St. 161 i sitjMBi (tooio cerrgatB ch la psnaj v rrstu, v sodovo junja 1922 Posamezna številka 2U stotink Letnik iLvn |Zhaji, izvzemši pond AstSkcga St. 20. !. nad ptsiri se r.e sprejemaj štt fan Godina. — soaia u mesec L 7. —, 2a tooiemstv* mesečno ♦ vtak; d»r J^otf^j Uredništvo: cHca «v. FranOSu .'-r-mL ^jjHnf/i t«r#»l.»i3hu Nefruiklrins Licejsk« Kjij ižnicc. LJUBLJANA- Jugožlavijf Posamezne Številke v Trata in okolici po 20'atotlhk. — Oglasi »c računajo * teokoatl ene kolone (72 mm.) — Uglasi trgovcev !n obrtnikov mm po 40 cent osm tnice, la zahvale, poslanice In vabila po L 1* —, oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 sL beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se poSI'jajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv* Frančiška Asiikega itev. 20» L nadstropje. — TeieK>n uredništva ln uprave 11-i7. Izigravanje avtonomije (Po «Gor. Straži*) Dogodki v Drežnici, Kobaridu in Starem | podpirajo nekateri italijanski listi «delo '»ehi pomenijo prvi organizirani vpad fašizma v našo deželo. Pred očmi odgovorne vlade je treščila prvič pest najsilnejš? stranke Italije na goriške Slovence. Iz srede našega ljudstva so se dvignili plameni prvih požarov, slovenski kmet je bežal slovanskih krogov, kateri hočejo polagoma m z rafinrano premetenostjo* ustvariti sovražno razpoloženje proti državi. Iz teh vzrokov poziva resolucija vlado, naj posveti svojo pozornost « sramotnemu zadržanju goriškega deželnega odbora» s svojimi ženami in otroci v največjem ter naj ta deželni odbor odstavi^ viharju iz rodne vasi in se skrival kakor Će^ pa ostanejo še^ nadalje taki ljudje na svojih mestih, tedaj bodo «fašisti primoram delati na lastno pesrt in bodo v ta namen vporabili vse sile bojnih oddelkov III. coaie». divjačina po noči v gozdovih. Ti dogodki so silno razburili vso dežela, vse stranke in organizacije obeh narodov so se zavedle usodepolnih posledic, ki utegnejo nastati iz teh dogodkov za celokupno politično Mislimo, da taka resolucija ni bila še življenje naše pokrajine. Sporazum med nikdar sklenjena na goriških tleh. Po svoji italijanskim in slovenskim ljudstvom, za predrznosti je ta resolucija taka, da jo katerega so delali sredi najsilnejših težkoč moremo razumeti le tedaj, če vemo, da in z največjim naporom najboljši možje na1 j<> je sklenila fašistovska stranka. Kedaj obeh straneh leto in pol, je bil na tem, da ste že slišali, da bi kaka politična organi-se razbije za zmirem. zacija v državi grozila po časopisih vladi, Spričo tega usodnega in težkega pol o- ; da bo preko vaeh zakonov in preko vlade žaja je goriški deželni odbor, kot zastop-' odstavi jala javna oblastva? Kedaj ste že nik italijanskega in slovenskega prebival-; čuli, da bi kaka stva Gori Tke zavzel, kakor je bila njegova celim svetom, da stranka izjavljala pred i Poljski o dposlanci misli postaviti na noge bodo z vsemi močmi Poljska Nastop nore vlade VARŠAVA, 7. Novo ministrstvo se jje včeraj predstavilo zbornici ter je bilo prijazno sprejeto od levice, med tem ko so se druge strank« držale reservirario. Ministrski predsednik Sliwinski je začrtal glavne točke vladnega programa, ki bo Sel za tem, da vzdrži red v notranjosti in dobre odno-šaje s sosednimi državami. Postopanje vlade bo zelo previdno. SKvvinski je pozdravil najprej novo priklopljene pokrajine Gornje Šlezije ter nato nadaljeval, da bo nova vlada sledila potiti enim miroljubnim načelom, ki so tvorili podlago delovanja prejšnje vlade, ker Poljska pred vsem potrebuje mir. Vojaški letnik 1899 bo odpuščen pred novo žetvijo. Poljska bo ostala zvesta obstoječim pogodbam ter bo izvrševala dogovore sklenjene od prejšnjih vlad. Prijateljstvo s Francijo odgovarja koristim in čustvu vse države; na podlagi tega zavezništva bo vlada ojačala zavezništvo z Romunsko, utrdila zveze z Malim sporazumom in z baltiškimi državami ter sklepala gospodarske stike z drugimi državami. na haaški konferenci delali za obnovitev dolžnost, svoje stališče in sklenil važno! vojaško opremljene Čete, to se pravi resolucijo, ki jo priobčujemo na drugem pravcato ln resnično armado in jo peljati mestu. V njej obsoja prav odločno oskrum- v glavno mesto kake pokrajine, da nastopi bo