednik aveU. Državni avet je bil usUnov-Ijen i namenom, "da sesUvf politično in mednarodno mašine-rljo, ki naj bi mu prinesla splošno priznanje, da reprezontlra Čehoalovaško državo." Ta avet bo skušal dobiti kontrolo nad češkim imetjem In krediti v tujini. Porota zadala udarec komunistom Tajnik komunistične stranke obtožen Oklahoma VMy. Okla., 11. dec. —John Kbcrle, pomožni okrajni pravdnik, Je izjavil, da izrek porote proti članu komunistične stranke ]M>meni konec komunističnih aktivnosti v tej državi, če bodo izrek odobrila višja ao-dišča. Porota Je namreč obtožila Alana Hhawa, tajnika komunistične organizacije v Oklahoma CityJti, kršenja zakona proti kriminalnemu slndlkalizmu in kot Mana atranke, k'( propagira naailno at rmoglavljenje ameriške vlad«« in ustave. JOtierle je dejal, da Je vaak član komifniatične atrank« |hkIvržen kazni v amialu zaluma proti kriminalnemu aindikallzmu. Makal-malna kas<*n je deset let zepors fn plačiUv $6(KM). Vaak. ki posU-n« proatovoljno člsn komunistične stranke, Je pod vržen proseku- eTjjl. IColM*rl Wtnnl, tajnik državne komuniatične oriranizacije^^je bil U v oktobru «4)tožen kršenja za-kona proti kriminalnemu alndi-kalizmu. On ae nahaja na svobodi pnd i*>ro*tvom. Poleg 8hswa In Woods bo prišlo deset drugih komunistov pred aodišče. Val> so btiraretlranl v policijskem navalu ns glavni aUn komuniatlčne atranke v Oklahoma Cit/ju, *M m Mo, MM .a pol Uto. HM M MM U«*; m OU«* M Ck*ro |1il M aalo Ma, » » M pol lata; M >MWtW M.M. SabaarlpUoA raUal for Um UnlUd BtaUt (miK Cblaa*») •ud ( «n.d« M M mf r«*r. Cbka«o snd Claara »7.M pw /mt, f orala a mm mirim HM p« rmr. Cana ocImov po doeovoru - Kofcdpfel <*at»lao» Ia nrnarodonih llaako, M M vrai*J* L^JT dr mm. pmm! itd) aa vrnaja poftiljatelju Ia v aluteju. M >. priludil poUiitoo. ^ ^ __ AdvrrtUiaa raMa o« a*rarn»«at,—Mmhm^i af •oemiiet-rotfoaa and unaolicilad artlalaa wlU »m* Im rrturnod. Otbarr Muutu, MMh aa aU*lm. plajra. i^-m, aU.. wlll bo nrtarr.rd tu aaadar oaly »haa aco,«pai.la4 br aatf addfMiad *od SmH NaaU* m »a«, kar laa al* a lldM PROSVHfA »JI7.M Sa, Laoadala CMaae*. Illiaaia MKMSES O' THE FKDBIATKD PKK1M _____,jjj jj|||>ff»fff........M*M>M«MMMM«, DoUim * ikbiMjit M primar (Urr.-ml*>r «1, 1M0), polap vaMaa „ H JTkIvaW»». 4a taM )a » Um Mm pot*te aa-Ponovita ia prarodaaa«. da M «a Ua* aa mU»L i a Um datumom k m rta um m IM /refa' "api zarji" v Ameriki Pred nekaj dnevi smo pisali, da med katoliki v Ameriki kar mrgoli "apizarjev" in večina teh ho Irci uli irskega pokoljenja, ki zajemajo svojo zunanjo politiko to-"nevtralnega" Dublina na Irskem. Maj novejši irski "apizar," ki se je javil v ameriškem tisku, ni nihče drugi kot kardinal (VConnell v Bostonu. 1 Ta visoki glavar katoliške hierarhije v Združenih državah je ožigosaš "propagando za pritegnitev Amerike v vojno" in apeliral je na ameriško javnost, naj deluje za mir, ki "bo slonel na pravičnosti namesto na evropski politiki sile." Dva dni potem se je kardinal 0'Connell spet c oglaail v javnosti izražajoč tople simpatije z načrtom Herberta Hoovra za pošiljanje aaae-riških živil skozi angleško blokado v dežele, ki jih je okupiral Hitler. Nekateri največji hu-manttarci v Združenih državah nasprotujejo .tej akciji, katera bi oslabila obrambo Anglije — in Hitlerjev režim sam pravi, da Anglija bolj potrebuje Živil kot pa pokrajine pod okiu-pačijo Nemčije' Radovedni smo, kakšna bi bila tista "pravična baza" za mir, katero bi zdaj narekoval Hitler, če bi se mu Anglija podala 1 In na kakšni "pravični bazi" bi potem nastopil Hitler proti Ameriki, katero ima že zapisano med svojimi kolonijami!. ; Slepota teh irsko-ameriškib "apizarjev" je naravnost gorostasna . . . Podkupovanje Franka in Stalina lz Waahingtona poročajo, da je španski fašistični diktator Franko vprašal ameriško vlado za sto milijonov dolarjev kredita za nakup živeža v Ameriki. iFrankova špunska domena je msnda po civilni vojni tako opustošena in izčrpana, da ljudif^p Španije nima kaj jesti in zdaj naj Amerika pomaga Franku nasititi Spance. Obenem poročajo, da je državni department . v VVashingtonu obnovil pogajanja s poslanikom Sovjetske unije/pri teh pogajanjih baje gre za nakup strojnega orodja in petroleja v Združenih državah s strani Stalinovega reži-ma, s strani Amerike pa gre za neko zvezo z ozirom na položaj ua Daljnem vzhodu. Ameriška diplomacija si dopoveduje, da agreaivnost japonskih militaristov enako ograža Interese Rusije in Amerike na KitMjskem in na vzhodu Azije sploh — in da bi tamkaj bilo možno sodelovanje sovjetov in Združenih držav. * Glede Španije tudi |>oročajo, da se bo ameriška vlada morda ozirala na Frankovo -prošnjo za sto milijonov dolarjev kredita za ameriška živila pod pogojem, če Franko obljubi, da Španija ne pojde v vojno na strani Hitlerja. Runk, bunk, bunk! Franko lahko stokrat obljub da Španija ne jajjde v vojno —> Španija (Mjjde, lačna aH sitJf kadar Hitler odredi, kajti Franko dolguje Hitlerju svojo zmago nad špansko demokracijo. Kakor pomfajo, je Španija polna nemških špionov in gestapovcev, ki skrbno pazijo, da se Franko ne izneveri. Kdo more jamčiti Ameriki, da njena živila še gorka ne odidejo preko okupirane Francije v Nemčijo? Danes so kritični časi za demokracijo —» in ameriška demokracija ne bi smela na noben