OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
® W A 11 'f "f NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE
AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXVI.—LETO XXXVL
cleveland, ohio, friday (petek), NOVEMBER 27, 1953
ŠTEVILKO (NUMBER) 233

anton kolenc
Včeraj zjutraj, malo po pol-je umrl po kratki bolezni v Euclid-Glenville bolnišnici poznani rojak Anton Kolenc, sta-^lujoč na 15314 Daniel Ave. Star je bil 66 let. Doma je bil iz vasi Križki Reber pod Zaplazom, fa-Čatež, odkoder je prišel v Ameriko leta 1907. Delal je pri Kerr Lakeside Machinery. Bil je dan društva Blejsko jezero, št. 27 SDZ.
Tukaj zapušča soprogo Mary, <^va sinova, Antona in Sgt. Ed-G., ki se nahaja v Nem-dve hčeri, Mrs. Mary Lam-Pe in- Mrs. Christine Koss ter štiri vnuke. Pogreb se vrši v ponedeljek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Sve-^ek, 478 E. 152 St., v cerkev Ma-^je Vnebovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvary.
* t
^ances germek
Nagloma je umrla v sredo zve-na svojemu domu po kratki bolezni Frances Germek, rojena ^išič, stanujoča na 666 E. 162 Ravno včeraj na Zahvalni bi obhajala svoj 65. rojstni
V Parizu gre za glavo Laniela: Danes zaupnica ali padec
PARIZ, 27. novembra—Spodnja zbornica je zaključila debato o francoski zunanji politiki, predvsem kar se tiče Nemčije. Danes bo glasovanje o zaupnici ali nezaupnici vladi. Če bo Laniel dobil nezaupnico, bo moral odstopiti. Ker so pa francoske vladne krize znane in včasih dolgo-gotrajne, je vprašanje, če bo Francija lahko imela v tem slučaju svojega zastopnika na konferenci na Bermudi, ki se začne dne 4. decembra. Položaj je pravilno označil angleški laborist, levičar Bevan, ki je dejal, da je Churchill potreben doma. Prestar je za daljna potovanja, v Franciji pa se tudi med konferenco lahko marsikaj zgodi in francoski odposlanec bi bil v takem primeru odpoklican.
Zadnji dogodki v francoskem
parlamentu so bili naravnost dramatični. Tudi v Franciji sta dve krili, kadar gre za razmerje do Nemčije. Prvo, ki je brezpogojno zoper sodelovanje z Nemci, drugo, ki je brezpogojno za sodelovanje z Nemci. V sredini se nahajajo politiki, ki se odločajo od momenta do momenta. Taka zunanja politika naravno ni trdna.
Laniel in Nemci
Med Francijo in Zapadno Nemčijo leži mnogo imenovano Posarje, mala toda bogata in industrijska pokrajina; premog, jeklo in tekstil. Kakor po prvi svetovni vojni, tako je Posarje tudi sedaj ločeno od Nemčije in ga upravljajo in izkoriščajo Francozi. (Nekaj slovenskih rudarjev tudi dela tam).
Rešitev Posarja je možna na razne načine. Ali se kratkomalo
dan. Doma je bila iz vas j Ig r 4'!.priključi k Franciji, ali kratko-^trahomiru, odkoder je'fJriSla v malo k Nemčiji, ali pa naj se po-Ameriko leta 1911. Bila je čla-^ica društva sv. Ane, št. 4 SDZ,
podružnice št. 10 SŽZ in Oltar-n^ga društva Marije Vnebovzete.
Tukaj zapušča štiri otroke:
^fs. Prances Zaller, Jack, Mrs.
ouise Kenik in Bertha, ter dva ^nka Donald Zaller in Sandra ®rmek. Soprog Jacob je umrl ®ta 1932. Pogreb se vrši v pone-^Ijek zjutraj iz Grdinovega Lake here pogrebnega zavoda, 17002 ake Shore Blvd., v cerkev Ma-Vnebovzete ob 10.30 uri ter
nato
na pokopališče Calvary.
^TON stanonik
^0 dolgi bolezni je umrl snoči a svojemu domu Anton Stano-^ , ®tar 76 let, stanujoč na 6209 ®nna Ave. Doma je bil iz vasi ^jjJ^Sonja, Horjul pri Vrhniki, koder je prišel v Ameriko 50 leti. Zadnjih pet let je ^ ^ pokoju. Bil je član društva .^veland, št. 126 SNPJ in dru-Ribnica, št. 12 SDZ ter del-, Slovenskega narodnega °^a na St. Clair Ave.
J, T^'^aj zapušča soprogo Mary, Hi t ^ Stemic, preje poročena J vec, doma iz Oselnice pri K hčere; Mrs. Rose Lach, mož Frank je umrl pro-^ nedeljo zvečer, Mrs. Mary gj^'^'ll^^'owski, Mrs". Anna Ko-' Mrs. Sophie Koplan, Mrs. jj^^ncea Marold in Mrs. Mary Seat ' ^ Ljubljani pa zapušča "^ohano. Pogreb se vrši v §jj^®d®ljek zjutraj iz Zakraj-cgp, pogrebnega zavoda v sv. Vida in nato na po-P^lisče Calvary.
rogina
(jjjb zvečer je preminila v 40Minn., kjer je živela ® ' Paula Rogina, rojena Bai-poročena Ravnohrib.
stavi pod neko mednarodno nadzorstvo. Nemci že z narodnega ponosa ne odstopijo od Posarja. Francozi ga jim ne dajo.
Da bi Francoze potolažil, je ministrski predsednik Laniel obljubil, da tudi sam ne bo za nemško soudeležbo pri skupni zapadno evropski obrambi, dokler ne bo rešeno vprašanje Posarja.
Francoska vlada Laniela je morala sestaviti resolucijo o zunanji politiki, pri sestavi te resolucije pa je šlo za vsako besedo. Znano je, da je Lanielov zunanji minister Bidault preje francoski nacionalist kot pa pristaš mednarodnega sodelovanja. Vsaj pa je proti Nemcem.
V	ta nesoglasja vlade je moral poseči vmes sam predsednik republike Auriol. Pod njegovim predsedstvom se je vršila seja vlade, ki je sestavljala resolucijo. Kot povdarjeno, bo danes o njej glasovanje.
Opomin iz Belgije
V	Bruslju v Belgiji je izšlo poročilo, da uradna Belgija podpi-
ra pogodbo o skupni zapadno evropski obrambi s soudeležbo Zapadne Nemčije. Spričo današnjega položaja, je treba z Zapadno Nemčijo nekam iti, seveda ne v komuinstični tabor. O tem važnem vprašanju niso mogoča več obotavljanja. (Predsednik zapadno nemške vlade Konrad Adenauer je izrazil svoje prepričanje, da bo omenjena pogodba pravomočno odobrena od prizadetih držav vsaj do aprila 1954).
V holandskem mestu Haagu zasedajo zunanji ministri držav, ki bi prišle v poštev pri skupno zapadno evropski armadi in obrambi. Torej istočasno, ko naj se o tem vprašanju izrazijo tudi Francozi sami.
Komunistična propaganda
Vzhodno nemška komunistična vlada je spričo teh kočljivih razme^	med Nenaci s silno
propagando, da naj tudi Nemci v Zapadni Nemčiji ne odobrijo ponovne oborožitve Nemcev, če hočejo, da pride kdaj do združene Nemčije. Tako Vzhodna Nemčija, kakor tudi Sovjetske zveza ne bosta dopustili združene Nemčije, če se bo Zapadna Nemčija oborožila.
JAPONCI IN PRODAJA OTROK
TOKYO, 26. novembra — Na Japonskem obstoja običajno pravo, da se otroci lahko prodajo. Gre za kmetske otroke, ki se vsled slabih pridelkov ne bi mogli preživljati doma.
To leto je Japonska zelo trpela radi vremenskih nezgod. Poplave, tajfuni, slabo vreme—vsi ti pojavi so povzročili, da bo letošnji pridelek na Japonskem eden najslabših.
Lansko leto se je na Japonskem v takih okoliščinah prodalo 1,489 otrok. In cena? Od $2.80 do $28. Med prodanimi otroci so taki, ki so dosegli celo starost 18 let.
PURAN IN TURČIJA
Amerikanci so jedli na Zahvalni dan purana, po angleško— "turkey." V Evropi in v Mali Aziji je država, katero pa slovensko imenujemo Turčija, Angleški izraz za to Turčijo je enako— Turkey.
Turčija ima z Ameriko redne diplomatske odnoša-je, je dobra ameriška zaveznica, je tudi članica Združenih narodov. Turki v Ameriki so vsaj opazovali, kako se praznuje Zahvalni dan, če se niso že aktivno > udeležili kake uradne ali privatne svečanosti — s puranom na mizi. Kaj so jedli Turki, ko je bil občevalni jezik angleški?
Če bi bili r^i, da "turkey," bi za njih pomenilo— da jedo Turčijo.
Turške delegacije so se umaknili zadregi in so za purana mesto izraza "turkey," rabili izraz "American bird," torej — "ameriškega tiča."
Uporni sodnik
FRANKFURT, Nemčija, 26. novembra — Združene države imajo doma in v Nemčiji pravno politično afero, ki zanima domači in inozemski svet.
V Frankfurtu vrši službo predsednika ameriškega apela-cijskega sodišča sodnik Willam Clark, doma iz Princetona. Clark se zaveda svojega sodnijskega položaja.
Ameriško državno tajništvo ga hoče odpoklicati domov in pravi, da ne gre zoper Clarka kot takega, ki bi se bil kaj disciplinarno pregrešil; gre za šted-njo v državni upravi in Clark naj ne bo več potreben v Nemčiji.
Clark pa pravi, da je sodnik, ki je il postavljen na to mesto za nedoločen čas. Če bo državno tajništvo vztrajalo na tem, da mora oditi, Clark da ne bo odšel, marveč, da o ostal v Frankfurtu.
VELIKA TATVINA—VELIKA VARŠČINA
^1
je bila 68 let. Bila je čla-Ujv,^,	Njen prvi mož je
' pred 10 leti.
na 2. strani)
BOSTON, 26. novembra—Dne 25. marca 1952 se je ob belem dnevu pripetila na prometnem kraju Danvers Square drzna tatvina, redka tudi za Ameriko. Oklopni avtomobil je vozil dolarje v gotovini. Vozniki so obstali za nekaj minut in odšli v bližnjo gostilno na požirek.
V tem kratkem času so tatovi znali odpreti oklopni avtomobil in odnesli iz njega $681,700 v gotovini, pustili pa so le kovane srebrnjake v znesku $87,250, očividno, ker bi bil ta plen pre-težak, da ga v hitrici odnesejo.
Policija je* opazovala družino George O'Brien. O'Brien sam je oče treh otrok, je pa star znanec sodnih zaporov. Leta 1934 je bil obsojen radi tatvine na pet let in leta 1938 zopet na pet let ječe.
v zadnjem slučaju—radi drznih vlomov.
Družina O'Brien si je nedavno v predmestju Bostona, v WoUa-stonu, kupila hišo kar za $25, 000. Sin, 19-letni O'Brien je pohajal univerzo — tehnični oddelek. Ponašal se je, kakor da izhaja iz imovite družine.
Policija je aretirala očeta, njegovo ženo, pa tudi sina študenta. Ker gre za veliko tatvino, je bila varščina tudi temu primerna. Za očeta George 0'Briena je bila določena varščina $100,000, za njegovega sina študenta $5,000 in za njegovo ženo $1,000.
Bazar Progresivnih Slovenk
članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v Collinwoodu imajo jutri, v soboto, 28. novembra svoj letni bazar v Sloven skem delavskem domu na Waterloo Rd. Požrtvovalne članice so se že več mesecev trudile, da pripravijo obilo prav lepega ročnega dela, katerega bodo dale v prodaj na bazarju. Skupiček bodo kot vedno, porabile za na-daljno delo v dobrodelne svrhe, za kar so si iztekle že mnogo zaslug in priznanj. Poleg ročnega dela, ki bo na prodaj, bo na razstavi tudi mnogo drugih krasnih predmetov samo,za ogled, dobilo se bo pa vsakovrstno domače pecivo (kruh, potice, torte itd.) Bazar se prične popoldne ob dveh. Zvečer se servira večerja, nato se pa razvije splošna zabava, pri kateri bo igrala god ba John Grabnarja. Članice se prijazno priporočajo cenjenemu občinstvu za obilen poset!
Stenski koledarji
Pogrebni zavod Mary a. Sve-tek na 478 E. 152 St. sporoča, da ima lepe stenske koledarje za leto 1954. Kdor želi dobiti en izvod koledarja, se naj zglasi na omenjenem naslovu, kjer jih je več lepih vrst na izbero.
Trumanu je odgovoril McCarthy; kdo bo sedaj odgovarjal McCarthyu?
v ZUNANJI IN NOTRANJI POLITIKI JE RAZDOR POPOLN
WASHINGTON, 26. novembra—Senator McCarthy je v svojem odgovoru Trumanu postavil dvoje važnih trditev: Komunizem bo volilna parola v volilnem letu 1954; dokler ne bodo Kitajci in severni Korejci izpustili vseh Amerikancev in dokler ameriški zavezniki še trgujejo pod takimi okolnostmi s komunistično Kitajsko, naj ne dobijo niti cena ameriške pomoči.
Predsednik Eisenhower je pred nekaj dnevi zatrdil, da gonja s komunizmom na republikanski strani ne bo volilna parola v letu 1954. Senator McCarthy trdi nasprotno, da bo ta parola volilna parola ravno na republikanski strani.
V svetovni zunanji trgovini gre za tendenco, da postane čim-)olj prosta, s tem pa mednarodna v pravem pomenu te besede. V Washingtonu zaseda posebna tomisija, ki naj reši važno ameriško vprašanje svobodnih ali zaščitnih carin.
Evropski zavezniki pritiskajo na Ameriko, da naj uvede sistem prostih carin. Zahtevajo ameriški notranji trg tudi za svoje produkte.
Senator McCarthy je ponovno napadel evropske države, da trgujejo s Kitajsko in da pošiljajo svoje industrijske in agrarng produkte tudi v države evropskega satelitskega bloka. Ali so ameriški zavezniki in prenehajo s tako trgovino, ali pa niso, potem pa naj uganjajo, tar hočejo. Toda kaka ameriška Domoč bo v zadnjem slučaju odpadla. To svojo politiko McCarthy nadaljuje, čeprav je do sedaj z vsemi svojimi predlaganimi akcijami propadel, tako v Beli hiši, kot v državnem tajništvu kot nosilcu ameriške zunanje politike.