spomenika na Krnu, s čimer je govoril htam s silo, preziraje regularno, od celega v smislu in duhu ne-le italijanskega, temveč naroda vzdrževano državno vojsko1? Kdo tudi slovenskega prebivalstva. Slovensko je kedaj bolj uničeval ugled armade, vlade ljudstvo zahteva cd vseh svojih članov, da Ln države? Višek vsega pa je ta, da vlada brezpogojno spoštujejo mrliče in čuvajo k vsemu temu molči in požira pridno vse nad njihovimi spomeniki. Ideali in svetinje žalitve. italijanskega naroda morajo biti Slovencu! Vendar pa ta resolucija ni le predrzna, nrfotakljivi. To je navada in običaj med temveč ravnotako nespametna. Razumljivo «>mt rJvfliriranimf narod,* sv<>ta in Sin- je da ^ biU ogorčeni radi zločina na brez dvoma je dogodek segel čustvovanje vseh italijanskih % enci m bi zatajili in zavrgli vso svojo Krnu kulturo, ako bi se tega ne držali. Slaven-1 globoko i ko ljudstvo zahteva, da se 1 1 krrvcj brez stranlCj CCJ katerih je marsikatera — dasi czira na narodnost kaznujejo, in odklanja prctifašistovska — naravnost; opravičevala seveda sleherno skupnost s storilci. —- v— -— —— Goriški deželni odbor pa je v svojem rklepu prav tako jasno in odločno obsodil tudi fašistevske požige in vsa nasilstva, ki zadržanje fašistov. Kar čez noč je pa «politik® Giunta treščil na mizo avtonomijo in deželni cdbor. To je bila politična . bedarija, kakor je ni zmožen tako zlahka smo jih doživeli na Bovškem. Poklonil je ^ak poslanec izmed 535 poslancev italijan-nesrečnim žrtvam surovega napada osem skega parlamenta. Fašisti so hoteli z prve p0dp0re Cz se je namreč res0jucij0 udariti deželni odbor, toda tisoč lir zgodil na Krnu zločin, je požiganje naših hiš, rušenje slovenskih spomenikov, pretepanje slovenskih kmetov tudi zločin, in ticer tembolj nečloveški, ker se je izvršil nad neoboroženim in nedolžnim ljudstvom. Zadnji del resolucije deželnega odbora je podžgal politične strasti fašistovskih organizacij do vrhunca. Pogumni in značajni sklep dež. odbora jih je zadel na zelo občutljivem mestu. Poslanec Giunta je pritekel v svoji lastni osebi v Gorico, sklical proti' vsem vladnim prepovedim shod, na katerem je 120 fašistov sklenilo naravnost nezaslišano resolucijo. V njej trdijo: l. da je deželni odbor «v svojem jezuitsko sestavljenem sklepu pokazal očitno solidarnost z odgovornimi moralnimi povzročitelji oskrunitve na Krnu», 2. da se izraža v tem sklepu sovraštvo, srd in < balkanska zlobnost slovanskih elementov* in nekaterih «takozvanih» Italijanov proti »plemenitim fašistovskim oddelkom», ki so šli maščevat krnske mrliče; 3. da lopnili so po glavi sebe. Kajti vse, kar je v naši deželi avtonomističnega, se je namah združilo, vse goriške in furlanske brez razlike narodnosti (in celo del goriških fašistov) so čutile, da je naperjen napad na življenjske interese cele pokrajine. Vsi Slovenci in Furlani, ki žele in zahtevajo za deželo ljudsko avtonomijo, so ogorčeni nad fašistovskim sklepom in stopajo že na plan. Kakor čujemo, pripravljajo slovenske in furlanske ob črne že protestne resolucije, v katerih izražajo deželnemu odboru popolno zaupanje, soglašajoč čeloma z njegovim sklepom. Slišimo, da pripravljajo občine velike deputacije za generalnega civ. komisarja v Trst in ministrskega predsednika v Rimu, da podajo vladi sledečo izjavo: Ako se fašisti prikažejo v Gorici in skušajo izvesti svojo grožnjo, bodo vsi župani in vsi občinski svetovalci odstopili in dali svoja mesta Rimu na razpolago. Italija Rok za uveljavljanje industrijskih pravic na Ogrskem RIM, 7. Minister za industrijo in trgo-ino javlja: Opozarjajo se imejitelji pravic stopniki ferijalnega saveza. Vlak pa se ie zelo zakasnil, abkurijentje so prišli v Bel-grad ob 8. zvečer. Abrturijente je pozdravil profesor Jovan Kankrga, ki je lansko leto vodil belgrajske abiturijente v Slovenijo. Dalje je došlece pozdravil zastopnik tičočih se industrijskega lastništva (patenti : jugo si o venskih dijaških organizacij Vorka-za iznajdbe, tovarniške znamke rtd.) na za iskrene bratske pozdrave so se določbe čl. 242 trianonske mirovne pogod- zahvalili abrturijent Bajuk, gdč. Anica be z Ogrsko. Ta člen določa rok enega Pej-gič in ravnatelj dr. Orel. Članice «Ko!a leta od dneva, ko