način in |iod nobenim |>ogojem dajati orodja in ; kruha sovražniku, ki je obsodil vesoljno demokracijo v smrt. Franko še danes strelja španske republičane, k itere je Hitler zajel na Francoskem in jih pošilja v Španijo v smrt. Pravkar poročajo, da so naciji ujeli v Franciji in poslali Franku znanega socialističnega voditelja in predsednika, š|>anakc lojalistične vlade l^irga Caballera (katerega so strmoglavili komunisti na komando iz Moskve leta 19*7). - Amerika naj torej nasiti Frankovo morilsko tolpo, katera strelja najboljšo spauske demokrate! , Prav tako bi bila kakršna koli zveza z Rusijo na Daljnem vihodu največja prevara. Pošiljanje orodja In olja (kje je |>a kavkaški petro lej, a katerim se sovjeti toliko |tonnšajo?) V rusijo bi biki na razpolago Hitlerju in teplo M Anglijo, kateri Amurika isimaga na drugi sUrani. Amerika vemlar vet «la v K v ropi Staliti (Hi m s ga Hitlerju. Na kakeen način ho Ht*. * rarfitji kuUei.) Tehnokracija ne mara kritike La Jalta, Call/.—V mojem prvem dopisu o tefcnok racij { v Pro-sveti z dne 25. okt. sem prosil čitatelj«, naj ne kritizirajo mojih dopisov, še manj pa vrlo organizacijo "Technocracy Inc." To sem storH iz razloga, ker vem, da večina ljudi, pa naj l>odo drugače odlično izobraženi ali pa navadni delavci, ne morejo razumeti tehnokracije kar prvi dan. Za to je potrebna dobra volja, čita-p je, premišljevanje, poslušanje tebnokratičnih predavanj. In če je enkrat toliko voljan, da pristopi, mora iti skozi večerno šo-lo, da dovrši 22 nalog in šele tedaj je zrel in nič poprej, da lahko kritizira tehnokracijo, če ie zamere. Tehnokracija se je porodila leta 1919 tukaj v Ameriki od pristnih Amerikancev in nima prav nič opraviti s preroki Azije, Afrike ali Evrope 26 ali več sto let nazaj. Vse tisto prazno pisarjenje Antona Gardna v Prosveti % dne 28. nov. bi moralo ioostatL Ker pa je že dejansko zapisano, bi ga prosil, da vse takoj prekliče. Garden se a svojim kritiziranjem tehnokracije precej ponižuje, s tem pa tudi ško-ouje našemu delavskemu listu Prosveti. Drugače imam vse spoštovanje do njega in ga prosim, da se ne prenagli prihodnjič. Kakor se je sam izrazil, ne ve ravno dosti o tehnokraciji; tako daleč že prav, vsi se moramo učiti, a radi tega pa ne sme biti kritiziranja; to je prvo. Priporočal bi mu tiste knjižice, katere sem oziroma smo že v prejšnjih dopisih in mu priporočam, naj se tudi večkrat udeleži tehnokratih i h predavanj. Pri teh predavanjih ne bo on edini izobraženec—in to še celo mogoče od navadnega delavca tehnokrata—pojjluSeval-ci so od vseh slojev. Na pr. meseca oktobra, ko je bil Howard Scott, ustanovitelj- Technocracy Inc., tukaj v San Diegu na govorniški turi, je bila velika dvorana natlačena ljudi vseh slojev, med temi visoki častniki mornarice in vojaštva ter njih drtižine. Po končanem ru'so mu čestitali in stisnili roko v popolno zadovoljstvo ter mu želeli dober uspeh. Navzoče občinstvo, okoli 5000, mu je ploskalo in žvižgalo, da je do srca pretreslo radosti in zadovoljstva vsakega navzočega. Meseca maja in oktobra smo imeli v San Diegu parado ali pohod tehnokracije. Udeležilo se ga je do 125 sivobarvanih tehno-kratičnih avtov in mnogo še ne prebarvanih. Vse kare so nosild znake, imena in druga tehnokra-tična gesla. Policija nas je spremljevala in ustavila ves promet, da smo dokončali pohod v najlepšem redu. Nekaj avtov je bilo opremljenih z zvočniki, tako da so presenečene množice, mogoče prvikrat v Življenju, videle in slišale znak in glas tehnokracije. Ne le A. Garden, pač pa tudi Diesov komitej je hotel tehno-krarcijo počrniti—a oditi je moral z dolgim nosom. Kakor vsem čltateljem, posebno še Gardnu priporočam revije "Technocrat" za mesec november; stane 15c ter se dobi i»ri The Technocrat, 1(*07 S. Grand Ave„JLoa Angeles, California. Naročite si tudi zadnji 2 številki revije "Techno-cracy't, serles A, št. 19 in 20 (po 15c) od Technocracy, 165 E. 44 St., New York, N. Y. Številka 19 prinaša zemljevid "Tehnata" ter na straneh 16—21-pojasnila, za katera Anton Garden vprašuje, zakaj je tehnokracija leta 1902-38 nenadoma utihnila in videli boste, da tehnokratje so še zmiraj fantje od fare. Naša organizacija Technocra-cy Inc. že šteje več milijonov članov in pridno napreduje. Torej ne bo potrebno čakati še desetletja, ali pa celo tako brezumno govoriti, da mi tega ne učakamo. Ponovno vas spodbujam, rojaki, pridružite se tej odlični organizaciji—Technocracy I n c.-^ Naj vas ne ovirajo ne« pokorjen i kritiki, ker oni bodo v kratkem času obžalovali svoje nepremišljeno kritiziranje. Končno naj omenim, da sem dobil na moje dopise več pohvalnih pisem, za kar se dot ič ni m lepo zahvaljujem. Prejel sem tudi pismo od enega rojaka tehnokrata, ki piše, da tudi* on* bi rad storil svojo dolžnost v prid tehnokraciji, pa se boji, da bi mu uredništvo Prosvete zabranilo dopis, ker ni član SNPJ. Radi tega prosim Prosveto za gostoljubnost, naj ne ovira dopisov nečlanov; zagotavljam vas, da radi tehnokratičnih dopisov bo Pro-sveta le pridobila. Želel bi, da ostane Prosveta delavcu v izobrazbo, naj nosi bakljo, naj posveti v vse temne prostore nevednosti in nazadnjaštva. Matt A. Turk. Gardnov odgovor Chicago,—Namesto odklanjanja kritike, bi bilo- bolj na mestu, če bi br. Turk odgovoril na moje glavno