Razpoloženje v republikanski stranki se lahko označuje na kratko takole:
lo pravijo, da izpadov Mc-Carthya na Trumana ne bodo komentirali. Javno mnenje pa zahteva od vodstva republikanske stranke, da amerišiki javnosti pojasni, kaj je pravzaprav republikanska domača in zunanja politika. McCarthyu mora nekdo od republikancev odgovoriti—ali državni tajnik Dulles, ali pa sam predsednik Eisenhower. Torej republikanec naj obračuna pred Amerikanci z republikancem!
Stevenson v Alabami
Iz Georgije je Adlai Stevenson odšel v Alabamo. V Alabami ga je governer Gordon Persons izrecno označil kot demokratskega predsedniškega kandidata pri volitvah v letu 1956. Tudi ga je označil za "bodočega predsednika Združenih držav."
Stevenson sam, ki je bil burno pozdravljen, seveda tudi nad-legovan od zastopnikov tiska, j^ dejal, da se o svoji kandidaturi v letu 1956 ne more izjaviti, da pa bo služil demo'kratski stranki z vsemi svojimi močmi in zmožnostmi.
Alabama je zvezna država, ki se je po demokratih v letu 1948 odcepila od uradne demokratske stranke. Stevenson je lahko ugotovil, da ti demokratje prihajajo nazaj v demokratske vrste, zagotovil pa jim je tudi, da je program demokratske stranke, da spoštuje kulturne tradicije tako severa, kakor tudi juga.
Politično vzeto, je bil značilen opomin Stevensona, da se de-Vidni republikanci kratkoma- mokratje bavijo že sedaj z važ-
LIPPMANN RAZMIŠLJA O TRSTU
Vplivni ameriški žurnalist Walter Lippmann nadaljuje s svojimi političnimi razmišljanji o Trstu in trdi, da je več kot gotovo, da si tržaško prebivalstvo ne želi odhoda zavezniških čet iz Trsta. Zamisel Londona in Washingtona, da se te čete umaknejo kar določenega dne, je bila politično napačna.
Te čete morajo ostati na mestu, kjer so, prav za nedoločen čas.
Morda pride do kakega kompromisa glede tega malega, toda mednarodno važnega teritorija. Psihološko razpoloženje tako na jugoslovanski, kakor na italijanski strani pa je tako, da je vprašanje, če se bodo Slovenci onstran in Italijani tostran zadovoljili s kompromisom in z novo urejenimi državnimi mejami. Je vprašanje, ali ima Tito na Slovence toliko vpliva, da bodo ti pristali na kompromis in ali ima šibka vlada Pelle v Rimu dovolj zaslombe, da bo parlament odobril kompromis.
Tudi če bi do kompromisa prišlo, je vprašanje, kakšno bi bilo
nimi svetovnimi vprašanji, tako kot da so že sedaj za njih rešitev odgovorni. S tem je namignil, da računa na demokratsko zmago v letu 1956.
Adlai Stevenson je preživel Zahvalni dan v Baltimore, Md. Ko je bil povprašan, kaj misli o senatorju McCarthyu, je odgovoril: "Veseli me, da je ta fant na republikanski strani."
Konferenca štirih
WASHINGTON, 26. novembra—Sovjetska zveza je prišla nenadoma s predlogom, da naj se skliče konferenca štirih velesil v Berlinu. Čas ni določen.
V Washingtonu študirajo ruski predlog, ki obsegaj osem strani. Zakaj je Rusija stavila nenadoma ta predlog? Splošno je politično mnenje, da radi važnih odločitev danes v Parizu. Rusija hoče preprečiti, da bi Francija pristopila k skupni zapadno-ev-ropski obrambi z nemško soudeležbo. Rusija vabi Francoze, češ, "mi smo itak za tako rešitev nemškega vprašanja, ki bo dala Franciji varnost. Torej, ne glasujte za ponovno nemško oborožitev."
Če bi pa dobil danes, v petek, francoski predsednik vlade Laniel nezaupnico, bi v Franciji nastala politična kriza, francoski zastopnik pa bi ne mogel iti na konferenco na Bermudo.
DOLAR V KANADI
OTTAWA, 26. novembra— Kanadska vlada je objavila podatke o tem, kako se ameriški dolar udejstvuje v kanadskem gospodarskem življenju. Četudi je Kanada britanski dominijon, je naložba ameriškega dolarja v kanadskem gospodarskem življenju $4,540,000,000, dočim funta šterlinga le $91,000,000.
v NEDELJO:—JESENSKI KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA SLOV. DEL DOMA NA WATERLOO RD. — PRIČETEK OB 3.30 URI POP.
dejansko razpoloženje onstran in tostran nove državne meje. Računati je vsekakor z neko ne-sigurnostjo in že radi te morajo zavezniške čete ostati na Trža škem ozemlju. To pa tako dolgo, dokler ne pride med Jugoslavijo in Italijo do prave pogodbe vzajemni pomoči in o vzajemnem sodelovanju, skratka, do kler se ne konča mrzla vojna med obema državama.
Lippmann opozarja nadalje na propagando, ki jo uganjajo agentje Kominforme na italijanski in slovanski strani. Komin-forma si ne želi urejenega italijansko-jugoslovanskega razmerja. Mir na tem kosu zemlje bi bila zopet ena izgubljena bitka mednarodnega komunizma.
Kaj pa s tržaško policijo? Tržaška policija je sorazmerno ena najmočnejših policij na važnih mestih in je popolnoma vojaško organizirana. Kakšna naj bo vloga te policije, če pride samo do kompromisa, to je veliko vprašanje.
Lippmann zagovarja neko prehodno dobo, ko naj se Jugoslavija in Italija sporazumevata, dokler ne pride do sporazuma. Pa tudi kasneje naj nad Tr-' stom čuva mednarodno oko.
75. jubilej Makabejcev
Podporna organizacija Maccabees obhaja letos 75. obletnico svojega obstoja. Clevelandski centralni odbor bo dogodek proslavil v nedeljo, 29. novembra s programom v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Nastopila bosta pevca Emily Mahne in Tony Podobnik in pri klavirju ju spremlja Mrs. Molly Plut. Pričetek ob 2.30 uri popoldne. Vstopnina je prosta.
V bolnišnici
Mr. Frank Kovach, ki vodi poznano čistilnico oblek Collinwood Dry Cleaning na Saranac Rd., se je podal v Huron Road bolnišnico, kjer se bo jutri moral podvreči težki operaciji. Nahaja se v sobi št. 406. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Na operaciji
V Huron Road bolnišnici se nahaja poznana Mrs. Josephine Stare iz 1197 E. 61 St., ki se je morala podvreči operaciji. Prijateljice jo sfedaj lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja!
Najdena ura
Našlo se je pred nekaj časa zapestno uro na St. Clair Ave. Kdor jo je zgubil, jo dobi nazaj, če se zglasi pri Franku Trdan na 1085 E. 71 St.
ki
ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING ft PUBLISHING CO. 1231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEndeiion 1-5311 — HEndenon 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): for One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00
-	8.0C
-	4.00
For Canada, Europe amd Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države}: For Ont Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$12.00 _ 7.00 . 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879,
104
UREDNIKOVA POŠTA
Vabilo na koncert mladinskega zbora
sonce, kajti kultura ne pozna I verskih in političnih razlik, ne
Slike in zabava
CLEVELAND, Ohio — Na-
EUCLID, Ohio—Zopet se pri- j POzna mrženj in zavii|.i. Ta je naj- predne Slovenke bomo predva-
boljše zdravilo, ki dviga v nasi jale slike v nedeljo, 29. novem-vseh zavest in ponos, obenem pa bra v Slov. nar. domu na St.
bližuje dan koncerta, ki ga bo podal naš edini mladinski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. in sicer v nedeljo, dne 29. novembra v SDD.
Naši mladi pevci so aktivni že nekaj nad 20 let in prepevajo kot slavčki slovenske narodne pesmi, da jih je veselje poslušati. Pri vsakem koncertu imamo veliko duševnega užitka, poleg tega pa tudi zadoščenje, da naša mladina hodi po dobro začrtani poti. Vstopnina je tako malenkostna, da je ni vredno omenjati, samo $1, ki ni danes tako več vreden od 50c. Čutim, da je naša sveta dolžnost, da zopetj napolnimo dvorano Slovenskega delavskega doma do zadnjega kotička. To bomo tudi storili, če se zavedamo, da je tudi nas rodila zavedna slovenska mati, ki nas je prva učila lepe slovenske pesmi.
Slovenci smo danes lahko ponosni na našo narodnost, kajti danes smo se že dvignili na tisto višino, ki nas uravnoveša z drugimi kulturnimi narodi. K temu je veliko pripomogla nova Jugoslavija in njihova junaška borba. Svet vedno bolj spoznava, da je slovanski narod pravičen in pošten, da se je dvignil iz zaostalosti sam s svojimi lastnimi napori v groznih mukah in trpljenju. Do spoštovanja in zavesti nam so največ pomagale slovenske pesmi in dobre knjige, ki so nam kazale pravilno pot v srečnejšo bodočnost.
Naj še omenim nekaj o pomembnem prvem koncertu slovenske pevke Florence Sisko-vich, ki je podala svoj prvi kon-
IN SOVJETSKO LJUDSTVO-
Ali ima zapadni svet rešiti kako nerešljivo uganko, ko gre za rusko, ukrajinsko, recimo, da rabimo splošni moderni izraz "sovjetsko ljudstvo"?
V nekem oziru je res, da med narodi obstojajo neke razlike, po katerih se ločijo. Poglejmo sami okrog sebe in si bomo priznali tudi v Ameriki, v deželi narodov, da pač kri ostane kri. Tudi Rusi, Ukrajinci in drugi narodi, sedaj pod Sovjetsko zvezo, imajo svoje narodne posebnosti. Naj se izživljajo, v kali zatreti jih je itak nemogoče.
Pa ti narodi so tudi običajni ljudje. Kot taki slabo ali dobro jedo, pijejo vodko, pivo in vino in se upijanijo, tudi po svoje, kakor so se upijanili pod carsko vlado. Ce ima sovjetski režim posebne postaje za streznenje, lahko rečemo, da bi jih lahko imel tudi carski režim, če bi mu bilo za to, da skoristi delavno silo čim najbolj in čimpreje. Ta sovjetski človek živi svoje naravno življenje. Po ogromni večini je bil pod carsko vlado tlačan, nesvobodni človek,
ki je delal na povelja. Pod sovjetskim režimom dela enako na povelja. Morda mu je prehod iz carskega v sovjetski režim neko olajšanje, ker so industrijske tehnične pridobitve sedanjega režima šle tudi ijjemu v prid. Ce je objektivno vzeto njegov standard življenja nižji kot pa v
državah, ki so ,irnele že.stoletje dolgo industrijalizacijo, kij^ert pod pokroviteljstvom dru-so lahko hlastale ža"«^ napredkom človeškega duha, se-	'
bi in državljanom v prid, to sovjetskega človeka ne more motiti. Prvič o drugačnih razmerah v drugih državah ne ve ničesar, drugič, tudi če bi vedel, bi si ne mogel pomagati, ker se pač zaveda, da so razlike na svetu. V tem ljudstvu ne more biti nerešljive uganke!
Pa če se mora režimu prilagoditi tudi veliki duh navzgor? Dostojevski je bil v carski Rusiji zraven Tolstoja največji pisateljski psihološki genij. Car in dvor in vladajoča kasta ga niso marali. Bil je celo pred strelom v glavo,
da ni prišla v zadnjem momentu brzojavka o pomilostitvi.
Soštakovič je po mnenju ne samo ruskih, marveč svetovnih glasbenih kritikov največji skladatelj sodobnosti.
Politični biro komunistične stranke je našel v njegovih skladbah, da niso sovjetsko sodobne, da ne odgovarjajo—
marksizmu, Ijeninizmu in stalinizmu. Soštakovič je priznal svojo krivdo in komponiral dalje.—Ulanova, za njo Bogoljubskaja, sta po mnenju tudi svetovne kritike pravi, j P" spoznali in zagledali nov v resnici največji plesalki sveta. Če dobite ukaz iz PoUt-r^?^ lepoto umetnosti, da so biroja, naj bo njun ples po sovjetsko zamišljen in izpeljan.|M;''t,^%;^%*'^^^''°^2r^^^ pleseta pac tako, kakor mislita, da je sovjetsko. Mi misli-{nea med Slovenci v Clevelandu mo, da v ljudstvu kot takem končno ni nerešljivih ugank, žo lepo število dobrih pevcev in Gre pa za nekaj drugega, kar se tiče tega ljudstva.
George Kennan je bil direktor v ameriškem državnem tajništvu. Njemu se pripisuje ves načrt ameriške zunanje politike do zunanjega sveta, kakor se je izvajal pod demokrati in se osnovno nadaljuje pod republikanci. Zlasti kadar pride na vrsto Evropa (Nemčija, Francija, Velika Britanija, Srednja Evropa). George Kennan je bil pred sedanjim poslanikom Bohlenom ameriški poslanik v Moskvi, pa je moral Moskvo zapustiti kot sovjetski vladi nev-šečna osebnost. Kennan je videl v Moskvi in v Rusiji dva pojava, ki sta važna predvsem za Amerikance.
odkriva zmožnosti in razumevanje do lepote, kar nam slajša življenje in daje duševni užitek.
Koliko mi je znana zgodovina o slovenskem napredku smo se zanj najbolj zanimali takozvani napredni elementi, toda sedaj že lahko opazimo, da se zanimajo za napredek skoro bi rekel vsi
Clair Ave. Vabimo vse naše članice in Jednotarje ter ostalo občinstvo na poset. Kazale bomo slike iz Jugoslavije, posnete po H. Mikuš in J. Zakrajšek, kakor tudi slike Narodnega dneva SNPJ in Clevelandskega SNPJ dneva. Slike bodo zelo zanimive. Naš dober Jednotar in glavni
pošteni ljudje, ki niso politično I	Samanich je oblju-
pokvarjeni in zapeljani, ker spo-	kazal. Že sedaj se
znavamo, da kulturni napredek vsem enako koristi.
Zdi se mi tudi, da so članice društva Napredne Slovenke zelo ponosne na svojo članico, ker je Florence članica tega društva. Jaz pa mislim, da smo vsi lahko ponosni, ker se članstvo SNPJ vedno zanima za naprednost in kulturni podvig. Tudi jaz se pridružujem mnogim in ji želim obilo uspeha pri njeni lepi kari-jeri. Obenem upam, da ne bo to zadnja zvezda med nami. Priporočam vsem staršem, da pošljejo svoje malčke k mladinskemu zboru, kjer bodo odgajani v zdravem duhu in dajali svojim staršem toliko več veselja in spoštovanja.
Torej pridite na njihov koncert, ne bo vam žal.
John Lokar st.
mu prav lepo zahvaljujemo, kakor'tudi Clevelandski federaciji za projektor in "screen."
