Šfalerske ir@sf§. —š— Tovariš Ivan Kelc, nadučiteij v Novi Štihi pri Gornjem gradu, je postal c. kr. vladni komisar te občine. Opravljati mora vse občinske uradne posle, zraven še vse zadeve krajnega šolskega sveta, tudi denarne, vse posle šolskega vodstva, c. kr. poštne nabiralnice ter predsedništva Gornjegrajskega učiteljskega društva. Da, kjer je treba delati, tam inora biti učiteljstvo na prvem mestu, drugače pa —?! —š— Štirikrat odlikovan. Profesor na mariborskem učiteljišču dr. Ludovik Pivko, scdaj nadporočnik, je bil že četrtič odlikovan in sicer s srebrnim Signum laudis. Dr. Pivko je že od začetka vojne na bojišču. Na odlikovanju iskreno čestitamo! —š— V Mariboru so bile dne 5. t. m. zaradi pomanjkanja premoga zaprte vse_ ijiidske in meščir.nske šole. Občini se \ p-jnb vserru naporu ni posrečilo dobiii Kiiriva. —š-- Nastopni gojenci učiteljišča v Mariboru so leta 1915. in 1916. ob raznih irontah storili junaško smrt za svojo očetnjavo. H o r v a t Makso, obs. uč. kandidat, enol. prost.-četovodja (srebrna hrabr. ko!. II. reda); Kropej Aiojzij, tretjeletnik; Kutara Adolf, abs. uč. kand., poročnik; Novak Franjo, abs. uč. kand., cnolettiik korporal (sreb. hrabr. kol. Ii. reda); Ggrizek Bogomir, tretjeletnik, kad. asp. (sreb. hrabr. kol. 1. reda); Pokrivač Stanko, tretjeletnik; S t u_k e 1 j Vladimir, abs. uč. kand., enoletnik; Šket Stanko, abs. uč. kand., kadet; Šumnik Jurij, abs. uč. kaud., črnovoj. poročnik (voj. zasl. križec 3. reda na trakn hrabr. kolajne); Z e i 1 h o f e r Emerik, abs. uč. kand., enoletnik - korporal (srebr. krabr. kol. II. reda). —š— Na mnogih ijudskih šolah na Štajerskem se je raoral pouk ustaviti zaradi pomanjkanja — kuriva. š— Naredbenik za šiajersko šoistvo je za leto 1917. naročnino zvišal; stane 6 K 50 vin. Izhaja I. in 15. vsakega meseca. Izdaja za-slovgnske šole se še vedno odlikuje po klasični — slovenščini. —š— Povišanje. Učiteij v Trbovljah, Omersu Karol, je postal praporščak. —š—- »Padagogische ZeitscSirift« v Gradcu, glasiio »Zveze nemških učiteljev in učiteljic na Štajerskem« j'i pričela letos svoj 50. letnik. List je jel izhajati leta 1868. pud imenoni »Innerostcrreichische Schulzeitung«. \ —š— Vojna draginjska doklada za letc 1917 se bode štajerskoiriu učiteljstvu izpiačevala v štirih obrokih, liamreč: 1. irarca, 1. julija. 1. septenibra in 1. deceinbra. Pa kaj, ko se ta doklada skoro paralizira po voini prikladi, ki se mesečno v davkariji odbije od normalnih prejemkov! Kal:šna razlika med učitelji in državnirm uradniki... Učitelj je pač in ostane — trpin! —š— ŠoSski ravnatelj Anton Kosš v Središču je uglasbii po narodnem napcvu za tri glase pesenj »V s t r e 1 s k e m j a rk u«. Tako besedilo kakor tudi napev ijudskošoiskim otrokom prav ugajata. Deice toplo priporočamo v naročanje. 1 iz- nikaka zasluga, to je dolžnost! Članstvo le tako nudi vsakomur udobnosti; ne tako pa — s n o v a n j e društev ... Kdor se je s tem že pečal, mi bode pritrdil. MarSikaj bi tozadevno vedel pripovedovati. .';!]' povern le eno! Bilo je nekako pred 27. leti. Službo- al seni tačas v kraju, ki pripada eni naj- > čjih občin na1 Slovenskem. Čeravno je ;lo prebivalstvo tega kraja skoro zgolj ovensko, je vendar imelo ob vseh kra- j;vnlh zadevah odvažno besedo par — Nemeev. Tako je torej prišlo, da je bil predsednik krajnenm šolskemu svetu, ki sein ma bil podrejen, iudi N e m e c in si- cer Nemec hude vrste. Ta mož, ki mu nikdar nisein storil ničesar hudega, mi je delal napotja, kjer je le mogel. Airzil nie je, ker nisem zatajil svofega rodu ... Ob tem preganjanju je največ trpela ubo- ga inoja obitelj. Meni samemu »šolski oča« Tii niogel prav do živega; ni šlo pa ni šio. »Pa rnora iti!« si je mislil hudo- mušnež ter tuhtal in tuhtal, da me zaloti •T-i kakšnem zlodejstvu ... Snovala se je te čase v nas Sloveticih večja učitelj- ska združba. Član osnovalnega odb o r a te združbe sem bil tudi jaz. Seve to je bil velik greh v očeh ljubeznivega mi šoiskega očeta! — Moj služben kraj je bil tudi sedež oddelka občinskega urada. Načelnik temu oddelku je bil kajpada tudi naš velernožni šolski oče. Kot takemu nni je bilo »in politicis« razpolagati nad žandermerijo. HicRhodus, hic salta! — Nekega dne opoldne — ravno sem bil pri obedu s svojo družinico — potrka nekdo na vrata mojega stanovanja. Vstopi orožnik z tmsajenirn bodalom, pristopi k meni tcr nie pozoA^e, naj se izkažem glede snovanja panslavističnega društva! Jaz se na kratko odrežem, da nisem nikdar snoval političnega društva ter da sem za vse svoje delo odgovoren le š o 1 s k i o b 1 as t i. Ta me bo že poklicala na odgovor, ako seni se v čern pregrešil. Sicer pa se mi na| pove, kdo je ukazal, mene tozadevno nadlegovati v mojem privatnem stanovanju! Orožnik odvrne: »O n i, ki j e t u d i V a š p r e d s t o j n i k !« Na to jaz: A tako, zdaj vem; torej g. X.!« — Njemu se nimam odzvati, le recite inu!« — In nadaijujem: »Da pa bodete vedeli, da nisem bil član kake snovitve, ki bi bila nevarna ali protipostavna, Vam povem, da je vlada pravila snujočega se društva že .— p o t r d i 1 a«. Pa pokažem žandarinu dotično uradno intimacijo. — »D i e k. k. Statthaltereifandesnicht fiir geboten, die Griindung des angestrebten Vereines, resp. Verbandes, zu inhibieren.« — In niož jo je odkuril zdajci urnili krač ter se nekako v zadregi opravičeval. — Odslej pa sem imel mir pred ljubeznivim šodskim očetom! Zdravo! S1 a m o š t e v.