in fundamentalno vprašanje, preko katerega tudi tehnokratje ne morejo iti, če niso navadni sanjači. In vprašanje je, kako bodo tehnokratje dobili politično oblast (državo) v svoje roke za izvedenje svoje socialne revolucije, ako ne s politične akcijo, katero ODKLANJAJO? Dokler ni zadovoljivega odgovora na to vprašanje, ki je najbolj pereče za prehodno dobo iz 25 milj od Bridgeporta pri Ca-dizu. Tam so bili uvedeni nakladalni stroji takoj od začetka, ko so rov odprli. V njem pobirajo tako zvano spodnjo žilo premoga, ki je veliko globokejša. Tam je bila takoj od začetka prava mesnica. Ko sem se pred 8 leti nahajal v bolnišnici, skoraj ni bilo dneva, da ne bi koga pripeljali; ki je bil tam pobit. Bilo je pravo znanstveno priganjaštvo. I Kako je naataia ekepjozija, še niso poročali, ko td pišem. Eno truplo so dobili kmalu ven, vzelo pa jim je par dni predno so prišli do drugih. Šprvega so rekli, da je bil tudi neki slovenski Član SNPJ med ubitimi, ampak je menda pomota. Soditi po imenih, so večinoma Američani. Letos sta bili v tej okolici že dve veliki rudniški eksploziji. Meseca marca je bila pri Neffsu, kjer je zahtevala 71 žrtev. Organizirano delavstvo, predvsem pa premogarska unija je močno pritiskala na kongres, da sprejf, me Neeleyjev osnutek za federalno inšpekcijo premogovnikov, ampak hlapci premogovnih baronov so ga v obeh zbornicah položili na polko. Ampak podvzeti bodo zopet koraki za sprejetje tega za premogarje potrebnega zakona. Tukajšnji kongres-nik Carl Lewis je glasoval proti ko bi šel rad na sejo, toda ni de- ar ^ - narja za asesment. Mladina pa FlOVemOrsl<€ VOutllv ♦ .A .»mLASITA nAilni^ih temu predlogu in bil vsled tega našo stvar tudi pri angleško poslu jočih društvih nima tistega zanimanja in navdušenja za druttvo kot smo ga mi imeli. Ravno valed tega bomo morali podvzeti korake, kako širiti cilje SNPJ med članstvom, kako jih pridobivati v jedaoto in kako pritegniti na saje. Kot je bilo že poročano, se seja kluba 11 JSZ ta mesac vrši četrto ia ne tretjo nedeljo. To b^ 22. dec. ob navadnem času. In ker bo to seja, ponovno opozarjam Članstvo, da se goto* vo udeležite. Družinski koledar, katerega bi si moral vsakdo naročiti, gre dobro od rok. Ko sem stenski koledar SNPJ pokazal v šoli učiteljicam, ga niso mbgle prebvaliti in sem jih moral par dati. Seveda sem jim tudi pojasnil, kaj je SNPJ. V Družinskem koler dar ju vidim veliko oglasov iz De-troita, od katerih jih je veliko dobil Peter Benedikt. Vidi se, da se Peter pri vseg zaposlenosti potrudi, da nekaj stori za dotaro stvar. Ko sem zadnjič nekaj omenjal o br. LangerhelcU, nisem povedal, da je doma iz Skof* je Loke na Gorenjskem, Peter Benedikt pa je menda malo naprej. Oba ata dobra dela vem* pri zadnjih volitvah poražen. Letna seja društva 18 SNPJ je ^ vedno bolje dela. Tukaj pa bila še precej dobro obiskana. Bila bi lahko še bolje, kajti W btto izgovora, da niso vedeli, ker je bila oglašana v Prosveti v obeh6 jezikih in tudi v lokalnih listih; Izvoljeni so bili vsi stari odborniki razen predsednika Johna Rebola, ki je že dolgo bolan in ne vemo, kdaj bo ozdravil. Njegovo mesto je zavzel Peter Krof* liČ, podpredsednik, Krotfličevo pa Alfred Bradafch. Društvo je ostalo pri Prosvetni matici, katero priporoča tudi uredništvo Prosvete, in pri f ediciji SNPJ. Kar se tiče napredka, smo pri društvu narasli v tekočem letu za šest članov. Tudi finančno smo se vzdržali z dvema priredbama, kateri smo imeli skupno z angleško poslujočim društvom 640 in obe sta dobro izpadli, posebno pa zadnja 26. okt. Po seji smo imeli člansko zabavo skupno z društvom 640. Kot tajnik sem in bom v bodoče delal v korist društva in SNPJ, kar bo v moji moči. Na seji sem razdal tudi stenski koledar SNPJ in knjige je vedno slabše. Freda Snoy je še vedno v otroški bolnišnici v Columbusu, O. Hot pravijo, bo vzelo še več kot dve leti predno bo hodila, toda kako, je vprašanje. Sploh je vprašanje, kako se bo vse izteklo. Tukaj im&mo preoej bolnikov, ki so večinoma starejši člani. Garali so vse življenje in se v rovih ali tovarnah nabrali vseh vrst bolezni, za katere se kot mladi niso zmenili, ampaki leta te pritisnejo in pokažejo znake. Zdaj bo prišel čas sezonskih voščil. Bogatini si jih bodo lahko voščili in tudi Miklavža igrali, ampak mi.. .?> Jaz sem zopet prestal svoje to Mto. Dosti jih je, ki so še na slabšem, posebno pre-mogarji, katere v naši dolini tare brezposelnost že zadnjih par let radi mehanizactjeiprodukcije. stare civilizacije v novo, je vse Prosvetne matice—Družinski koledar je prišel šele drugi dan. Apel predsednika SNPJ, naj društva izvolijo dobre odbore, ker so njih duša, je na mestu. Je resnica, ako se odborniki ne zaniijiajo, je mrtvilo. Ampak od- drugo le sanjarija in utopija. Mar so tehnokrati tako naivni, da mislijo, da jim bodo kapitalisti in sploh vsa plutokraciaj z vsem kapitalističnim političnim štabom vred enaostavno izročila državo, se spokorno odpovedala privilegijem in ogromnemu bogastvu, češ tukaj imate naše kor-poracije in državo in jo spremenite v "tehnat" v korist vsega človeštva? Ce tehnokratje tako mislijo, potem se iz zgodovine niso niče* sar naučili. Ce pa o tem vpraša** nju sploh ne razpravljajo, in meni se vidi, da ga popolnoma ignorirajo in zametujejo, potem le varajo