Slike se bo pričelo kazati ob 3.30 uri popoldne v dvorani št. 1. Po predvajanju slik, se servi-la okusno večerjo, zatem se pa razvije domača zabava, pri kateri bo igral večletni "muškon-tar" Heglar, katerega smo najele, da nam zaigra nekaj komadov. Ce hoče kdo igrati karte, se mu bo tudi ta želja lahko izpolnila.
Pridite—vas vabi odbor. J. Tratnik, predsednica J. Zakrajšek, tajnica H. Mikus, blagajničarka
tva' V 6oj dna Š." žovembra. Prireditev se je spet posrečila, ker je društvo preskrbelo dober program, na katerem je zasijala nova pevska zvezda. Tu naj pripomnim, da je tudi ta deklica prišla iz vrst mladinskega pevskega zbora, kjer si je razvijala svoj talent in čustva do petja in umetnosti, kjer je dobila prvo podlago za svoj poklic.
Slišal sem že večkrat, da se med pevci najdejo dobri talenti in izvrstni pevski glasovi, da se pri takih prilikah odkrije mar-sikakšen talent, ki bi bil zgubljen in neporaben. Kadar se odkrije izredna sposobnost se takšen dober talent navadno upošteva in uporablja pri vsaki priliki. Mnogi fantje in dekleta so
Prvi: Sovjeti poveličujejo bivše carske veličine. Petra Velikega, ki je hotel ustanoviti modernizirano državo, Aleksandra Nevskega, ki je ob reki Nevi, ki teče skozi Ljeningrad, pobil Švede in ohranil Rusijo; Katarino Veliko, ki je z modernizacijo državernadaljevala; maršala Suvorova, ki je ustanovitelj moderne ruske vojske in generala Kutuzova, ki je premagal nepremagljivega Napoleona pred Moskvo. Vse z zvezi z ruskim nacionalnim ponosom ii' patriotizmom!
Drugi: V Rusiji se vzgaja sovraštvo do Amerikancev i}' do Amerike. To po šolah, po kinih, gledališčih, po časopisju, revijah in knjigah, resno in v šali, program pa je razpreden po celi Rusiji na globoko in na široko. Tarča je ravno Amerika. Isti mogotci bi lahko vzgajali svoj narod Gi ugače. Zakaj ga vzgajajo ravno tako, pa spada k vprašanju o nerazrešljivi uganki sovjetskega diktatorja. L.C.
pevk, ki so se pojavili v naši javnosti prizadevanj.
Vsi slovenski nadarjeni in talentirani otroci niso tako srečni kot je mlada Florence Sisko-vich, ki si je mogla privoščiti najboljšo glasbeno šolo. Vendar si naši talentirani otroci danes mnogo lažje pomagajo nego smo ii mi in naši predniki. Verjetno jo tudi, da bo Florence sledilo več drugih in da bo dajala naj-! lepše zglede in navdušenje mno-'g]m drugim v Clevelandu in izven naše metropole, ko bo na---.to))alci na njenih bodočih koncertih. Temu pravimo napredek in tega se veselimo vsi brez razlike na politično razlikovanje.
Vse to omenjam zato, ker želimo in upamo, da bodo priplavale in zasijale še druge slovensko zvezde iz vrst naše mladine, zlasti iz našega mladinskega ' bora, kajti nihče ne ve, kakšni talenti so skriti v ponižnih in skromnih srcih naše mladine in našega odkritosrčnega naroda, ki si razriva prostor na soncu vsporedno z drugimi večjimi narodi.
Naš kulturni napredek deluje na nas kakor prijetno poletno]
Mladi pevci in pevke vabijo na koncert
CLEVELAND, Ohio—Spet se nam nudi prilika, da gremo poslušat veselo petje mladih pevcev in pevk, slavčkov in škrjanč-kov. Tojjbo- prihodnjo nedeljo, 29. npverhbra v Slov. del. domu na Waterloo Rd. pri Mladinskemu pevskemu zboru. Pravijo, da bodo pričeli peti ob 3.30 uri popoldne.
Po lep'^ in zanimiven programu, bodo kuharice pripravile dobro večerjo, s katero bodo postregle posetnike, da jim ne bo treba hoditi dc\nov na večerjo. Posedli boste lahko okrog pripravljenih miz v lepi spodnji dvorani, brhke strežnice in kel-narice vam bodo prinesle okusne dobrote, katere boste z slastjo povžili, nato pa se lahko zavr teli ob zvokih Tomšič-Pavli godbe, ki igra za stare in mlade. (Polka je ukazana, tla so namazana, o hej, o hej, kri se raz-grej). Razgrela se bo mogoče še preveč, za kar bodo skrbeli pridni natakarji, katerim bo gotovo pomagal stara korenina, Jože Jeraj, ki se prav dobro razume n'a posel točaja.
Vseh nas je narodna dolžnost, da posetlmo ta jesenski koncert naše mladine. Pa ne da bi prišli v poset samo eni in isti kot po navadi. Prosi in upa se, da pridete tudi drugi, ki do sedaj ste ali bolj poredkoma ali pa sploh nikoli še prišli. Ce smo Slovenci, bodimo tudi v tem oziru zvesti naši lepi narodni pesmi, posebno ko jo predvaja mladina, tukaj rojena, ki bo še bolj upoštevala svoj narod, če vidi, da ji narod da podporo pri njenemu prizadevanju. Vabi se še posebno naše trgovce, gostilničarje, obrtnike in profesionalce, od katerih jih ni veliko, da bi*prihajali v našo sredo, Pri naših kulturnih prireditvah je potrebno sodelovanje in pomoč nas vseh, ne le enih in istih. Zato vas vse skupaj prav prijazno vabim v imenu mladih pevcev in pevk (to so najmlaiši pevci med nami), pridite v nedeljo, 29. novembra na koncert v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 3.30 uri popoldne.
Novi grobovi
(Nadaljevanje z 1. strani)
Zapušča soproga George, in otroke, vse iz prvega zakona: Stanley Ravnohrib v Clevelandu, Pavla Turža v Kranju na Gorenjskem, Mrs. Mary Zele v Clevelandu, Mrs. Ann Zgonc v Gilbertu, Minn., Mrs. Sophie Mo-nus v Olmsted, Ohio, in Mrs. Harriet Reynolds v Chicagu, Dl., ter 14 vnukov in mnogo sorodnikov, V Krdnju n&^joi-enjskem pa tudi mater.
JOSEPHINE GUKDA
Danes zjutraj ob 1. uri je preminila v Mt. Sinai bolnišnici Josephine Gurda, stara 77 let, stanujoča na 14118 Hale Ave. Soprog John je umrl letos v aprilu. Rojena je bila v Malwaukee, Wis.
Tukaj zapušča sina Eugene in hčer Irene ter tri vnuke, v Milwaukee, Wis., pa zapušča brata Edward in Harry in sestro Nettie. Truplo bo ležalo nocoj in jutri v Želetovem pogrebnem zavodu, 458 E. 152 St., odkoder bo odpremljeno v soboto zvečer za pokop v ponedeljek na pokopališče sv. Adelberta v Milwaukee, Wis.
PRED PETINDVAJSETIMI LETI
OD 18. DO 25. NOVEMBRA 1928
Silni viharji v Evropi in na | trgovin, in eden največjih boga-atlantskem morju. Najhuje je tinov Amerike. Star je bil 60 let, prizadeta Anglija, kjer je vihar a nevesta 34 let.
podiral hiše in pomole in napravil ogromno škodo.
V Nemčiji v mestu Coblenzu je strašno razdejanje in 13 oseb je bilo ubitih, na stotine pa ranjenih širom dežele.
Poročil se je slavni gledališki in filmski igralec John Barry-more z Dolores Costello, isto filmska igralka in krasotica.
Barrymore, ki je bil razporo-čen, in Dolores sta nastopila že v par filmih skupaj kot ljubimca.
Profesor Archibald pravi v svojem poročilu, ki obsega 600 strani, c Mednarodni konferenci za raka. V njem poroča, da se bo v kratkem iznašlo zdravilo proti tej strašni bolezni.
V prvem zakonu s prodajalko, ki je delala v njegovi trgovini, je imel pet otrok. Ob razpo-roki ji je plačal 10 milijonov, a za otroke je moral plačati 25 W" lijonov dolarjev.
Svoji drugi ženi je dal ob p"' roki tri milijone dolarjev, a pO razporoki sedem milijončkov.
Nagloma je umrl Lavrenc Mišic, star 56 let. Bival je na 1065 E. 69 St. Rojen je bil v vasi Hudi vrh, fara Bloke.
Nova gramofonska plošča P na trgu, "Treba ni moje Ijub'c« plavšati." Pojeti J o s e p h i D ® Lausche in Mary Udovich.
Na 20. novembra je bil zopet divji ples na newyorški borzi. Prekosilo se je vse dosedanje rekorde. Lastnike je menjalo sedem milijonov delnic. To je bil najboljši divji dan v zgodovini newyorške borze.
V Californiji je umrl dr. George Harding, oče pokojnega predsednika Hardinga. Star je bil 84 let. Truplo bo prepeljano v Marion, Ohio, kjer bo položeno \ družinsko grobnico.
V Lorain, Ohio, je priredila na 24. novembra svoj koncert ga. Pavla Lavšetova. Pričetek je bil ob 8. uri zvečer.
Društvo "Ribnica" št. 12 je priredilo ples v Slov. nar. d"' mu na St. Clair *Ave.
Vstopnina je 50c za par, ^ ženske posamezno 25c.
Dramski zbor "Lilija" se F'' pravlja na igro "Lepa Vida.
Dramski zbor "Anton Vero^ šek" bo podal žaloigro "Mlinar"' njegova hči."	»
Pevski zbor "Zarja" poda Zahvalni dan opero "Turjaški Rozamunda."
Mary Medvešek, 21114 GoU^ Ave., poziva onega, ki je "noge',' njenim cvetlicam drom," naj jim ukaže, da se ^ nejo na Medveškov vrt, druga'' bo sitnost.
V tretjič se je poročil Sebastian S. Kresge, lastnik 5c in lOcj Clair Ave.
Odda se stanovanje. 4 sobe vse udobnosti. Najemnina 5 ' mesečno. Vpraša se na 58l2
OD 21. DO 28. NOVEMBRA 1943
Amerikanci s» invadirali tretji gilbertski otok Abenama. Med tem se vrši smrtna borba za posest otokov Makina in Tarawe.
BELCI NAZADUJEJO
BONN, Zapadna Nemčija, 26. novembra—Na mednarodni konferenci strokovnjakov, ki se ba-vijo z vprašanjem gibanja prebivalstva in ki se vrši v mestu Werl, Zapadna Nemčija, se je iz-nesla tudi tale trditev: Belo pleme je v nazadovanju. Če bo šlo tako naprej, se bo moralo umakniti drugim plemenom. Na vsa-kikh sto tisoč rojstev na svetu, pride sedaj le 35,000 belcev, torej komaj ena dobra tretjina.
Britska zračna sila je silovito bombardirala Berlin. To je bil 90. in eden najsilnejših. Po napadu je mesto žarelo v plamenih in je le kup razvalin.
Tisoč ameriških bombnikov je sipalo ogenj in smrt na nemško mesto Bremen, ki je drugo največje pristanišče v Nemčiji. Amerikanci so izgubili 29 bombnikov in 10 bojnih letal.
Mr. in Mrs. Martin šorn, k'
ji jo restavracijo na St.
Ave.	g.
72 S':
Joseph Koporc, 1022 E.
VSS"
star je bil 73 let in doma iz Ponikve, fara Trebnje.	|j
Anton Malovič, 7118 Ave. Star je bil 58 let in doi^*® Lužarjev, fara Velike Lašč®-
EN MILIJON GVERILCEV?
MANILA, 26. novembra—Kitajski general Yingchin, ki se nahaja na Filipinih, trdi, da je na celinski Kitajski v vojnih operacijah več kakor en milijon nacionalnih gverilcev. Vsi dobivajo podporo iz Formoze.
z narodnim in pevskim pozdravom, vabi
Anton Jankovich.
NAPREDEK BERLINA
BERLIN, 26. novembra — Glavno berlinsko letališče se nahaja v predmestju Templehofu. V zadnjih šestih mesecih je pristalo na tem letališču 8,499 letal. Ta številka pomeni, da se je letalski promet z Berlinom v primeri z istim časom lanskega leta podvojil, v primeri z letom 1950 pa celo popetoril.
Na seji Sansa sta podala resig-nacijo Rev. Aleksander Urankar in Rev. John J. Oman. Resigna-cije se je sprejelo z obžalovanjem in na njuna mesta sta bila izvoljena John Lokar in Katka Zupančič.
Sans je eno leto stara organizacija in šteje 96 podružnic. Število prejetih darov presega vsoto 25 tisoč dolarjev.
Poročila sta se Miss Margaret Mehlin in Mr. William Zupančič, sin Mr. in Mrs. Louis Zupančič, 14510 Thames Ave. Ženin se na-ha,ja v službi strica Sama in je prišel na kratek dopust iz Arizone.
Isto sta so poročila Miss Margaret Tratnik, hčerka Mr. in Mrs. Frank Tratnik, 1116 E. 71 St., in štabni saržent Frank Su-benik.
Večno zvestobo sta obljubila Miss Josephine M- Mihalik, hčerka Mr. in Mrs. Anthony Boyan-cc, 6223 Glass Ave., in Cadet John Paulich, sin Mr. in Mrs. John Paulich,,5228 St. Clair Ave.
Državna uprava v ColuiW O., je naznanila, da bodo dobi li gostilničarji je polovico od te žganja, ki so ga dobiva'^ sedaj.	*	^
Varnostni direktor Fra^k lebrezze je zapustil mesto da stopi službo kot major madnem oddelku za okup®'^'^ upravo. Njegovo mesto je P f zel pomožni varnostni dir® .g, Weinacht. Na zdravniški P kavi pa je bil zavrnjen.
Novi godbeniki
Mladi Bob Planisek
je
pre^ fjii'
dvemi leti zbral štiri mlad® te-godbenike, s katerimi so novili svoj orkester in ga vali Polka Buddies. Ta je že nekajkrat nastopil na nikih na fafmi SNPJ, v do0^ ||)
na raznih domačih zabava svatbah ter v raznih nočnih bih. Bob, ki igra na harm® jo sin Mr. in Mrs.
sek, ki so svoječasno živel' 158 St., zadnje čase pa pcr Highland Rd., kjer biva tu jc znana Mrs. Charles Lesjal^^^g^r stara mama mladega ka. Polog Boba, so v tudi: John Perje o iz potr Ave., ki igra na saksofon-by Dallas iz E. 222 St., bas; Mol Schneider iz Ave., igra na boben, in bf' iz Mayfield Ridge, ki ig|'® njo. Mladi fantje se društvom in posameznil^® ^
kcstc
Umrli so: Helen Sulak, stara 20 let. Pokojnica je bila hčerka nje.
m
želijo dobiti dober orkeS*,^ njih priredbo, da se obr^c
ka Se toi Vil lit Ijii
Do
k 'iu H
162
P )6(
liŠ:
Pre
Sej.