sebe in tudi druge. Hočeš, nočeš, kdor se bo polastil politične oblasti (države) in jo obdržal, bodisi z glasovnico ali z revolucijo, tisti bo tudi ustvarjal novo družbo, pa naj bo že tehnokratič-na, socialistična, fašistična ali kakršnekoli baže. Anton Garden. £j€Lllll)H*J\Jf Jv 1111 v v i t v/a -— —~ y ---- * w bor potrebuje tudi kooperacije opozorilo na moj molk, med te- članstva; kjer je ta, je uspeh gotov v vseh ožirih. Naša priredba 26. oktobra je pokazala, kaj se lahko stori, ako delamo skupno. V pondeljek zvečer smo pa z br. Josephom Škofom iz Barber-tona in Johnom Vitesom z Blai-na obiskali sejo društva 640 in jih pridobili, da so pristopili k Prosvetni matici. Tudi oni so imeli živahno sejo. Izvoljen je bil skoro ves stari odbor; nova sta nadzornica Mary Kroflich in zapisnikar Fred Potnik. Tudi oni so imeli zabavo po seji in udeležba je bila skoro tako velika kot naša. ^ Kar sa tiče sej, je treba nekaj storiti, da bodo privlačne, da se jih bo udeleževala posebno mladina. Dobre, kratke seje in potem kakšna stvar, katero mladina ljubi. Časi niso taki kot ta- Vesti iz Iirldgeporta Brldgeport, O.—Zadnje dni no- _____.„__________________ vembra je bila velika eksplozija v . krat, ko smo bili mi mladi in na-premogorovu Penn Ohio Ooal .vdušeni in seveda tudi imeli kak-Co., ki je zahtevala 31 človeških šen cent v žepu. Danes je uboš-žrtev. Omenjeni rov se nahaja tvo. Človeku je kar nekam tuje, —nr j: Pni rekrati prihajajo v taborišče Fort SherUan pri Ckicag*. Km Kot-vidim, se po mnogih me- t Joaeph Sn®y. 18. (Etbin Kristan v Cankarja (nsdsljovfttije.) Seveda nt -in.to se prečesto pozabi Predsednift nikakršen al^o u tn .r/^ ne more izvaliti ______ • vladar iQ Proti vo. ne more izvršiti nič resnično važnega Iji kongresa in vrhu tega ^ - .1 J Ikatei iinela odločujočo Kougreaa in vrhu teira še v-k vo" lahko prekriža marsil^S^T^ in uprave. Dasi Je v zadnjih dveh Z^t demokratska stranka imJJ^J0^ vendar predsednik ni užlvalTs?^ V*i,,0'< čaije preprečila zveza ^J"^ kratičnega krila z republCfeij^ ji in izvrševanje tistih reform, ki so hill jete, je naletelo na vsakovrstn 'T vljene največ od tistih, ki še vedno veri da je denarna sila največja pravica J eJ°' Ce pa predsednik nima diktatorske m 3 vendar ^sledj i* tega, da je vse en^o ^i nakn predsednik, a vsa zgodovina Z^dSf^ držav bi se bila lahko vseTu^ač 7a^kaT stu V teku pravkar minule kampanje JelZ gostoma ponavljala beseda, da nihče ni nadt mestljiv^ To Je res, le da nadomestilo ni ved no toliko vredno kolikor original. Kolikor nri manjkuje predsedniku Zedinjenih držav aktu" alne vladarski moči, toliko večjo ceno ima Z ralna moč voditelja in tudi nasprotnik mora kolikor koli lahko kritizira dejanja in nehani^ priznati, da je poatal moralni vpliv sedaniera predsednika mogočen in je priznan ne le v Te-dinjenih državah, temveč tudi po ostalih delih Amerike in po vsem svetu sploh. Zaradi tega so zasledovali potek volilnega boja in z nenavadnim zanimanjem čakali na rezultat vsi politično interesirani ljudje na tej in na oni strani Atlantika, vzhodno in zapadno od Pacifika. Ponovna izvolitev Roosevelta je njim pomenila, da ostanejo Zedinjene države odločno nasprotne fašizmu in vsaki diktaturi, nastopajoči pod katerim koli imenom, Roose' veltov poraz pa bi jim dajal — četudi slabo opravičeno — upanje, da se to nasprotstvo ublaži in da pridejo na površje tisti elementi, ki zagovarjajo "sodelovanje" s katero koli v Evropi — in na Daljnem vzhodu vladajoči sili, kar je, nediplomatično povedano, priznanje nacizma in izpolnjevanje fašističnih zahtev. To je razlog, da so za Willkieja agkirale vse skupine, ki zagovarjajo tolaženje diktatorjev, dasi se jih je v resnici otepal kolikor je le mogel. Glasovi- vseh tukajšnjih nacijev, kjuklaks-ldanerjev in vseh onih sploh, ki žele Hitlerjevo zmago, so bili oddani zanj in ker oboževalci svastike ne store ničesar brez navodila ali ukaza iz Berlina, je jasno, da je hitlerizem želel njegovo zmago, kar je bilo kajpada razvidno tudf iz časopisja v rajhu in v Mussolinijevi Italiji. Nikakor ni verjetno, da bi se bile želje gospodarjev "novega reda*' v Evropi in Aziji izpolnile, če bi bil res Willkie izvoljen, dasi bi nacijske in fašistične organizacije poskušale, zahtevati plačilo za volilno pomoč. Toda ve-selje, ki bi vzplamtelo v Hitlerjevih in Munso-linijevih prsih, če bi bil Roosevelt poražen in pobitost v krogih, ki smatrajo Rosevelta za praporščaka svetovnih protifašističnih sil, bi lahko imela velike moralne posledice, katerim navadno slede tudi realne. V tem oziru jeRoo-seveltova zmaga razjasnila ozračje; bila je en-tuzijastično pozdravljena povsod, kjer se vodi boj proti tiranstvu in kjer se mora še skrivati ljubezen do .svobode; izzvala je kletve vseh, ki stopajo z železnimi petami po ljudskih pravicah in ki so se vdinjali trinogom. V teku volilnegla boja se je kaj pridno rabil argument "tretjega termina," republikanci kandidat ni avojega nasprotnika nikdar imenoval drugače kot "kandidat tretjega termina," bogato dnevno časopisje je vsak dan »likalo z najbolj črnimi barvami "nevarnosti. Id se baje skrivajo v tem prelomu stare tradicije, nazadnjaški demokratje so ustanavljali klube za VVillkida zaradi nesoglašanja s podaljšanjem predsedstva in nedvomno je ta ba\-i*v odvedel mnogo volilcev iT Rooseveltovega f Willkiejev tabor. Toda tretji termin ne daje presedniku nič več moči kot je je imel ob prvem in drugem, kongres gre z d večinsko večino prav tako lahko preko vsakega njegovega veia kot je večkrat šel že prej in če bi Jr. f-1 jo moč,-ga senat prav tako lahko obtožil ] v prvem ali osmem letu njegovega pred**~ kovanja. Biti predsednik Zedinjenih drt* naposled ne pomeni le časti, v resnic časti, ampak tudi posel, ki zahteva dejan* delo. Marsikaterega predsednika v P sti je to delo tako izčrpalo, da se je prri 1» je bil zopet navaden državljan čutil nega in RooseveltU, naj se sVinjam« » strinjamo z njegovo politiko. Je t^ priznali, da je svojo nalogo njegovo predsedništvo ni bUa ■v kura. NaMl^a^^^ teku tretjega termina ne bo in d« «« ra tudi on oddahnil, kadar bo konšaa. (Konec prihodnjič) Nekaj spojpaiiffv ' No, Chicago, tuj—JCec nam, je mnogim ženskam i zgodnja zima opravila delo po vrtovih, imamet. nekoliko več prostega časa. Tako bom ustregla vsajj enkrat onim, ki me že daj Capa vprašujejo, kaj je z menoj, da se nič ne oglasim. „»—, .. Ko je bila tukaj konvencija JSKJ, me je tudi več delegatov mi tudi Frank Preveč in Frank Kramer. Tudi oiu| sta prekinila dalj« molk. Frank Preveč je imel dokaj žalostno poročHo o svojem obiskovalciu. Da, Frank, povsod se dobe pijavke, ki so ti pripravljene izpiti kri, eraven* pa se še delajo izobražene in napredne. Frank Kramer pa je imel boljše poročilo. On je bil tudi tukaj na konvenciji bred 15 4eti in je hotel vedeti, č{ sem še med živimi. Se se je spominjal, kako nas je izmučilo k^nvenčno delo, toda me potroštal, da zdaj nisem več tako temna in suha kot takrat. Je že tako, človek bi bil rad "atajliš", pa je okorel. Hvala, Frank, za obisk. Povedala bom nekaj spominov iz moje rojatne v^si Vrhnike in od treh mojih sovrstnikov, ki so preminuli v tej deieli v dobi enega leta. Nekako pred letom dni sem čitala v Domačih vesteh v Prosveti, da je v Detroitu, Mich., umrl Frank Vihtedič, član društva 121 SNPJ. Bil je moj naj* bližji sosed in sošolec v stari domovini, le eno le$o starejši od mene. Zelo t^tko je človeku ob takem spominu. Hot otroci smo rasli skupaj, tukaj v novi domovini pa ne vemo drug za drugega. Večkrat mi je bik> povedano, da moji sošolci ne vedo, da sem v tej deželi. Pred par leti je bil tukaj Frankov brat John Vih-telič iž Detroita, ki mu tudi ni bilo zrtano^ da sem tu. Ko sem bila 1. 1984 na zboru JSZ v Cle-velandu, mi Je Mary Spehek, moja soseda, povedala o mnogih znancih in znankah, katere sem kolikor mi je bilo mogoče v kratkem času tudi obiakala. Ko mi pove, da ae tam nahaja tretji brat Matev« Vihtelič. sem bila IznenlUtena in sem ga hotel* obiskati, kajti njega imam v globokem spominu. Ko mi je brto sedem let* sme ae šolarji ustavljali Ob maatu pri potoku. Bilo (Dalje na' 1 *taaak)i mmr^JTTf lin v Aziji pomagal Ameriki? Msi - ' g nahujska. če bo le mogel. Japonce ns J Ameriko?--— ' £ UMto°, -koleže in druge znane za-Boriti se je moral za kruh čevlje. Glavno je bilo, da je ičal študije. Drugo vprašanja . (ia tako ni mogel pridobiti p.0-ilne izobrazbe,^ manj pa si je dobil vsaj obrise resnične sve- naobrazbe. V navadnem slučaju je ta re-R bil odvisen ravno 24 ali pa več let od svojih staršev. Z bovim in svojim skrajnim orom je nekako prišel do di-ne. Končno je imel izredno in dobil takoj tudi službo, je državni uradnik, To pori, da bo vsakega prvega pre-: okoli'1,400 din. Pravljica slaku, kateremu je doslej po-enilo že 100 din kapital. Prvič življenju ima občutek moči, jnosti in materialne preskrbe, d« to traja samo do prvega, va plača splahne samo za naj-»jnejše izdatke, pravzaprav za ilodostojnejšo obleko. Prihodki mesec prihajajo novi računi: Soba s kavo 300 din, hrana v itilni 400, pranje, britje, časti, članarina v društvih itd. I din. Potreben je jesenski iki plašč (študentovski je že rno oguljen), oddeli za kroja-100 din. Seveda na obroke, razne pialenkosti potroši 100 I V žepu mu ostane še 300 ali na dan 10 din. Ce ne kane pije in se ne zabava, mu »luje. Torej sreča že na za-tu kariere razočaranjaJ&Ul ped lepa plača do prvega Čisto Mine .^^^^^^^gggggg/g^ j&daj napoči oni trenutek, ki Htmelja izpremeni njegovo Živ-"je. Deleč življenje na urad, Jtilno, svoj^ osamelo sobo in počasno ulico, pride do spoji*. da je življenje sameu K dolgočasno. Ce nijiašeJ že i. »reča sigurno sedaj dekle, katereiji spozna, da bi bilo Ne le|»še, če bi imel lastno pe. Dekle ni bogato. Uradni ali študentka, ki je na pa rm prebijanje. Rada pri kda bo delila svojo usodo z |V0. Poročita se polna upa-Ona zna (v srečnem sluča-Bkuhati, fiivati in opravljala Ni vsa druga domača opra-■"Stisnila se bova," mislita Minskem zanosu, "kakor ■ tako tudi midva." r(« ne jima godi tako kot ■drugim. Na žalost prihaja-p'1 računi. Stanovanje z dve-J>bsma 800 din, specerija mleko ieo, postrežnica l**ktrika in plin 100. Plača ^ * zadostuje niti za nazaj I |Pa morata naprej. Minila trg, meso in ostale po-dnevno 15 din. Spet (»tarši). Predstavljaj hf »ta Ae nekako oblečena gre. Sedaj ju dolet d 'b mladih, vse prevelika »radnika začetnika. Pride h novi izdatki. Rojstvo, zi - najmanj 1000 din J" mmrnt '^ilHo iz dneva v dan več* ji Potreben je postranski zaslužek, privatna zaposlitev. Komaj