"a
'o lec
Viti
V
s
Vi
S
">5.
?Ovq
s
K \
'ila
"a
C®
A
"• novembra 1953
L. N. TOLSTOJ
RODBINSKA SREČA

enakopravnost
STRAN 3
(Nadaljevanje)
^3Ša hiša je bila ena izmed podeželskih hiš, v kateri J® preživelo v spoštovanju in JUoezni drugo do drugega več ^"rodnih pokolenj. Iz vsake 5'vari je vejalo po dobrih, pošte-"'h rodbinskih spominih, ki so ^stali takoj, ko sem stopila v 'SO mahoma tudi moji spomini, onistvo in red v hiši je imela ^'Jana Semjonovna starodav-"0- Ne morem reči, da bi bilo odlično in lepo; toda od po-
slov
pa do pohištva in jedi, vse
bilo čedno, tečno, lično in je ^jalo spoštovanje. V spre-)®Rinici je stalo pohištvo sime-na stenah so viseli por-
trie; tret:
med njim tudi ogledalo, od početka nisem mo-
^ m na tleh so bile razgrnje-
^ domače preproge in takiči.
Salonu'je stal star klavir, dve
^'''ari različnih slogov, divani
Mizice z medenimi okovi in
ozki. V moji sobici, ki jo je
^filiko skrbnostjo uredila Tat-
^^nijonovna, je stalo naj-
Jse pohištvo vseh vekov in Sl0g(
Itatei sla
^ pogledati brez zadrege, ki mi je pozneje postalo drago, star prijatelj. Tatjane t l^^'^novne ni bilo nikdar čuti ^ Vse v hiši je teklo kakor na-jjjP Ura. Dasi je bilo poslov ve-|. ° preveč, so vendar vsi ti ki so nosili mehke škor-brez peta (Tatjani Semjo-tov*-^ i® bilo škripanje podpla . topot peta najbolj nepri-^a stvar na svetu),—vsi ti (, i® so se zdeli ponosni na svoj ia.sa-trepetali pred slatfi. naju dva z možem pa gibali s-pokroviteljsko Iju-in so, kakor se je zdelo, veseljem vršili svo-lijvj® Redno vsako soboto so v Pre ^°^vali tla in iztepavali oge, vsakega prvega v me-iiQjt	opravljena pobož-
^ p ^ ^^agoslovljenjem vode, Tatjane Semnjonovne, H5 ^ina (in prvič to jesen— godu dan) je bilo to	vse sosedstvo. In vse
v navadi, kolikor da je Tatjana Semjonov-Sos	se ni vmešaval
Vitj ^^^injstvo in je imel opra stvo^^*^® ® poljskim gospodar-s kmeti; opraviti je Veliko. Celo pozimi je Zelo zgodaj, tako da ga Seijj Nikoli več v postelji, ko ^budila. Vrnil se je na-^aja, ki sva ga pila j® bil ob tem času po neprijetnostih v ''^Vari	navadno tiste ne-

'adno
Vesele volje, ki sva jo
^*la besno veselje. Več-''5j zahtevala od njega, zjutraj počel, '''Htioj^?^®doval mi je take ne-• Vf sva umirala od sme-sem zahtevala, naj tedaj je zdržal i^je pripovedoval. Jaz ioče	v oči, na premi-
"ustnice in nisem niče-?	veselila sem se,
'5s. ' in da slišim njegov
!}'	pa rekel, pono-
jUjQ ^rašal. Toda nisem lUi ^ P°"oviti. Tako smeš-. J® zdelo, da on meni pri-ne o sebi in ne o Of	o nečem drugem

bilo vseeno, kaj V	dosti pozneje
^ ^ Nekoliko razumevati njegove brige. jj ^'^jonovne ni bilo do in ^^P^Ggled; čaj je pila k,^G jj	je pošiljala poz-
k- ^®'ih. V najinem po-srečnem majh-3e tako čudno zvenel
glas iz njenega drugačnega, dostojanstvenega, solidnega kotička, da se dostikrat nisem mogla zdržati ter da sem se mesto odgovora samo zasmejala hišni, ki je položila roko na roko in je enakomerno pripovedovala, da so "Tatjana Semjonovna veleli vprašati, kako ste spali po včerajšnjem izprehodu, da je njih vso noč na strani bodlo in da je neki neumni pes na vasi vso noč lajal, da niso mogli spati. Potlej so pa še veleli vprašati, kako vam je všeč današnje pecivo, in so veleli povedati, da ga danes ni Taras pekel, temveč za poizkuš-njo prvič Nikolaša, in češ, da čisto dobro, posebno obročke, su-har se mu je pa preveč zapekel." Do kosila sva bila malo skupaj. Igrala sem, brala, on pa je pisal in je šel spet po gospodarstvu; toda pri kosilu, ob štirih popoldne, smo se sešli v sprejemnici, priplavala je iz svoje sobe mama iji za njo uboge plemkinje in ro-marke, ki so bile zmeraj dve ali tri v hiši. Redno vsak dan je ponudil mož materi roko, da bi jo vedel k mizi, toda ona je zahtevala, naj poda drugo meni, in tako smo se redno vsak dgin prerivali in lovili med vrati. Pri kosilu je imela prvo besedo mama in tekel je spodobno—razsoden in nekoliko svečan pogovor. Najine preproste besede so prijetno razdirale svečanost teh obednih sej. Med sinom in materjo je prišlo včasi do prepirov in do posmehovanja drug drugemu; meni so, bili ti prepiri in posmehovanja p&*ebno ljubi, ker se je v njih bolj kot v čemer koli izražala njuna nežna in trdna ljubezen Po kosilu je mama sedla sprejemnici v velik naslanjač in je trla tobak, ali pa je rezala nove knjige. Midva pa sva brala na glas ali pa sva šla v salon h klavirju. Tiste čase sva vfliko
brala skupaj, vendar je bila mu-zika najina najljubša in najboljša naslada, ker nama je vsakokrat zbudila v srcih nove strune in ker naju je vselej kakor vnovič razodela drugega drugemu. Kadar sem igrala njegove najljubše skladbe, je sedel na najbolj oddaljeni divan, kjer sem ga komaj še razločila, in je radi sramežljivosti čuvstva skušal skriti vtis, ki ga je nanj napravila muzika; toda često .sem vstala od klavirja, ko se tega ni nadejal; stopila sem k njemu in sem /skušala ujeti na njegovem obrazu sledove ganutja, nenadni blesk in vlažnost oči, ki mi jih je zaman hotel skriti. Mami se je večkrat zahotelo naju pogledati toda gotovo se je bala, da bi naju ne motila. In včasih je šla z navidezno resnim in ravnodušnim obrazom skozi salon, kakor da naju ne vidi. Ali jaz sem vedela, da nima v svoji sobi česa iskati in se tako kmalu vračati. Večerni čaj sem točila jaz v veliki spremjemnici in vsi domači so se zbrali za mizo. To slavnostno zborovanje okrog blestečega samovar j a in razdajanje kozarcev in škodelic mi je bilo dolgo časa nerodno. Zdelo se mi je, da še nisem vredna te časti, da sem še premlada in prelahkomišljena, da bi smela obračati pipo tako velikega samovar j a, da bi smela postavljati kozarce Nikiti na pladenj in ukazovati: "Petru Ivanoviču, Mar j i Minični," spraševati; "ali je sladak?0" in puščati sladkor za pestnjo in zaslužno služinčad. "Izborno, izborno,"— me je večkrat vzpodbujal mož— "kakor velika," in to me je spravilo še v večjo zadrego.
Po čaju je mama razkladala karte, ali pa je poslušala vedeževanje Marje Minične. Nato pa naju je oba poljubila in pokriža-la in odšla sva v svojo sobo. Vendar pa sva večji del sama posedala čez polnočno uro in to je bil najin najlepši, najprijetnejši čas. Pripovedoval mi je o svoji preteklosti, delala sva načrte.
modrovala včasi in si prizadevala govoriti po tihem, da bi naju v gornjem nadstropju kdo ne slišal ter da naju ne bi zatožil Tatjani Semjonovni, ki je zahtevala, da morava hoditi zgodaj v posteljo. Včasi naju je prijela lakota, šla sva po tihem v jedilno shrambo in sva z Nikitovo pro-tekcijb dobila kak hladen prigrizek. Pojedla sva ga navadno pri luči ene same sveče v mojem kabinetu. Kakor tujca sva živela v ti veliki, stari hiši, v kateri se ]e preko vsega razpenjal strogi duh starodavnosti in Tatjfjie Semjonovne. Ne samo ona, marveč celo služinčad, stare device, pohištvo, slike, vse mi je vzbujalo spoštovanje, nekak strah in zavest, da mož in jaz nič kaj ne spadava semkaj in da morava tukaj zelo oprezno in pozorno živeti. Če se sedaj spominjam tistih časov, vidim, da je bilo marsikaj — i ta moreči, neizpre-meljivi red i ta mnogoštevilnost brezdelnih in radovednih ljudi pri hiši—neudobno in neznosno; toda tedaj je prav ta oviranost še bolj oživljala najino ljubezen. Ne le jaz, ampak tudi on ni nikoli z ničimr pokazal, da mu kaj ni všeč. Nasprotno; on kakor da nalašč ni hotel videti, če je bilo kje kaj slabega. Mamin lakaj, Dimitrij Sidorov, ki je bil velik prijatelj pipe, je hodil redno vsak dan po kosilu, ko sva sedela z možen v salonu, v njegov kabinet in mu je jemal tobak iz škatle; in morali bi videti, s kakšnim veselim strahom je šel Sergjej Mihajlič po prstih k meni, in mi grozeč s prstom mežikal na Sidorova, ki gotovo niti slutil ni, da ga kdo vidi. In ko je Dmitrij Sidirov, ne da bi naju opazil, odšel, mi je jel mož od veselja, da se je vse srečno izteklo, govoriti, da sem čudovito bitje, in me poljubljati. Tako je bilo pri vsaki podobni stvari. Včasi mi ta mirnost, vseodpu-ščanje in ta navidezna ravnoduš-nost napram vsemu, niso ugaja-
le. iNsem si bila na jasnem, da je bilo z menoj prav tako kakor z njim, ni sem smatrala to za slabost. "Kakor otrok, ki si ne upa pokazati svoje volje."
—Ah, draga moja,—mi je odgovoril nekoč, ko sem mu povedala, da se čudim njegovi slabosti,—kako pa naj bo človek nejevoljen nad čimer koli, če je pa tako srečen, kot sem jaz? Laže je sam popustiti, kot upogiba-ti druge; o tem sem se že zdavnaj uveril in ni ga takega položaja, da ne bi mogel biti srečen v njem. Midva se imava pa tako lepo! Ne morem se jeziti; jaz ne poznam več zlega, zame je samo še pomilovanja vredno in zabavno. In kar je glavno—le mieux est I'ennemi du bien. Ali mi verjameš, kadar slišim zvonček, kadar sprejemam pismo, in enostavno vselej, ko se zbudim, me •obide strah. Strah, da je treba živeti, da se bo moralo kaj spremeniti; a lepše, kot je sedaj, ne more biti.
Verjela sem mu, toda nisem ga mogla razumeti; bilo mi je dobro, toda zdelo se mi je, da vse to mora tako biti in da ne more biti drugače in da je za vse ljudi tako, da pa tam nekje eksistira še neka druga, dasi ne večja, toda druga sreča.
Tako sta minila dva meseca; prišla je zima s svojim mrazom in s snežnimi meteži. In čeprav je bil mož pri meni, sem pričela čutiti, da sem sama, da se življenje ponavlja in da ni ne v meni ne v njem nič novega, marveč nasprotno, da se nekako vračava k staremu. Začel se je baviti s svojimi posli večinoma sam in spet se mi je jelo zdeti, da ima v svoji duši nekak poseben svet, v katerega mi noče dovoliti vstopa. Njegova večna pokojnost me je razburjala. Nisem ga ljubila manj kot preje in nisem bila manj kot preje srečna, zavoljo njegove ljubezni; toda moja ljubezen seje ustavila in ni več rastla in poleg ljubezni se je je-
lo vtihotapi jati v mojo dušo neko nemirno čuvstvo. Zdaj, ko sem okusila srečo ljubezni, mi je bilo premalo, da bi ga samo ljubila. Hotelo se mi je premikanja, ne pa mirnega poteka življenja. Hotelo se mi je razburjenj, nevarnosti in žrtvovanja same sebe za svoje čuvstvo. Imela sem moči v izobilju, zakaj v najinem tihem življenju se niso imele kje izčrpati. Presenečali so me izbruhi žalosti, ki sem jih kot nekaj slabega skušala skriti pred njim, in izbruhi ne-ugnane nežnosti in veselosti, ki so ga navdajali s strahom. On je še prej nego jaz opazil moje stanje in mi je predlagal, da se preseliva v mesto; toda prosila sem ga, da ostaniva in da ne spreminjajva najinega življenja, da ne razdiraj va najine sreče. In bila sem v resnici srečna; toda mučilo me je, da me sreča ne stane nobenega napora, nobene žrtve, dasi imam toliko moči za napor in žrtve, da mi ne dajo živeti. Ljubila sem ga in sem vedela, da sem zanj vse na svetu; toda hotelo se mi je, da bi ves svet videl najino ljubezen, da bi me ljudje ovirali v ti ljubezni, jaz pa da bi ga vseeno ljubila.
(Dalje prDiodnJlf^)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nek^j posebnega pioH revmatixmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Lodi Mandel, Ph. G.. Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
GOSTILNA NAPRODAJ
Proda se BONNA CAFE na 1401 E. 55 St.
D 1 in D 2 licenci ter restavracija. Vpraša se po 4. uri popoldne.
U
Zastopniki
Enakopravnosti •
Za St. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76tk Street
UTah 1-6888 #
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360
e
Za newburško okrožje: FRANK R EN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue
99
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijate-Ijem in znancem tuzno vest, da je kruta smrt posegla s svojo koščeno roko v naso sredo m mi odvzela mojo prelj ubij eno soprogo in drago sestro
V blag spomin
ob četrti obletnici odkar je preminil naš nadvse ljubljeni soprog in oče
VINKO STARMAN
Svojo trudne oči je zatisnil za vedno dne 28. nov. 1949
Globoko pod zemljo,
tam v ozki hladni hiši zdaj Iruplo Tvoje leži,
rešen si vseh skrbi.
V srcih nosimo ljubeče glas, spomin in pogled Tvoj, dokler nit življenja steče in vsi gremo za Teboj.
Žalujoča soproga Mary in otroci
Euclid, Ohio, dne 27. nov. 1953.