so prilike tako malo urejene s postranskim zaslužkom, obroki in posojili, se rodi drugi otrok. Katastrofa je popolna. Potrebna je služkinja in novi izdatki. Mož dobi še kak postranski zaslužek, jemlje neke posle celo-na dom, toda Vseeno ni dovolj niti za najnujnejše. Obleka, kurjava, zdravnik, zobozdravnik, potovanje, branje, vse to spada v pravljico. Tako mora mladi Človek nazadovati z zdravjem, znanjem, močjo, voljo, z vsem kar je potrebno, da bi bil steber napredka in izboljšanja v državi. Zato se tej stiski rada pridruži bolezen vseh stisk — korupcija. V začetku v obliki purana in tobaka, toda počasi je propad popolen. In Če vzamemo, da položaj našega uradnika niti v desetih letih ne bo boljši (če ne bo več otrok, ker jih sploh ne sme biti), ker plača ne raste, pridemo do poraznega zaključka, da je njegov položaj med najslabšimi. Tu se moramo zamisliti, ter ustvariti pogoje za ozdravitev te i;ežke rane celega stanu. Kajti končno počiva na uradniku v prvi vrsti kulturna zgradba države, njen napredek in procvit. Teme-ji ne smejo biti gnili, če hočemo imeti trden dom. To bo pa samo tedaj, če ne bo prodrl v njih duh trohnob« in črvivosti radi nemogočih pogojev življenja. Se-e tedaj bodo temelji res zdravi, močni in dom odporen in neraz-rušljiv. (Po "Jutranjem listu"). KONCERT TRBOVELJ-SKCGA SLA.VČKA Trboveljski slavček ima svoj zaslužen sloves, zato ni bilo prav za prav treba niti one običajne )učne reklame, da so se Mariborčani udeležili koncerta dne 5. oktobra v tako častnem Številu. Velika dvorana Sokolskega doma je bila zasedena do zadnjega kotička, to pa je več ko zgovoren dokaz, kako je ta mladinski zbor jriljubljen. Močno privlačno si-0 pa je imelo tudi ime Rezike fcoritnikove, naknadne zborovske solistke, ki nas je vselej navduševala s svojim srebrnočislim in nežnim soprančkom. Spored večera je bil tako sestavljen, da je zbor nastopil v prvem in ttetjem delu, solistka )a v drugem. Otvoritveno točko concerta sta tvorili dve Grbčevi cerkveni kompoziciji "Gospodi pomiluj" in "Slava", zloženi orientalne cerkvenoglasbene dikcije. Sledile so ji Adamičeva "Pesem beračev", moj "Jutranji zvon" in Lajovčevi "Veseli Ifo-Jedniki". Zbor je te skladbe od pel skladno in prepričevalno ter je zlasti pb Lajovčevi žel krepko priznanje, ki se je ponovilo, ko je na oder stopilo odposlanstvo tukajšnjega učiteljskega društva (.gospa Dojčinovičeva in gosp Horvat). Dirigentu ggsp. Suligo-ju je gosp. Horvat ob primernih pozdravnih besedah izročil lavor-jev venec v priznanje njegovih zaslug za širjenje mladinske glasbe. Po dolgih in bučnihovasijah je nato sOpranistka Rezika Ko-ritnikova podala tri pesmi: B Ipavca "Božji volek", arijo Gilde iz opere Rigoletto in arijo Olim pije iz Hoffmannovih pripovedk Kakor se je zdelo tvegano predstavljati se s takim sporedom ki se ga boje celo veliki umetni ki, tako moramo od vsega začetka poudariti, da nas je njeno petje prijetno iznenadilo. Njen glas je izredno lahek, toni se mu izlivajo biserno-zvonko, mnogo je v njih milobe in sladkobe, močnejši je postal in je zelo sposoben za kolorature. Ni več nič otro^-škega na njem in vendar nas spominja na njeno petje pred leti, ko je bila še otrok. Glas obeta mnogo, ako se bo še dalje strogo, energično in pravilno šolal. Pevka je doživela aplavze kpkor redko kdo in to naj ji bo v spodbudo za nadaljnje učenje. Dodati je morala še eno pesem (Flsjš-mana "Metuljček"). Mojstrsko jo je spremljal operni kapelnik in skladatelj dr. Svara, ki je že v prvem delu oskrbel partijo harmonija pri Grbčevi h cerkvenih skladbah. Pri svojem ponovnem nastopu je pevski zbor prinesel pesmi "Gorol e zelena" bolgarskega skladatelja Dobrega Hristova, "Uspavanko" češkega skladatelja Miroslava Krejčija in tri plese Ceha Otakarja Sina: Babko (češki ples), Vrteno (slovaški ples) in Satečka (hanaški ples iz Srednje Moravske) ter Tom-čevo Kolo. Tu se je zbor bolj sprostil, tako da je moral ponoviti slovaški pleu in Kolo ter dtf dati še Mokranjševo pesem "Ura nile devojke", nakar je zaključil večer s svojo himno (Adamič: tli smo pa tam od doma . . .). O kvaliteti zbora je bilo že toliko askavih in zasluženih ocen, da bilo odveč zopet povdarjati njegove vrline. Nastopilo je preko 90 otrok, ki predstavljajo ze-dobro vneto telo in pojejo zvočno, neusiljivo; dinamično uravnovešeno in »intonačno dobro. Zbor razpolaga z mnogimi epimi glasovi, zlasti starejših otrok, ki mu dajejo prijetno barvitost. Dirigent gosp. Šuligoj ga vodi zdaj že deset let (pravza-prav je sedanji koncertni program jubilejni program) z ena ko vnemo in ljubeznijo, uporab-jajoč še svoja bogata izkustva, da mu pribori uspeh za uspehom, ki je vsakokrat tudi njegov uspeh, doma in v tujini. Čestitamo njemu in zboru za veliko, nikoli poplačljivo socialno delo, ki ga opravljata v korist naše pevske kulture ip žejjmo, da bi enako vztrajno nadaljevala s tem de lom, vzpenjajoč se višje in višje. ' « ' V. M. Glasovi iz I naselbini Verska vzgoja V francoskih šolah Vichy, Francija, 10. dec.