MARY GUZELI
rojena STEELE
je po kratki in mučni bolezni izdihnila svojo dušo v Polv-grJbnZa^H.'^^	^.953. Pogreb se je vršil dne 2o! oktobra ii pL
fožili ^eno Truni«	"= pokopališče Calvary, kamor smo po-
p„i.	k večnemu počitku v naročje matere zemlje.
f^oKojmca je bila doma iz vasi Sekiršče, fara Rob ori Velikih Laščah Wa" l"^2	^%sorodnikov. V Ameriki se je nahajala od
sv. CMiHjl šr 37 SDzT''°	Vodnikov venec št. 147 SNPJ ter društva
in nrTiafor"*®®' Štejem, da se tem potom iskreno zahvalim vsem sorodnikom To mi io KM™ krasne vence m cvetlice, ki so jih položili h krsti blagopokojne. bili^i spSšlovIu	dneh žalosti ter v dokaz, da ste pokojSico lju:
hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in ®	prisrčna hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na
razpolago pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so jo prišli pokropit. ko je ležala pališč'e	odru, in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na poko-
Hvala lepa pogrebcem, ki so nosili krsto, in sicer članom društva Vodnikov ven^ St. 147 SNPJ ter članicam društva sv. Cecilija št. 37 SDZ za molitve ob krsti in za spremstvo na pokopališče.
Zahvalo izrekam sosedom na E. 66 St. in prijateljem za krasen skupni ven^ in darilo v gotovini, posebno hvalo pa nabiralkam Kati Hotuja in Mrs. Starin.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vsestransko po. ^ugo in lepo urejen pogreb. Posebna hvala tudi družini Jamnik iz Imperial, Pa., ki so prišli pokojnico obiskati v njeni bolezni in bolnišnici, ter se udeležili njenega pogreba. Enako hvala tudi Jennie Trušnovec.
Torej, še enkrat najlepša zahvala bodi izrečena vsem, ki so mi stali ob strani v času bolezni, kakor tudi v dneh smrti, mi izrazili svoje sočutje in bili v pomoč na en ali drugi način.
Prelj ubij ena soproga in sestra! Prestala si trpljenje tega sveta in odšla tja, kjer ni več muk ne bolečin. Osiavila si me samega, žalostna je sedaj hiša a usoda tako odloča. Spomin na Tvoje dobro srce si ohranim za vedno, dokler tudi jaz _ne pridem na kraj večnega miru in blaženstva.
Počivaj v miru—snivaj sladkol
Žalujoči ostali:
FRANK, soprog V stari domovini brat JOHN
in tri sestre ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 27. novembra 1953.
for you and I60 mitlion others S

This is what a country is made of.
Not skyscrapers and bridges and highways—
but this.
A corner, for the end of day. A place for resting and dreams. Around you—safe and cared for—the people you love.
This is a peace you can have and keep.
For if our homes are happy and secure, our country will remain strong. That's why it's so important for each of us to save to have security. Save to keep the national prosperity and strength that protects the peace. And you'll find that the easiest way to save is to invest in U. S. Savings Bonds through the Payroll Savings Plan where you work.
You will never miss the money when you save on this easy Plan. Because the money is saved for you, before you get your salary.
You can save as little as a couple of dollars a payday. Best of all—the Bonds your money will buy are now earning more interest than ever before.
Why don't you ask at work, today, to sign for the Payroll Savings Plan? Or, if you're self-employed, let your bank start you in the automatic Bond A-Month Plan.
How you can reach your savings goal on the systematic Payroll Savings Plan
If you want approximately
	$5,000	$10,000	$25,000
Each week for 9 year* and 8 montht, save..	$8.80	$18.75	$45.00
Each week for 19 years and 8 montht, save..	$3.75	$7.50	$18.75
If you want approximately
ThU chart showf only a few typical examples of saving! goals and how to reach them through Payroll Savings. You can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday up to as much as you want. The important thing is, start your Plan today!
ThU chart showf only a few typical examples of saving! goals and how to reach them through Payroll Savings. You can save any sum you wish, from a couple of dollars a payday up to as much as you want. The important thing is, start your Plan today!
J
Peace is for the strong! Help keep the peace by investing in United States Savings Bonds!
Tht V. 5. Govtmmmu doet nof for thU advertising. The Treasury Department thanks, for their patriotic donation^ the Advertising Council and
ENAKOPRAVNOST
OBISK AMERIŠKIH SLOVENCEV V TRSTU
Piše: MIHAEL I. LAH
Miraraar, proti meji Svobodnega tržaškega ozemlja, tam vstavi-
(Nadaljevanje)
Tržaške Slovenke so nas nagradile z lepimi šopki in knjigami v spomin sestanka. Informacije, katere smo želeli glede direktne pomoči za Dom, to je da bi posamezniki lahko postali delničarji tudi v Ameriki, so naletele na tako zavite mestne zakone, da bi jih morali razvozi jati le advokati, ki bi nedvomno končna prišla do dvoumne razlage. Z drugo besedo rečeno: Vse je prilagodeno tako, da je Italijanom prav.
Dasi so se odborniki izrazili, da bodo letošnjo pomlad pričfeli z zgradbo, so gotovo računali na olajšavo odnosov med Jugoslavijo in Italijo, do tega pa do danes ni prišlo. Padla je sicer Gasperijeva ali klerikalna Vlada in kot po navadi, so zopet zagnali huronski krik, češ: "Komunisti nam bodo zavladali." Taki kriki sopa že zastareli.
Pritisk zapadnih držav bo vseeno omogočil spremembo, toda revščina in ignoranca sta premočno zasidrana v teh ljudeh, da bi mogli pričakovati pametnih rezultatov. Naj se stori kar hoče, Primorje je posebno Slovencem najvažnejši del rojstne domovine. Priznanja in pomoči so vredni vsi, ki stojijo na braniku naše zemlje. "Svojega ne damo—tujega nočemo!" to naj tudi nam velja.
Zato hočem ponovno na tem mestu izreči iskreno zahvalo vsem ameriškim Slovencem, ki so prispevali v sklad, da bomo ameriški Slovenci, kadar pride čas, pridejali preko pet tisoč dolarjev, da bo trdneje stal tudi naš spominski kamen ob Jadranu. Odbor v Trstu je zato tudi naglasil, da ako ne bo čas zrel za zidavo ob omenjenem času, da želijo, naj držimo odbor skupaj, da naj ta odbor po možnosti pošlje tudi svoje zastopstvo ob otvoritveni dobi.
Na to sugestijo je naš odbor tudi pristal. Z veseljem se bo naznanilo slovenski javnosti, kadar pride čas za to.
Po sestanku smo se razšli. Dr. Dekleva je imel naše voznike pripravljene, ki sta imela Fiat avte, ki so izdelani v Italiji ter prikladni slabim potom.
"Ogledati si morate naše slovenske ustanove v Trstu," je rekel dr. Dekleva, "in mogoče boste presenečeni. Veste, naš živelj se ne kaže zunaj, ampak nas je precej."
Ustavili smo se pred velikim poslopjem, gremo po stopnicah. "To je naša čitalnica," je dejal dr. Dekleva. Bili smo vsi presenečeni nad količino knjig in časopisja. Dejal nam je, da je pred kratkim mestna uprava priporočila knjige porazdeliti, da ne pride vsa teža na en prostor. Posebne sobe za časopise, arhiv, je praktično razdeljeno.
Odpeljali smo se nato čez Bor-kovlje, mimo slavnega gradu
Koncert collinwoodske mladine
CLEVELAND, Ohio — Večkrat se spomnim na malo deklico, ko je prepevala lepe slovenske pesmi pri Mladinskemu pevskemu zboru Slov. del. doma na Waterloo Rd. Pozneje sem jo slišal ko je sama na odru velike dvorane Collinwood High šole
mo pri kameniti cerkvi, ob kateri med kopališčnim židovjem ležijo razbiti umetni kipi iz mra-morja, trava jih prerašča, to je nenavadni prizor, kaj to pomeni civilizacija Rima, ostala mi je ta zagonetka. Blizu tam izvira izpod skale čista voda, ki teče med grmičjem proti morju. Ta studenec, ki nedvomno teče iz Slovenskega krasa, polni tržaški vodovod.
Ker je bil vroč dan, smo celo zavili k morju, kjer imajo Slovenci prijazno kopališče, ni vzelo dolgo in že so bili vsi v vodi, razen mene, ker nisem imel kopalne obleke in šoferji, ki pa smo ta čas ogledovali obalo in gledali na milijone malih ribic v plitvi vodi obrežja.
Odpeljali smo se nato na De-vinski grad. V novem gradu, ki je lepo in ogromno poslopje na skalnem območju morja, se nahaja admnistracija ameriške armade, malo zapadno na navpičnih skalah visoko nad morjem, so pa ostanki prvega devinskega gradu tu in povsod se bere naša preteklost, ki samo trdi, da je tu živel naš rod. Vzeli smo slike ter se čudili krasnemu razgledu.
Sonce je žarelo in nekaj nas je pritiskalo, da se čim prej odpravimo proti domu. Na vsak način smo želeli obiskati ob potu slavno Vipavo in domači kraj Joseph F. Durna, našega neumornega tajnika, ki je z vso dušo delal in agitiral za darove v prilog našega Tržaškega doma. "Obiskati moramo še našo tiskarno," je dejal dr. Dekleva, in že se peljemo preko mosta. Tam na visokem kraju stoji šest-nadstropna hiša, kjer je v resnici v vsakem nadstropju tiskarna. To je veliko poslopje, ki odgovarja pravi mestni tiskarni.
Tako se pride do spoznanja, da imajo naši ljudje precejšno število, toda prenapeti in sadizma polni južnjaki, ki so izbrani in plačani, da držijo naše ljudi nazaj, imajo moč in vodstvo mesta v rokah.
Naši šoferji so bili mahoma na potu po ogledu te stavbe. Že smo zopet brzeli gori proti vzvišenemu predmestju. "Videti morate še naš štadijon in gledišče," je dejal dr. Dekleva. Bili smo res presenečeni, da imajo Slovenci kaj takega. Velik obseg tega stadijona bi delal čast vsakemu mestu, gledališki oder je pa naravnost popoln in dovolj velik, da predstavlja naravno ve likost. Nekaj delavcev je postavljalo kulise za Shakesperjevo dramo "Romeo in Julitte," ki so bile naravnost umetniško izdelane. Naš živelj torej ni na mrtvi točki in navzlic težkemu obstanku, naši ljudje živijo in imajo pogoje za obstanek.
Ko se voziš po Trstu, ne vidiš tistih obrazov, kakor jih vidimo v Ameriki, ki jim rečemo Itali-
jani, namreč velika večina je evropske polti, lahko rečem srednje Evrope. V mnogih se pretaka naša kri in le borba za obstoj je v letih prepojila mnoge v nam neprijazne ljudi.
Naš čas je potekal prehitro. Morali smo se odločiti za odhod. Hočemo namreč obiskati še Vipavo oziroma Joseph F. Durnove ljudi na poti proti domu. Zato 9e poslovimo in odrinemo po klancu proti glavni cesti. Na Občinah pa izvemo, da je pot v Vipavo v popravilu in nepriporočljiva za avto ponoči. To je bil vzrok, da smo se končno odločili vzeti glavno cesto proti domu. Zavili smo proti Sežani, preko carina-ric, kjer so nas zopet temeljito pregledali.
Naša dekleta so postale živahne in so zapele "Stoji, stoji Ljub-Ijanca . . ." prav tja na ušesa stražnikom. Pregledali so avto, a mi smo imeli "kontrabant" iz Trsta kar po žepih. Kupil sem en pipec in nekdo mi je zabasal dve copati v žep, kar je povzročilo veliko smeha. Da, tudi Terana nismo kar tako zapustili. Mrs. Mikuš se je hotela posloviti dostojno in enoglasno smo jo podprli. Še enkrat na Teran in vzeli smo ga celo za popotnico. Na mitnici smo dobili denar nazaj in bili smo zopet v Jugoslaviji. To je doživljaj, ki mu je malo para.
Presedli smo avte, se poslovili od prijaznih slovenskih fantov iz Trsta in odšli proti Ljubljani. Naš šofer Albert Švagelj, tajnik Slovenske izseljenske matice v Ljubljani, je zopet postal edina oseba, ki ve za pot, zato je brez opozicije vodil "Chevrolet station wagon," ki nam je dal več prostora in bi napravil pot y nekaj urah, toda Vijugastk peščena cesta je držala svoj tempo. Mrs. Josie Zakrajšek iz Clevelanda, Mrs. Mikuš, Miss Vera Leveč iz Chicake in Miss Helen Kapelj iz New Yorka. To je bila naša potujoča skupina; Mr. in Mrs. Gorjanc sta krenila na svoj dom.
(Dalje prihodnjič)
POTOPIS V SLIKAH

NAPRODAJ
imamo rabljene predmete v
zelo dobrem stanju: ELEKTRIČNE
LEDENICE O in več KUHINJSKE
PEČI______________Si O več
PRALNI
STROJI_______510 in več
AVTOMATIČNI PRALNI STROJI________530 in več
in še več drugih stvari.
Northeast Appliance and Furniture Co.
JERRY BOHINC, lastnik
22530 LAKE SHORE BLVD. RE 1-2303
JOHN PETRIC GEORGE KOVACIC
UNIJSKA BRIVNICA (preje Lipa nje)
Vedno najboljša posluga.
Re priporočava. 761 EAST 1851b STREET
Miss Mary Donahue, zastopnica 'Coca-Cola družbe na turi Južno-ameriškega kluba, je prinesla z obiska potopis v slikah.
Začetkom decembra meseca Se bo —enskim klubom in organizacijam sirom Clevelanda nudil nov program pri njih sestankih.
Miss Mary Donahue, ki živi na 15609 Damon Ave., je bila poslana po clevelandski družbi Coca-Cola Bottling Co. na posebno turo, katero je sponziral časopis Cleveland Press in osem ženskih skupin skupin, da obiščejo šest latinsko-ameriških dežel in Puerto Rico. Potovanje je bilo z letalom in je trajalo 24 dni. Namen turp je bil, da se te zastopnice raznih Ženskih klubov seznanijo z običaji in življenjem naših sosedov južno od Ekvatorja, ter da prinesejo nazaj seboj svoje vtise in poročila, da bomo ta ljudstva bolje razumeli.
Miss Donahue je prinesla s seboj tudi lepe zanimive slike v barvah, katere bo radevolje pokazala in ustmeno razložila vsaki skupini, ki jih zanima dobro podani potopis skupno s slikami. Za podrobnosti v tem oziru, se
Oglašajte v Enakopravnost?
lahko obrnete na Cleveland Coca-Cola Bottling Co., 3705 Carnegie Ave., Cleveland 15, Ohio, ali pa pokličite drnžbin oddelek Public Relations tel. Express 1-7665.

PRIPOROČILO!