—Načrt glede uvajanja verske vzgoje v francoskih ljudskih šolah je objavil Jacques Chevalier, prosvetni podminister v Petainov vladi. "Brezbožni pouk je ime svoj dan v Franciji," je reke Chevalier. Verski pouk v fran coskih šolah, katere je podpirala vlada, je bil odpravljen pred sed mirni leti. Ogrska zaprla poljsko poslaništvo Budimpešta, Ogrska, 10. dec — Poljskorfposlaniitvo je zaprlo vrata na zahtevo ogrske vlade ki je bila nekdaj največja prija teljica Poljske. Vzrok si bil na voden. Angleška vlada je prote stirsla pri ogrskih svtoritetsh Poljski poslanik Leon Orlowsk bo ostal v Budimpešti kot privatna oseba.. - Kanadski letalci prihajajo v Anglijo London, 10. dec. — Nsdaljnj kontingent kanadskih, letalc*v je dospel v Anglijo. Luka, v kateri so se letalci izkrcali, ni ome njena. (N«olj ošteje, naj se nikdar več ne prikaŠftm pred njim, češ čakala M do 24. leta. In res ae je tako pgodilo, kajti on je živel še pre-oej časa potem. Ko *#m postala sam svoj gospodar, sem bila v enem mesecu v deželi svobode. To je bilo 1. 1918. Kot že omenjeno, so pomrli moji trije sovrstniki. Druga j« bila Egren Hodnik po domače Splklova Neža s Klanca pod Sv. Trojico. Umrla je meseca febr. t. 1. in pokopala jo J? sušica. K njeni prezgodnji smrti je največ pripomogla smrt njenega edinega sina. ki je umrl za isto boleznijo. Oba sta bila člana SNPJ od 1917. ■Tretja, Ivana Kaučnik, po domaČe Arharjeva, je umrla 1. okt. Nje se iz domadega kraja bolj malo spominjam, ker je odšls bolj mlada v Ameriko. Spoznali sva se bolj v tej deželi, ko sem pristopila k društvu 119 SNPJ. To jebilo meseca februarjs 1914. Qna, njeni še tu živeči sestri in Dimnlksrjevs Johsns so bile ta krat najbolj aktivne voditeljice pri drultvu, torej same Vrhni Čanke, Marsikdo se še spominja, kako so bila društva SNPJ takrat osovražena, posebno pa Župniji. Tisto leto ae Je prvič vršil skupni piknik druiUv 14 In 119. Takrat Je bilo v navsdl, da so društva korakala z zastavami ,na.pikniškeprostore. Načelu po-vorke so bile omenjene in pa pokojna Lizi Velkovrh. Župnik fttrukel nas Je imenoval "anar-histinje", me pa mlade, polne življenja za SNPJ, se nismo ustrašile in nadaljevale svojp pot naprej. Kjer je bilo treba delati, smo bile vedle zraven—aa SND, za društvo 14, ki je bilo takrat še Izključno moško društvo. Ko sem pokejno obiskala pri mrtvaškem odru, me je sestra Karolina povabila, naj pe udeležim tudi pogreba. Pripomnila je tudi, če se še spominjam, kako smo skupaj rasle, a zdaj pa ne bo več. Pokojna je bila ustanoviteljica društva 119, kar pomeni, da je bila članica SNPJ 31 let. Decembra je bila izvoljena kot tajnica in uradovala dve leti, poten* pa se je odpovedala in njeno mesto je prevzela podpisana. V omenjenem letu sta obe društvi vidno rasli, kajti bil je apur pri KSKJ radi priallne spovedi Leta 1918 pa je.bila tajnica ŠL 119 pokojna Mary Rep. Tudi njp bom ohranila v trajnem spominu radi njenih simpatij do mene mojih težkih letih.. Dvomim, da bi bila jaa danes članica SNPJ, če bi bila pokojna poslušata tiste. M so želele, da se mo vrše is društve.radi neplačanega enomesečnega aeesmenta. Tisto leto j« bUo zame žaloetno leto. Bila sem mlada, a nesposobna za delo, toda prepono«»a, da bi prosila, ker mož je bil prisiljen služiti Strica Sama. Va*. eno sem Imela pri društvu toliko simpatičark, da so zmagale meni v korist« med temi tudi pokojna Kaučnik v Ko se je mo* vrnil iz armade, j« bila 1 menoj vred vesela ln ml pravi: "Fran-ces, vem, da ti nl^Če ne more dati večjega božičnega darila (bilo je 21. dec.) kot je ta in ti ga 1« srca privoščim." Bilo je sopet meseca deoembra 1980» ko so pri društvih volitve urednikov. Obe sva kandidirali za tajnico. Zmagala je ona. Ta* krat je bila navada, da kandidat v manjšini postane zapisnikar It tako sam pričakovala, da prihodnji mam prevzamem ta posel. Med tem časom sva govorili o najinem poslu v bodočem letu. Ko pa je bilo treba prevzeti ura d«, je pokojniea resignlrala na moje začudenje meni v prid. Ta urad sem obdržala 12 let. Tako sva sa še boli spoznali in do nje sem gojite veliko spoštovanje ra di njene nesebičnosti. V« nadaljevati 1 vsemi navadami in običaji, It s onimi, ki to nam najdražji ln najvažnejši, Pierešetati in premeriti moramo vrednote svojih dobrin in čustev. Le ono, ker jt vredno boj* sa obstanek, preži vi. Vsi jirivtski ln okraski so završeni. 'Ostane It jedro, za ka-{+ Na nesrečo tero se mommo boriti brta pri držka. Življenje: tvoje, tvojih svojcev in soljudi. In večino sile, it katerih kltj* novo šivijtfti«. Božični čas jt tak običaj, ki ga nt mortmo zavreči. Mejnik starim letom ln novim. Praznik družine, ki ima, kakor •tari bog Janut dva obraza: eden gleda nazaj v prattkloet, drugI v bodočnost. Nt, božiča ne moremo poeablti v vojni (n It o božiču ne mortmo potahltl svojih družin Tako st bomo v teh tednih naj-brže artčaM'« mislimi v stari domovini t pri tvojcih v Slovtnijl. Kdo ve, kakšne Čase imajo tam t Zahval* __ U Jolla, Ca).—Dne 7, dec. se tužnega srca spominjam smrti mojega ljubljenega moža in očeta mojih otrok Jakoba Skerla. On je umrl po dolgi ln mučni bolezni pred d vem i leti radi hudega rtvmatlzma. Ob tej priliki st zahvaljujem SNPJ, ki ml Je bila v veliko pomoč že trfkr*t—ob Času moževe in moje bolezni. Prav tako se zahvaljujem vsem sorodnikom ln prijateljem, ki st* me obiskali ln mi pomagali ob Času moje zadnje bo lesni. Odkar smo tukaj v Ca-llforniji, ae jaa In otroka dobro počutimo. IV>tdravlJtni vefr! -Jennle Tnrk •Sktrl. Popravek Halsm, Q<—Pravil«/) bi s* moralo v mojem dopisu glasiti, da sa je 5-ietn* K. M. Celin podala na oporscijo, mala M. Kordan p* si Je zvini la nogo. (Vse dopisnike prosimo, naj pišejo razloč no in jasno, da uredniku ne bo treba ugibati« kaj Je kdo imel v mislih sli ksko se kdo plše ln bo pri urejevanju dopisov msnj pomot,—Uredi i ~ . Fhmhss MIhe ve. še "mie ljudem na zemlji" v starih krajih, ali se bo bojišče rsz-predlo prtko njih? Evropsko bojišč* Jt. spet n* balkanskih tleh. P st jt še, kako vtAno jt, d* ima Anglija svoje bate na gršktm ozemlju, odkoder je lah ko doseči Jušno-vzhodno Kvropo iu v prvi vrsti za zdaj — Italijo. Dalje jt vašno dejstvo, da Italija rt* more kar tako mimogrede pohoditi malega spseds, ki Ji jt na poti. Grška odpornost Jt neprecenljive važnosti za nadsljnjo smer, ki Jo bodo ubrsle balkanske države. Brez dvoma Je bilo IJud sko razpoloženje vse preko tegs tsko mladega in življenja fiolue* ga dela Evrope, odločeno, da a do skrajnosti ustavljajo Invazij Ali spričo žalostnih dogodkov na severotapadu Evrope, posebno Št po padcu Francija, kdo bi zame ril balkanskim voditeljem, št j* bilo njihovo obnašanje tak* pr*> kino, da ae nam je včaaih zdelo, d* bodo podlegli brej boja? S*» rno britaki imperij je do zdaj št /.držal boj s tem sovražnikom, kako bi st upale spustiti balkanske države v to borbo? Nt smete me napačno razume-,1, da šelim vojn* ned ubogo ma-o Slovenijo. Vem, kolik* neizmernega trpljenja bi prioeaia z* seboj. AU na dritgi strani vem udi, da so se nsši očetje in de* jo ustavljali istemu sovražniku. niso se kesall Časi so bili večkrat težki, ali vsak začetek le težak . Mnogo krivic j« zadt-Slovenijo, Pa vendar: pogle-dsno s viška na široko ln v da-javo: Življenje v njej je dobilo novih moči. njima obzorja so po-stala bolj prostrana in bolj svobodna. Pa dejstvo samo, da so> se generacije pred nami borile sa staro pravd* v tej ali or^i obliki ali >roti vedno Istemu sovražniku, t ne pomeni nujno, da jim mora današnj* ljudstvo slediti. Oas spremeni vrednot*. Na žsdost se nasprotnik ni prav nič spremenil. Njegovo obetan j«}, "novega ovropskega reda" ni nič drugegu, (Ot njegovo obnašanje, ki st ga bodo naši starši še spominjali: šlovtnščino so Imenovali "Jezik služlnčadi", alt včasih "pasji Jt-»ik." Vtt najvtčjt dobrint st bodo dosegle na tem svetu, ko bodo ljudje drug drugemu priznali, da smo si enaki. Ničesar vrednega se ne mere poroditi Iz misli, da e gotovo ljudstvo izvoljeno, da vlada ln zaničuje druge. ne moremo temu Judstvu, ki st šopiri po svttu kot edini noeUoe kulture, dopovedati na drug način, da smo oatali svet še tudi nekaj vredni, nftjMMi itjlm t»*ki, ne boljši, — kot s najgrozokiejŠ* vojn*, Čudna kultur*, če ne dopusti drugega dokaza, kot "a pestjo po glavi". Nt pomaga nič, tako smo v sredi vojne. Tako bomo letos drugič pra-/ nov ali "vojni" božič v Londonu, Počitnic bo manj, puranov bo manj, ali pudingov in drugih drobot nt be prlman j kovalo. In seveda: miru ne bo, nemški bombniki bodo poskrbeli ta to. Sve- kdo ve, kaj Jih št-vt* č*k*. Bo ti večer bod* tisoči praznovali v zavetišči h t v manjših privatnih -zavetiščih vHotfh, rskUphlh ' nadzamskih ln podzemskih zavetiščih in v podzemski žtletnioi. Udobnosti bo manj, vattlj* bo manj, ali vtč bo tovarištva in prisrčnosti Niti ta vojna ni tako brezupno strašna, da bi nt moglo biti nič dobrega v njej. Za one, ki bodo tako srečni, d*J>odo dočakali njtn konte, bodo spomini na to vojno bolj polni poguma In (Kinosa, kakor ftorda nobeni drugI. Vam v Ameriki lahko žtlim "srečen božič", ker gotovo ut bo dosti drugačen od drugoletnih na splošno. Prsv zdajle ml Jt prišlo na m Isti, da sem lotos Izredno tgodnja s svojimi voščili. A-11 tako smo se privadili v zadnjih mesecih, da ne odlašamo na Jutri, kar lahko storimo danes, d* se tega št komaj zavedamo. Ker, kdo ve, če bo Jutri še kdo tukaj, da bo ponesel to pismo na pošto. V teh čssih no moreš biti ničesar gotov. Ali ker imsmo nocoj izredno mirno noč, lahko upam, da boste le čitaJi to piamo. \ Dolenjka. Najzanesljivejše dntv*t d** lavskt vesti ao v dnevniku "Pr*. s vtt i." AH jih čitato vaak dan? Dva fanta rt* izgobiia Življ-K k* je alkn vihar razdejal t* p~top» v Mehika bo sprejela španske begunce Meziro Clty, 10, dec. — JU* guel Aleman. notranji mUdflŠtff v novi vladi je Izjavil, d* bo načrt, ki ga je odobril prejšnji pred-sednik Uzaro Cardends, d* dobi 100,000 šp*nakih beguncev zavetje v Mehiki, izvedjm. Ti begunci se nahajajo v tir—HM. ^Se Garden Encyclopedia 1400 STRANI - 750 SLIK vključno 260 FOTOGRAFU IIArfSAU KAJMOUftl Ausmm Vip-NAU S Iti VJCA6AK1 IM 1*1 thh K. L. D; KKVMOUli, B. B. A. rtTvM^^S. ir^Ste* Ja Mi p-t-ltM* M| mlvdm, Mi ruiMM** le MJ uparslilji Vft. M M*"**" trasa vrtesr** kaJUa. Osem m b.«*« m vm»ii s*>*», a® *mu, »•/ UAMU** ICM ITMHt-IHA iMtfi • »e« t*Ja»ajM pu*«*-v •njtf-vru. Kalita !• bUa Mrtavlj«*«. Ukm 4a Lat UjjiiII 11 l*ev M. Sar |e aaefcalv« la trtml*« u vrt. Kar )», 'r hajlst Je Mle vas sfcrbso iiH^aMn, Uho 0a Mulim, Ja I mm, ttuiiiiM^ T« I« ae a frUmrtkm pHra^ea kejita — j L-mSm, pr«kiiena, priU»«lo« U lalihi* iaktf asltiftl mmM. l*wtr»#SU m tu*«, ita 1 ' ni kron*ttJi prišteje eden, dva, tri, itiri ali pet ti snov Iz ene draline k «i »sr« ninL List Proeveta stane za vse enako, sa Osne sli nedlaae je «v eno letno naročnino. Kor *a.