Cenjenim rojakom se prijazno priporočamo za naročila, ka nameravate vložiti nov fornez, istega popraviti ali predelati, ali ko hočete dati novo streho ali staro popraviti, da se lahko z zanesljivostjo obrnete do nas.
Vršimo tudi vsa v kleparsko stroko spadajoča dela.
Damo proračune in cene so zmerne.
BILL'S FURNACE & ROOFING CO.
Bill Brundula, slovenski lastnik 579 BISHOP ROAD, telefonirajte HI 2-3680
USTANOVLJENO 1908 , Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi
HAFFNER INSURANCE AGENCY
6106 ST. CLAIR AVENUE
NAPRAVA ZA ZRAČENJE MOMtKlbJ^ SKOZI CELO LETO
Poleti HLADI — Pozimi GREJE
Obiščite vašega MONCRIEF prodajalca
THE HENRY: FUR NACE CO, MEDINA, O
KLEPARSKO DELO
Sedaj je čas, da si popravite ali napravite nove žlebove, strehe in druga dela, spadajoča v kleparsko stroko
Delo prvovrstno in zmerne cene. Zglasite se osebno ali pokličite
LEO LADIHA in SIN ,
1336 EAST 55lh STREET — UT 1-4076
DomaČi mali oglasnik
GOSTILNE
Preko 25 let
Ta Mladinski pevski zbor priredi zopet svoj koncert v nedeljo, 29. novembra v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Pričetek bo ob 3.30 uri popoldne. Gotovo je vas že eden ali drugi naših malih pevcev obiskal z vstopnicami za ta koncert. Če vas ni, ali pa če si je še niste nabavah, pridite vseeno v nedeljo popoldne v Slov. del. dom, kjer jo do-pela. Še bolj me je pa presene-1 bite pri blagajni. Vstopnina je tila na 8. novembra ko je imela | samo $1., s tem pa boste zbor koncert na odru Slov. del. doma; podprli, z vašo udeležbo pa dali na Waterloo Rd. Torej, imela je; malim pevcem in pevkam pobu-začetek pri Mladinskemu
pev- do in navdušenje za nadaljni o\)-
skemu zboru. Ne mislim s tem reči, da se je tam naučila toliko, da lahko obdržava svoje koncerta, ampak začetek je bil, pokazala je, da ima zmožnosti v petju in tako dobila veselje za na-daljno učenje v petju. Vsaka mati bi bila vesela ko bi lahko slišala svojo deklico prepevati slovenske pesmi kot jih more peti mlada Florence E. Siskovich. Kar naprej, Florence, do zaže-Ijeuega uspeha.!
stoj zbora.
Staršem se pa priporoča, da po koncertu pošljejo svoje fantke in deklice, ki se zanimajo za petje, k zboru. Naj se takoj pridružijo, da bodo pripravljeni nastopiti ob priliki prihodnjega koncerta na spomlad.
Na veselo svidenje v nedeljo popoldne ob 3.30 uii pri koncertu, po koncertu pa na domači zabavi v spodnji dvorani SDD.
Jerry Pike.
že več kot četrt stoletja si prizadevamo, da si ustvarimo spoštovanje s pozornostjo, pazljivostjo in poštenim poslovanjem ter z vljudno postrežbo.	^
Svečano dostojna postrežba! Naj si bo vaš proračun $150.00 ali več. VI izberete—VI sami določate ceno ali koliko hočete Izdati.
Mi uživamo ugled in priznanje—Javnost šteje naš pogrebni Zavod, naše podjetje med naj odličnejše in najboljše opremljeno v Clevelandu.
Obrnite se z zaupanjem In ponosom na nas ter izberite najboljše. Kajti vaši stroški ne bodo večji.
Louis Ferfolia Funeral Home
LOUIS L. FERFOLIA	DONALD L.
MRS. L. L. FERFOLIA. LICENSED LADY ASS'T,
9116 Union Ave. al E. 93 St. Tel.: Ml 1-7420
S L TAVERN
John S auric — John Lenarsip CAFE — 7601 ST. CLAIR AVE.
PIVO — VINO — ŽGANJE Vedno dober prigrizek in prijazna družba.
Mr. in Mrs. Anton Kotnik
GOSTILNA 7513 ST. CLAIR AVE.
Za kozarec dobre pive, vina ali žganja ter za okusen prigrizek pridite k nam.
Vedno prijazna postrežba in vesela družba.
GOSTILNE
CAY INN
6933 ST. CLAIR AVENUE EN 1-9430
PIVO - VINO - ŽGANJE Fish Fry vsak petek zvečer
Godba ob sobotah Se prijazno priporočamo za obisk.
FERFOLIA
-£21
ALI HOČETE dograditi SOBO!
Sprejemnico. ..
Spalnico . . .
Rekreacijsko sobo z
barom . . .
Sedaj je čas, da pričnete s tem delom in ga dovršite za praznike.
Pridite k nam in se pogovorimo.
THE GLENVILLE LUMBER CO.
Clevelandu smo na uslugo že skoro 50 let
10646 LEUER AVENUE GL 1-0171	GL 1-0172
AVTOMOBILSKA POSTREŽBA
MAX'S AUTO BODY SHOP
1109 E. 61*1 ST. — UTah 1-3040
Max Želodec, lastnik Nove avte, ki so poškodovani, popravimo, da zopet zgledajo kot novi.
SUPERIOR BODY & PAINT COMPANY
POPRAVIMO OGRODJE IN FENDERJE Prvovrstno delo.
Frank Cvelbar 6605 ST. CLAIR AVE__EN 1-1633
RICH BODY S H O I
1078 E. 64 ST. — HE 1-9231
FRANK RICH, lastnik Popravljamo motorje, zavore in ogrodja ter sploh vsa popravila pri avtu.
Barvanje avtov je naša posebnost Delo prvovrstno.
RE NU AUTO BODY CO.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo ogrodje in fenderje.
Varimo (welding). J. POZNIK — GL 1-3830 982 E. 152 ST.
MIHČIČ CAFE
7114 ST. CLAIR AVE. Tony & Jean Selan, lastnika Dobro pivo, žganje in prigrizek ter slastno vino ENdicott 1-9359 Odprto od 6. zj. do 2.30 zj.
THREE CORNER CAFE
1144 EAST 71st ST.
FRANK BARAGA, lastnik Izvrstno pivo — vino — žganje in okusen prigrizek. Se priporočamo
HECKER TAVERN
John Suštaršič in Mary Hribar ENdicott 1-9779 1194 EAST 71st ST.
Pivo, vino in žganje ter okusen prigrizek.
Odprto do 2.30 zjutraj
STAREJŠA ZAKONSKA DVOJICA
ali vdova, ki bi hotela živeti farmi, dobi prosto stanovanje-ročite vaš naslov v urad
A. Malnar
CEMENTNA
DELA	,
1001 East 74th St.—EN 1-43^
China and Gift Shop|
7510 ST. CLAIR AVENGE
Krasni predmeti za na do0 lepi komadi za darila za priliko.
Oglejte si našo izložbi JOHN ZEROVNIK, lastna.
KADAR KUPUJETE ALi PRODAJATE ^g. hišo, zemljišče, trgovino aU ^ go trgovsko podjetje, s« nesljivostjo obrnite na
JOSEPH GLOBOKA®
986 EAST 74th ST. HE 1-6607
MARIN'S TAVERN
7900 ST. CLAIR AVE. Stanley in Mamie Marin, lastnika NAJBOLJŠE VINA, PIVO IN ŽGANJE!
Dobra družba. Se priporočamo.
ST. CLAIR HARDWARE
7014 St. Clair Ave., OT I"" ^
Laddie Pujzdar — Joe Vertocn^^
PLUMBERSKE POTREBS^ — ORODJE — ŽELENIMA ] KLJUČAVNICE — ELJEKT J ČNI PREDMETI — BA» ^
Veščaki v izpoljnjey®®'^ zdravniških predpisom
dbO®
B R O D Y
7533 ST. CLAIR
Damo posebne cene za za staro domovino

PrijateFs Pharm^
SPECIAL^
dol®
PRESCRIPTION
Zastonj pripeljemo na St. Clair Ave., vogal E. 6 ENdicott 1-4212
Lepe spalne sobe
v prijetni okolici, se o ^ najem mirnim moškim & skam. Blizu transportacij®'^ Za vse podrobnosti
IV 1-3360
ali se zglasite na 17902 Nottingham P"*
Grdinovi koledo')^ Sedaj lahko dob#G ali manjše koledarje ^ Crdinovih prostorih. ... y
Kateri ste oddaljeni, j' di lahko dobite za *** sede.
Naši odjemalci, ki daljeni in ne morejo daj ponje, naj nam spo'Jt in vam bomo poslali
I
Anton Crdina 1053 EAST 62nd ST** HE 1-2088 V
HIŠE NA
PROD^
0^'
dV®
Nova zidana hisa za, ^ žini; dober dohodek. ^
se na .
18601 LOCHEBIE ^ 0.
od E. 185 St. in Lake Blvd. Blizu trgovin in tacije. V slovenski Odprta na ogled v
HIŠA N A P B

nedeli"
1.30 do 5.30 ali pa po*''
dogovor.
robich
construction ^
RE 1-6230
NAJEM
BARV AR
FRANK KLEMENCIC
Barvar in dekorator 18715 MUSKOKA AVE. Tel.; IV 1-8548
PriporoCam se za barvanje in de-koriranje hiš in poslopij, zunaj in znotraj. Jamčeno delo po zmernih cenah.
CVETLIČARNE
SLOVENSKA CVETLIČARNA
Itlertic Jflortžte
15302 WATERLOO RD. IVanho« 1-0185
Štiri opremlje'^® g,.
vsemi udobnostmi. j jl' najem odrasli dru
novoporoCcnce^
Vpraša se' 995 East 76th S ^ ali pokličite po 7-UT 1-6888
naprodaj avtomatični vocW
ki drži 20
Je kot nov—'Sia gO.
Cena -sarno
I
Wmkm umi •'*"
Join th*
GROUND OBSERV*J^jf .
CALL civil.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 5
TRŽAŠKA TRGOVINA IN FINANCE POD RIMSKO PETO
Opozoriti moramo še na nekaj gospodarskih vidikov internacionalizacije Trsta. V tržaškem pristaniškem prometu bi se n. pr, izognili administrativnim in drugim težavam, ki so v današnjem položaju nujne, ko je Trst del italijanskega carinskega področja (kadar pa gre za jugoslovansko blago, se te težave izpreme-ne v nagajanje). Za politiko povojnih italijanskih vlad je značilno, da je še vedno v veljavi odločba o ukinitvi tržaškega svobodnega pristanišča, ki jo je izdala fašistična vlada 1940. Ta odločba določa, da morajo ves pristaniški promet nadzorovati italijanske carinske oblasti, kar otežuje zlasti posredništvo trgovine. Poleg tega pa je tržaška trgovina podrejena italijanski devizni in zunanji trgovinski kontroli, ki jo v Trstu izvajajo bolj rigoroz-no kot v Italiji.
V zvezi z internacionalizacijose nioramo dotakniti tudi vpraša-žaški javnosti je gospodarstvo pasivno in da potrebuje stalne pomoči. V kolikor mislijo pri tem na ameriško pomoč, je treba poudariti, da je po zaključku Mar-shallovega načrta sredi julija 1952 Trst prejela italijanska vlada. S prodajo blaga iz Marshal-lovega načrta so dobili vsote v lirah, ki so jih v manjši meri (2.3 milijarde lir do konca marca t. 1-) uporabili za obnovo in izgraditev tržaške industrije, v mnogo večji meri (18.0 milijard lir do istega datuma) pa za izgraditev ladij, katerih lastnik je postala v glavnem italijanska država.	'
To dejstvo osvetljuje tudi geslo itaUjanske propagande o pomoči italijanske vlade Trstu. S pogodbami med italijansko vlado in zavezniško vojaško upravo je bilo marca 1948 tržašško ^spo-darstvo v celoti vključencrv italijansko. Tedaj so uvedli popolno carinsko in monetarno unijo med Trstom in Italijo. Sporazumi določajo tudi, da se morajo v Trstu izvajati vsi fiksalni, upravni in drugi gospodarsko politični ukrepi italijanske vlade in da je hkrati postal tudi tržaški proračun vprašanje sporazuma med an-gloameriško vojaško upravo in italijansko vlado, pri čemer se je italijanska vlada obvezala, da bo krila pasivo tržaškega proračuna. Toda že v drugi polovici 1951 bi bil postal tržaški proračun aktiven, ko bi le neznatno izpremenili stroške za administracijo, to se pravi stroške za zaposlitev italijanske birokracije, stebra iredentizma. Da bi bilo pa še dalje videti, da je tržaški proračun znatneje pasiven, so Uvedli med izdatke v drugi polovici 1951 novo "postavko, ki so jo inienovali "netto razlika med
prejemki, dobljenimi v coni A na račun italijanske republike in prejemki, dobljenimi v italijanski republiki na račun cone A." Po tej postavki je dobila italijanska vlada od davkov, ki jih pobirajo V Trstu za razdobje od" julija 1951 do decembra 1953 24.1 milijarde lir,, hkrati pa plačala Trstu za dozdevno subvencijo 26.2 milijarde lir. Razen tega je italijanska vlada v istem razdobju izplačala 5.9 milijarde lir subvencije za graditev ladij v tržaških ladjedelnicah (da je taka subvencija potrebna zaradi velikih stroškov italijanskih ladjedelnic, so že prej razložili), iz tržaških counterpart fondov pa so za graditev ladij porabili okrog 19 milijard lir. Toda lastnik ladje je postala v večini primerov italijanska država.
Ameriška pomoč Trstu je torej večidel koristila italijanski vladi. "Pomoč," ki jo daje italijanska vlada Trstu, pa se je pokazala kot uspešna transakcija", pri kateri dobi italijanska vlada povrnjeno dvakrat več, kot je porabila.
*
Pri vseh panogah tržaškega gospodarstva, ki sem jih analiziral v teh člankih—pristaniški promet, mornarica, trgovina ,industrija, finance — so dejstva in številke izpričale neugodne, v nekaterih primerih celo hude posledice italijanske dominacije nad tržaškim gospodarstvom. Nasprotno pa se ob pregledu koristi, ki bi jih dala internacionalizacija mesta Trsta tržaškemu gospodarstvu, vsiljuje sklep, da bi se tedaj aktivnost nedvomno povečala, v nekaterih gospodarskih panogah pa bi prišlo najprej do obnove.
Pri tem je treba posebej poudariti možnosti gospodarskega sodelovanja med Trstom in njegovim neposrednim zaledjem, t. j. Jugoslavijo. V začetku 1947 je vlada FLRJ ponudila, da bo Trstu zagotovila približno polovico njegovih potreb v surovinah in živilih in da bo prevzela ustrezajoči del tržaške produkcij^ kar bi pomenilo, da bi nastalo novo, veliko tržišče za tržaško industrijo. V začetku 1948 si je FLRJ prizadevala doseči obsežen aranžma o gospodarskem sodelovanju s Trstom, toda jugoslovanskih predlogov niso sprejeli. Marca 1948 sta zavezniška vojaška uprava in Italija sklenili pogodbo, s katero je postala tržaška trgovina odvisna od Rima. Jugoslovansko-tržaško izmenjavo so reducirali na minimum. Toda tudi taki izmenjavi so povzročali težave. Le v 1952. letu in prvi polovici letošnjega leta je italijanska administracija odklonila uvozna dovoljenja za
nad dve milijardi lir. V takih pogojih je mogla jugoslovansko-tržaška trgovina doslej uporabljati le manjši del potencialnih možnosti. Te možnosti še vedno obstoje in je FLRJ zainteresirana na proizvodnji vseh glavnih panog tržaške industrije. To zanimanje FLRJ je stalno in bi izmenjave in sploh do stalnega gospodarskega sodelovanja med jugoslovanskimi in tržaškimi podjetji. To sodelovanje bi zlasti za tržaško strojno industrijo omogočilo ne le povečanje, temveč tudi uvedbo novih vrst produkcije. Sodelovanje v industriji bi našlo odmev tudi v drugih panogah tržaškega gospodarstva, ker bi se bistveno povečalo tudi jugoslovansko zanimanje za tržaško pristanišče in tržaško trgovino.
Take in drugačne možnosti ju-goslovansko-tržaškega sodelovanja bi se z internacionalizacijo uresničile.
J. Klemene.
DOBRA JUHA— -POL KOSILA
Prileze se krožnik okusne, vroče in .močne juhe. Posebno ob pustih deževnih dneh ali pa mrzlih zimskih dneh, ko sedemo za mizo ne samo utrujeni od dela, ampak tudi premraženi in premočeni. Juha je uvod v kosilo in ni vseeno ali je ta uvod dober ali slab. Saj je prav od uvoda odvisno vse nadaljnje razpoloženje. Zato res ni odveč, če juho prav posebno skrbno pripravimo.
Za juho računamo po navadi 10 do 15 gr mesa in po četrt litra vode. Če hočemo, da bo juha res dobra, tedaj moramo pristaviti meso in kosti v mrzlo' vodo in kuhati počasi v dobro pokritem loncu. Če pa nam je bolj za sočno meso in manj za dobro juho, tedaj pristavimo meso v toplo vodo. Juho tako osolimo, da se meso od "znotraj razsoli. Posebej oprajžimo na vroči masti razrezano čebulo, korenje, zelene, peter-šilj in košček jeter. Ko to zaru-meni, stresemo vse skupaj v juho in pridenemo še koreninico pora, paradižnik in pa nekaj dišav, če jih imamo (poper, muš-katni cvet). Juha naj počasi, a neprestano vre, pen ne smemo pobirati, Če juha prehitro vre, postane vsa motna. Ko je meso mehko, ga vzamemo iz juhe, v juho pa kanemo nekaj kaplic mrzle vode, da se očisti, nakar jo odcedimo skozi gosto cedilo in zakuhamo.
Razvoj letalstva v petdesetih letih
o letanju po zraku so ljudje sanjali tisočletja, toda ta sen človeštva se je uresničil šele v zadnjih 50 letih. Dne 17. decembra 1903 je bratoma Wilbur in Orville Wright, doma iz Day-tona, Ohio, uspelo, da sta spravila v polet letalo težje od zraka. Polet je trajal 59 sekund in to prvo primitivno letalo je premerilo "ogromno" razdaljo 852 čevljev. To je bil skromen, toda pomenljiv začetek letalstva. Dokazano je bilo, da morejo pluti po zraku objekti, ki so težji od zraka. To je bilo dokazano dne 17. decembra 1903 v naselju Kit-:y Hawk, North Carolina.
Brata Wright sta ponudila jvojo iznajdbo vojnemu depart-mentu Zedinjenih držav leta 1905, toda šele leta 1909 je signalni kor sprejel eno Wrightovo letalo za poskušnjo. Toda brata Wright sta nadaljevala z izboljšanji 'letečega stroja." Leta 1909 je Wilbur Wright plul s svojim .etalom ob reki Hudson od Governors Island do Grantovega groba in nazaj. Drugo leto je Glenn H. Curtis plul od mesta Albany do mesta New Yorka. Leta 1911 je Calbraith P. Rod-gers z letalom potoval iz New Yorka v Calif orni jo, seveda ne v nepretrganem poletu; pristal je tekom poleta 68-krat in polet je trajal 49 dni.
Leta 1914 je bilo letalstvo že oliko razvito, da so Angleži že abili letala za oprazovalne svr-le v prvi svetovni vojni in to je ešilo neko večjo angleško vojaško edinico, da je niso obkrožili Nemci. V letu 1915 so se na jvropskem bojišču letala že porabljala za opazovalne svrhe in direktivo artilerskega ognja in
za fotografiranje.
V Zedinjenih državah se je takrat letalstvo polagoma razvijalo v glavnem le bolj v športne, nabavne in komercionalne svrhe. Na primer, na svetovni razstavi v San Franciscu leta 1915
so vzbujali veliko pozornost dnevni poleti z drznimi akrobacijami, katere je izvajal eden najboljšišh pilotov tistega časa, ki pa je bil nekaj let pozneje ubit v letalski nesreči. Pisec teh vrstic je ob priliki poseta omenjene svetovne razstave občudoval drzne polete letalca, ki so bili za tiste čase nekaj izred-nega, dasi so trajali le po 15 minut nad razstavnim prostorom. Na razstavnem prostoru je stal tudi visok obelisk v po-čast letalcem vseh narodov, "ki so uresničili sanje vekov.."
Tekom prve svetovne vojne, katere se je v letih 1917 in 1918 udeleževala tudi ameriška vojna sila, so prišla ameriška napadalna letala že izrazito v akcijo v septembru 1918. Takrat so bila letala definitivno vključena v vojne operacije in v drugi svetovni vojni so igrala izredno važno vlogo, ker so lahko ponesla razdejanje za hrbet sovražniku. Ameriško letalo, kot znano, je tudi odvrglo prvo atomsko bombo na Hirošimo, kar je zelo pospešilo kapitulacijo Japonske.
Po prvi svetovni vojni so se vedno bolj izboljšana letala začela v vedno večji meri rabiti v transportacijske in trgovinske svrhe. V Zedinjenih državah je zvezni poštni department vzpostavil prvo zračno pošto leta 1918, in sicer najprej med mesti Washington in New York. Pre-kokontinentalna poštna letalska služba pa je bila vpeljana leta 1924.
Potniška letalska služba se je lazvijala bolj počasi. Leta 1935 so domače letalske družbe preplule le 314 milijonov potniških milj; pet let pozneje pa so izkazovale že 1,114 milijonov potniških milj. Panameriška letalska služba med New Yorkom in Buenos Airesoin je bila vzpostavljena leta 1931; v letu 1935 je začela operirati med San Fran-
ciscom in Manilo; leto 1939 pa med New Yorkom in Evropo. Leta 1952 so ameriške domače in mednarodne letalske linije prenesle nad 28 milijonov potnikov na razdaljo več kot 15 tisoč milijonov potniških milj.
Danes prenašajo letala potnike, pošto in tovore med 687 ameriškimi mesti. Mnoge velike korporacije imajo lastna letala za hitra potovanja njihovih uradnikov. Letal se poslužujejo za potovanja skoro vsi višji uradniki Zedinjenih držav. Letala prenašajo iz kraja v kraj sadje in zelenjavo in cvetlice in zdravila in filme in sto drugih reči. Letala s prašen jem kemikalij uničujejo škodljivce polj in sadovnjakov in pomagajo pri gašenju gozdnih požarov. Letala tudi zasledujejo hurikane in vršijo stotere druge koristne pos-Me.
Moderna letala letijo že hitreje od zvoka in nihče ne ve, kje je meja tej brzini, kesno se razpravlja tudi že o letalskih poletih na luno in drugam v vsemir-je. Mnogi morda ne moremo verjeti, da je kaj takega mogoče, toda, kaj je dandanes nemogoče ne svetu? Kdo je pred 50 leti verjel, da bodo ljudje v letalih br-zeli po zraku hitreje od zvoka? Vendar je to danes dejstvo. V kakšnega velikana se je letalstvo v manj kot 50 letih razvilo od skromnega in nebogljenega začetka 17. decembra 1903 v Kitty Hawku, North Carolina! Prijatelji, živimo v dobi čude-
zev!
—NEW ERA, glasilo AB2
Za najboljši nakup
novega ali rabljenega avta ali trucka,
se obrnite na
Frank E. Tercek
pri DORNER CHEVROLET 14115 ST. CLAIR AEVNUE MU 1-7700
v H

TISKOVINE
IZDELANE V TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
t
-Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena Se priporočamo društvom, trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
za 1/5
Plin prične sušiti perilo tisti moment, ko nažgete vaš sušilnik. čisti topel zrak gladko pihlja skozi vaše perilo ... in je posušeno v najkrajšem času!
In vše kar stane, da posušite vaše perilo na ta hiter, lahak način, je en cent za vsako kopico! Primerjajte to z drugimi! Sprevideli boste, da stane komaj eno petino tega, kar stanejo druge vrste za obratovanje—mnogokrat še manj! In vi si prihranite ne samo enkrat—ampak vsakokrat ko rabite vaš sušilnik! še leta poslej—boste še vedno hranili!
Hranite na stroških inštalacije, tudi!
Kupi+e si PLINSKI SUŠILNIK PERILA in veselite se, ker se znebite
napeljave vrvi dviganja težkih košar . ..
obešenja in snemanja perila ... z perilom natrpane kleti ali utilitetne sobe!
Ne kupite sušilnika na slepo ... poskusite ga predno ga kupite!
Dajte, da vam vzpostavijo na vaš dom enega izmed sledečih vodilnih PLINSKIH SUŠILNIKOV na podlagi PROSTE PREIZKUŠNJE:
ABC Apex Bendix Blackstone Caloric Hamilton Kenmore Norge Roper Speed Queen Thor Whirlpool
THE EAST OHIO CAS COMPANY
See Ethel Jackson on "Women's Window"—Monday through Fridoy, 1 :00 P. M.—WEWS, Channel 5
Skupni stroški dostave, normalnega dela pri vzpostavi in jamstvo PLINSKEGA sušilpika so znatno nižji kot pa za druge vrste. V večini slučajih, so skupni stroški inštalacije vključeni v oglaševani ceni plinskega sušilnika.
...in POGLEJTE!
Belo in barvano ostane kot novo!
Perilo posušeno v vašemu PLINSKEMU sušilniku, pride ven tako snežno-belo kot ga vanj denote. Barve, tudi, ostanejo žive in čiste.
% I n j//
hOuT jouVc glad	*

"Prescription of Living"
Dr. Edward O. Harper, assistant professor of Psychiatry at Western Reserve University and on the staff at University Hospital in Cleveland, will be the guest medical authority interviewed by Warren Guthrie on Sohio's "Prescription for Living" television show Sunday afternoon, November 29, at 1:00 p. m.
The program will deal with the causes and cures for worry and its effect on human beings.
The seven Ohio television stations carrying the program include WXEL, Cleveland; WSPD, Toledo; W K R C , Cincinnati; WHIG, Dayton; WTVN, Columbus; WHIZ, Zanesville, and WKBN, Youngstown.
Digests of the program's information may be obtained free from the Cleveland Health Museum, Euchd at East 89th Street, Cleveland 6, Ohio, either in quantity or singly.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
FEMALE HELP WANTED
NURSES
FOR GENERAL DUTY
Opening for graduates 1st and 3rd shift. Must be able to handle major surgery and accident cases.
This hospital offer^ very good salary to start, including liberal employe benefits. Call Mrs. Lutz, Director of Nursing.
Capitol Hospital
MILWAUKEE, WIS.
DOMESTIC FEMALE
Well Known TV Performer needs RESPONSIBLE HOUSEHOLD HELP. Must like children. Excellent living quarters, working conditions and pay. Call Mrs. Murphy.
DEarborn 2-1912
GENERAL HOUSEWORK — Stay. Help with cooking and care of children. Pleasant country surrounding. Modern home with all electrical appliances. Other help. $35.
GLenview 4-1127
Nice Suburban Catholic College needs RESPONSIBLE MIDDLE-AGED WOMAN to work in the grill. eVz hours daily.
Call FOrest 9-6320
REAL ESTATE FOR SALE
ROOMING HOUSE, and three stofy brick buildmg. 12 rooms; good income property; nicely furnished and newly decorated. Steam heat, two car garage. Close to everything and Garfield Park. Good transportation facilities. Must be sold soon on account of illness. Can be see anytime. Call owner.
SAcramento 2-4749
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Opportunity to buy DELICATESSEN — Long established business. Good location vicinity Central-Diversey. Living quarters. Best offer. See to appreciate.
BErkshire 7-1530
Good Chance to buy BODY -FENDER and WELDING SHOP 8 car. Well equipped. Living quarters. Good location N. W. Selling, other interests. See to appreciate. Call owner.
HUmboldt 6-6923
GAZOLINSKA postaja naprodaj. Ima tudi rezervno skladišče; poleg stanovanje s 4 sobami. Zelo prometen kraj na ulici 12, kjer se ustavlja.io tovorni truki. Izvrstna prilika za podjetnega moškega. Cena $12,500. Proda se radi bolezni. Pišite na: Mrs. C. J. Yahle, Box 86, MeVrilan, Wis., ali pokličite DIversey 8-8515.
m
Paulich Specialty Co. Mores To Waterloo Rd.
A man's hobby can sometimes develop into a full time job and that is just what has happened in the case of John Paulich, Jr., 1851 Haldane rd.
Once known as the "Gimmick man of St. Clair," John is now president of the rsfpidly growing Paulich Specialty Company, direct factory representative and distributors for executive, advertising, remembrance and grand opening gifts.
Just this week John partially reached a goal he set some five years ago. On Monday he and his pretty and hard working wife Jo (it's really Josephine— formerly Mihalic of Glass Ave.) closed a deal giving the Paulich Specialty Company a permanent home.
The Paulichs purchased a two story building with full basement, two apartment suites, large store, small store and three show rooms at 15813 Waterloo Rd. The building was formerly occupied for 35 years by Daniel Stakich 8 Company. Paulich hopes to have his display rooms open within a month.
Paulich has the store now and he hopes that some day he may be able to manufacture some of his own specialties.
"Hunzy" as he is known by Kis many friends in the St. Clair-55th vicinity, first got into the gimmick game while going to East Tech. That's when he helped out his dad, John, Sr., in their restaurant at East 53rd and St. Clair. Young John would sneak in under dad's nose and entertain customers with his magic and novelties.
After graduating from Tech,
John enrolled at Kent State to take up advertising and promotions. Just about the time he was ready for his collegiate cap and gown Uncle Sam beckoned.
Four years with the U. S. Army intelligence gave Hunzy a wide contact with different types of people. Sort of a prep course for his new work as a salesman in civilian life.
However, after getting his discharge in 1946, John figured he could stand a few ftnore months in school to earn a degree before "facing the public." That he did, finishing his school and earning a B. S. degree.
John's idea of selling was slightly interrupted when his dad figured it was time to retire after more than a decade in business.
"I'll handle it for you" said energetic Johnny. And that he did and very well. Meanwhile he continued to fool around with magic, gimmicks «.nd novelties.
Finally he decided hustling food and ervtertaining customers with his accordion at Paulich's Cafe was not for him.
He got into the "pencil and gimmick" sales game. The first three years were tough but his persistence paid off as can be seen today.
He presently has some 18 salesmen, full and part time covering Cleveland, Lake County, Lorain County, even men in Pennsylvania and as far away as California. (That's where mom and dad Paulich .are enjoying the sunshine at present.)
Big profits are not with Paulich yet because he continues to invest in new ideas, new gimmicks, new gifts and freely passes cut gifts to customiers, their children and most any kid he runs into while he's out "pounding the pavement." And that he does today despite the fact that he is head of his own company.
John has two judges at home at all times, expressing their opinions on new gifts. They are his two daughters, Karen, 6, and Jane, 8. Quite naturally the girls have girl friends and it is no wonder that John's samples can be seen all over the neighborhood at some time or other.
—Stan Minotas.

7b 7n^,



NATIONAL PRESS BUILDING WASHINGTON, D. C. ,
■y Ann* Good*
White summer shortie gloves are seldom fresh enough to be used the next year. Here's a good way to make them fashion right for fall and winter wardrobes. With all-pui-pose dye, dye them pastel colors—gold, pale blue, light green. With darker embroidery thread, cross stitch or feather stitch a design from the tip of the little finger to the wrist.
* * *
With the holidays coming up and extra entertaining to be done, you'll be glad to know how to remove those inevitable and oh-so-stubbom lipstick-stains from linen napkins. Rub petroleum Jelly into the stain before washing and the spot will come out without scrubbing.
* * ★
Brussel sprouts and carrots make a colorful and tasty combination and both are plentiful now. Serve the twosome with this delicious cheese sauce; Melt % cup cheese in top of double boiler. Add Ms cup milk gradually. When smooth, stir in % cup real mayonnaise. Heat until thickened and pour over hot vegetables.
* ★ ★
For calorie-counters only: liquid saccharine is now available in most drug stores. Its particular advantage is in cooking because it dissolves instantly, immediately penetrates foods and eliminates the. stirring which is necessary with the tablet type.
NATIONAL PRESS BUILDING WASHINGTON, O. C.
8y Ann* Oeod*
Here's a tasty but easy-to-make | fruit dessert; Peel, core and halve fresh pears. Dip In lemon juice, sugar and then in melted vitaminized margarine. Roll in crushed cereal flakes. In center of each pear add a bit of lemon rind mixed with sugar. Bake in moderately hot oven 25 minutes. Serve with a simple vanilla sauce.
* * *
Green plants make charming indoor decorations and with a little household or attic rummaging, almost anything will do as an imaginative plant holder. Grandma's china sugar bowl or teapot, an antique inkwell, a small beer stein or a straw sewing basket become conversation pieces when filled with ivy, philodendron, coleus,
peperomia or begonias.
* * *
The vegetables you serve with your holiday turkey or capon deserve special attention, too. Broccoli becomes elegant with a mustard sauce made this way: Melt 2 tbs. vitaminized margarine in a saucepan, blend in 1 tbs. flour, 1 cup sour cream, 1 tbs. mustard-with-horseradish, Vi tsp. salt and
Va tsp. sugar.
* ★ ★
Bouffant petticoats in organdy, nylon net, and taffeta are still the last word In femininity. They're priced for most anyone's budget and really make full skirts "stand out." For the washable petticoats, be sure to use a generous amount of starch to keep them crisp.
6231 St. Clair Avenue
ENGUSH SECTION
HEnderson 1-5311-12
Koschak - Montgomery Nuptials
Arlene Lillian Koschak
Tomorrow morning at nine-thirty, St. Mary's Church on Holmes Avenue, will be the scene of a wedding, uniting in marriage Miss Arlene Lillian Koschak and Mr. Eddie Gene Montgomery.
The bride, daughter of Mr. and Mrs. Joseph Koschak, 943 Rudyard Road, attended St. Mary of the Spring College. Mr. Montgomery studied at Louisiana State University. They will make their home in New Orleans.
Round The World' Adventure Series
The most informative travel film talk during the entire season of 'Round the World Adventure Series will be shown on Wed. Eve. Dec. 2. "The Changing Orient" is the exciting travelogue and "Singapore Joe" Fisher is the producer, narrator.
"Vacation in the Alps" originally scheduled for this date will not be shown. This is the last film showing scheduled before the holiday season. The series will resume Jan. 6, and again, all films will be presented at the Masonic Auditorium, 36th and Euclid. Wednesday evenings—8:15 p. m.
Truly a citizen of the world "Singapore Joe" Fisher has journeyed 14 times around the world as an Adventurer, Philosopher, Lecturer and Businessman. With the beginning of World War II he lost to the Japs a string of theatres all over the Far East, and retired from the theatrical business after these extensive war losses in the Orient.
The American public is indeed fortunate that 'Singapore Joe' decided to remain in the States and turn to the travelogue field. An evening with 'Singapore Joe' is a good substitute for a journey to the far ends of the earth.
The film tour leaves San Francisco, arrives at Honolulu Waikiki Beach. On to Wake Island . . . Guam, first contact of Malayan influence. To Hong Kong . . . Repulse Bay . . . Shanghai . . . Manila. All over the Straits of Mindoro to Sarawak . . . Singapore — "Crossroads of the World" — completely rebuilt. India . . . Bombay . . . New Delhi . . . Benares . . . Calcutta ... etc.
Places you either know or di-eam of seeing some day. This plus remarkable stories of personal experiences in unusual places with most unusual people narrated by master raconteur 'Singapore Joe' Fisher.
Tickets for "The Changing Orient" and the 12 other travelogues scheduled are now on sale at Burrows, 419 Euclid and at Masonic Auditorium 6th and Euclid. Open to the public.
Births
Mr. and Mrs. Dobrizinski, 8010 Belleview Avenue, are announcing the arrival of their second son. Mother is the daughter of Mrs. Mary Hrastar of Va-rian Avenue.
A baby girl, their first child, was born on November 22nd, to Mr. and Mrs. William Ash of Thompson. Ohio. Mother is the former Ruth Vidrich, daughter of Mr. and Mrs. Frank and Mary Vidrich of Chardon, Ohio. The Vidrichs are grandparents for the first time. Mr. and Mrs. Joseph Ash of Chardon, became grandparents for the second time.
In Hospital
John Prisel, 15908 Parkgrove Avenue, was taken to St. Alexis hospital last week, to undergo an operation.
Frank Hočevar, 1079 East 68th Street, is a patient at Oak-wood Sanitarium.
Mr. Louis Valencic, 20450 Tracy Avenue, is confined to St. Alexis hospital.
Stakich Construction Moves to New Quarters
After 35 years of serving the public in the real estate and construction business at 15813 Waterloo Road, Daniel Stakich & Sons have now moved to new and larger quarters at 815 East 185 Street. The public is cordially invited to visit the modern office, which is located next to the St. Clair Savings 0 Loan Company.
Obituaries
Belaj, Mary—Residence at 6205 St. Clair Avenue. Age, 58 years. Passed away after a long illness. Member of Lpdge No. 2, S.D.Z. and Lodge 137 S.N.P.J. Wife of Frank, mother of Mrs. Olga Conway. Daughter of Mrs. Caroline Modic. Sister of John, Joseph, Anthony, Albin, Mrs. Anna Milavec, Caroline, and Mrs. Josephine McDonnell of Los Angeles, California.
Grozdina, Robert—Infant son of John and Mary (nee Boldin) Grozdina, 14200 Thames Avenue. Brother of John. Grandson of John Grozdina and Martin and Mary Bolden.
Hočevar, Margaret — Passed away of a heart attack. 65 years of age. Residence at 6718 Bliss Avenue. Member of CKO, and SDZ. Mother of Frank, Joseph, August, John, Anthony, William, and Mrs Magaret Metlika. Sister of Thomas Za-lar.
Lach, Frank—56 years of age. Passed »way suddenly. Residence at 1229 East 173 Street. Husband of Rose (nee Stano-nik), father of Mrs. Regina Burja, Mrs. Eleanor Je-ran, Mrs. Lillian Frederick and Marion.
Polshak, Mary—Baby daughter of Ralph and Agnes (nee Hren) Polshak, 1048 East 70 Street. Sister of Ralph Jr., Patricia and Cynthia Marie. Granddaughter of Mrs. Rose Pqlshak and Mrs. Mary Hren.
Pontoni, Anna — Passed away after a two year illness. Residence at 14629 Coit Road. 78 years of age. Mother of Mrs. Marie Andolsek, Emily, Burton, Mrs. Elizabeth Meglich, Mrs. Stephanie Bitante, Gust, Melvin and Vincent.
Telich, Jerry—51 years of age. Brother of Anton, Parkgrove Avenue, Cousin of Frank, Ely, Minn.
In World Series of Air Bombing
1st Lt. James Ruzic, pictured above, was selected to take part in the "World Series of Bombing" at Walker Air Force Base, N. M.
Lt. Ruzic, a graduate o^ Col-linwood High School, is the son of Mr. and Mrs. James Ruzic, 15407 School Avenue. He is flight engineer of a B-36 stationed at Walker Air Force Base.
Convalescing
Mrs. Marie Kovacic, wife of Edward Kovacic, member of the CTS, and daughter Barbara, are now convalescing at home, following a recent stay in St. Alexis hospital, where they both underwent operations. They wish to thank their many friends for their visits, cards, gifts and flowers.
Injured
Several weeks ago, Mrs. Anna Zajc, 9419 Reno Avenue, was injured in a fall in her home. She is suffering from several broken ribs, and head injuries. Friends may now visit her at her home, where she remains under doctor's care.
Juvenile Singing Society To Present Concert
The Juvenile Singing Society of Waterloo Road, will present their fall concert this Sunday, November 29th, in the Slove-ian Workmen's Home on Waterloo Road. The program will commence promptly at 3:30 p. m. Following the vocal selections, a short play will be given.
Women's Basketball Team
John S. Nagy, Commissioner of Recreation, announced that registrations for the second season of Women's Open League Basketball are now under way. Deadline for entries is November 30.
The Women's Open League is open to all girls and women over 16 years of age not attending high school. Entry fee per person is $3.50, which includes medical protection. A medical statement certifying physical fitness is required of each entrant.
Games are played once a week under girls' basketball rules at dates and places to be announced later. Any group of girls and women, not exceeding 12 players to a team, may organize.
Individuals or teams interested in obtaining further information may contact, the Division of Recreation, Room 8, TOwer 1-4600, or the Board of Education, 1380 E. 6th Street, CHerry 1-3660.
In Penna.
Mr. Frank Matko of 19831 Meredith Avenue, is visiting friends in Pittsburgh and Irwin, Pennsylvania, this week.
FOR THE FINEST IN FRESH and SMOKED MEATS and SMOKED SAUSAGES
visit
ZLATE'S MEAT MARKET 662 East 140th St., MU 1-9160
Wedding Bells
Miss Louise Veda Recher, daughter of Mr. and Mrs. Louis J. Recher, of Lake Shore Blvd., became the bride of Mr. Frank Trogalia in a wedding ceremony performed yesterday at 9 a. m-in St. Christine's Church. A wedding reception was held in the evening, in the American Jugoslav Center, Recher Avenue.
Charles & Olga Slapnih
FLORISTS Beautiful Bouquets, Corsages, Wreaths, Potted Plants and Flowery for all Occasions 6026 ST. CLAIR AVENUE EX 1-2134
NOTICE
You can pay Gas, Water. Electric and Telephone bills every day al the office of:
Mihaljevich Bros. Company
6424 ST. CLAIR AVENUE With our Special Money Orders you can pay all other bills, such as doctors, hospitals, rents, stores, etc. Office hours: 9 a. m. to 6 o. m.
Some minds are like concrete: all mixed up and permanently set.
BILLS!
WHY NOT CONSOLIDATE THEM BY MEANS OF A
PERSONAL LOAN?
LET US HELP YOU
NORTH AMERICAN BANK
15619 WATERLOO ROAD 6131	3496
ST. CLAIR AVE. EAST 93R0 ST.
BEROS STUDIO
6116 ST. CLAIR AVENUE
TEL: EN 1-0670
For the Best in Photography—Waddings in Studio; Candida: in Church and Home; Satisfaction Guaranteed.
Q.
M
NO CASH FOR CHRISTMAS?

Open a Christmas Savings Account Now
Make shopping next year easier . . . more fun. Save $1 or more weekly.
sicm
SavinQs-Ijoan Co*
t 813 E. 185th ST. 6235 ST. CLAIR
IV 1-7800 HE 1 5670
Meeting
Lodge Washington No. 32 W.S.A., is holding its regular monthly meeting this evening at eight o'clock In the Slovenian Workmen's Home on Waterloo Road. All members are invited to attend.
MUSIC for ALL OCCASIONS
by the
POLKA BUDDIES
POLKAS - WALTZES - POPS
For Engagements call
BOB PLANISEK
HI 2-4481 5344 HIGHLAND RD.
Cleveland 24, Ohio
RUDOLPH KNIFIC
AGENCY
IV 1-7540 820 E. 185 St.
Complete insurance service. Auto and Fire Rates given over phone.
Our companies are rated A-plus-
B. J.
Radio & T. V. Service
Expert Repairing on All
Makes of Radio«
Tubes, Radios, Rec. Players
INDOOR — OUTDOOR SOUND SYSTEM .
All Work Guaranteed
1363 E. 45th ST.—HE 1-3028
ON YOUR SAVINGS
lOUNOr^
V/E WELCOME YOUR SAVINGS
. HIMUI f
lUMUl fmtU. OlPOVl INS'iKANCt COtfOlATKM
TWO FUNERAL HOMES
For
Reliable Experienoed Sympathetic Funeral Services
at
PRICES
You
SELECT call
A.G!U)1NA^3'S0NS
fUNER^„DlWCTpRS
	SPONSORED	JUVENILE CHORUS SLOV.	WORKMEN'S	SUNDAY, NOVEMBER 2)
r ALL CUINCJbKl	BY	HOME. WATERLOO	ROAD	3:30 P. M.