je stopila pogodba v) srfcskih sestara* so slovenske abiturijente veljavo, da se izvršijo bodisikaki potrebni iepo pogostile v vojni akademiji, kjer so koraki ali plačajo kake pristojbine, da se tudi prenočevali. Včeraj zjutraj so si abitu-ohranijo pravice obrtnega lastništva, ki so rijenti v posameznih skupinah ogledali pre-obstojale že v juliju 1914 ali pa da se dose- i stolico. Prihodnje dni odidejo na Avak>, žejo enake pravice, katere bi se bile dale kjer polože venec na grob neznanega srb-doseči, če ne bi bila prišla vojna. Omenjeni s^ega junaka. Po Donavi se pozneje odpe- rok enega leta zapade dne 26. t. m Fašisti zapustili Andrijo ANDRIA, 7. Zadnji oddelek fašistov (okrog 100 mož) je včeraj zapustil mesto. Generalni nadzornik kom. dOranzi, ki ga Ijejo do Negotina, od tam potujejo v Zaje-čar in dalje v Južno Srbijo do Skoplja. Drzna dijaška tatinska družba BELGRAD, 7. Iz Prilepa v Makedoniji javljajo tole zelo drastično vest o mladi je poslalo notranje ministrstvo, je takoj dijaški tatinski organizaciji*. Načelniku začel s preiskavo, da ugotovi pomanjklji- okruga prilepskega g. Pavlioviču in pa podi-\ osti v izvrševanju 6lužbe javne varnosti,! cijskemu komisarju Popoviću se je po dol-ki so se pripetile o priliki zadnjih dogod- g^ poizvedbah in zasledovanjih posrečilo kov. Pričakujejo se nove odredbe s strani prijeti dobro organizirano dijaško tatinsko ministrstva za notranje zadeve. -l _ -----1 *----------- Jugoslavija Razmejitev z Romunijo. — Podp s prometne konvencije BELGRAD, 7. Razmejitev z Romunijo eedaj hitro napreduje. Zadevni komisiji - t v . imata popolno pooblastilo, da izvršita raz- mladega dijaka Končno so družbo mejitev na licu mesta. V Temešvaru je bil izsledili. Tatovi so bili samo mladi gimna-včeraj podpisan prometni ugovor, ki regu- zi)ski dijaki. Ti so tudi umerili svojega ilra obmejni promet med Moravico, Vrš- , tovariša ker m hotel vec sodelovati, a so cem, Belo cerkvijo in ostalimi obmejnimi se ga bali, da ph izda. Dijaki so pn zash-kraji. V teh krajih je prebivalstvu dovolje- sanju izpovedali, da so se ravnali po kmo-no svobodno gibanje. Niso potrebni potni matografskih predstavah, da so samo hoteli 4 # ® _ ' g m mm ■ «» A ^ ■>! A /laiFtctaL vrl 1 A listi, marveč samo navadna legitimacija. Prihod slovenskih abiturijentov v Belgrad družbo. Že eno leto so bile tatvine v Prilepu na dnevnem redu. Tatvine so se najprej vršile v gimnaziji. Tatovi so odnesli vso biblioteko. Tudi več trgovcev je bilo okra-denih za težke tisočake. Končno je bil storjen tudi poskus gimnazijo pognati v zrak. Splošno senzacijo pa je vzbudil BELGRAD, 7. Pod vodstvom ravnatelja ljubljanskega učiteljišča dr. Orla je predvčerajšnjim prispelo v Belgrad nad 300 slovenskih abiturijentov, da spoznajo zanimive kraje Srbije. Prihod je bil.naznanjen za 13. uro. Na kolodvor je prišlo k sprejemu mnogoštevilno občinstvo, polnošte-vilno dijaštvo in šolska mladina, zastopniki raznih dijaških društev, akademiki in igrati vloge drznih vlomilcev. Prof. Ilešić pozvan t Varšavo LJUBLJANA, 7. «Slov. :Narod» javlja Kakor nam javljajo iz Zagreba, je pozvala poljska vlada vseučiliškega profesorja dr. Frana Ilešiča v Varšavo, da v zimskem semestru 1922 - 23 na tamošnji univerzi predava o jugoslovenski literaturi in narodni zgodovini. vzhodne Evrope, pri kateri je Poljska prizadeta vsled svicfe zemljepisne lege in v sle d svojih gospodarskih in političnih odnošajev. Kar se tiče gospodarskih zadev, namerava vlada najeti posojila, da prepreči slabšanje valute. Davki in pristojbine se bodo prilagodile finančnim potrebam. Nova vlada hoče, da bodo v svobodni in demokratični Poljski vsi državljani brez raz15ke stanu, rojstva ali vere čutili, da so vsi J* i-ki tolikor glede pravic kolikor glede dolžnosti. Pravice, katere so po ustavi zajamčene manjšinam, se bodo vestno izvrševale. Svoboda glasovanja se bo pri prihodnjih volitvah določila potom zakona, ki ga bo sklenila zbornica. Izjave predsednika je levica sprejela z živim odobravanjem, desnica z raznimi pripombami. Predlog, da bi se seja odgodila, je propadel; vsled tega se je takoj pričela razprava o izjavah vlade. _ Francija Razprava o odgovornosti za svetovno vojno Poincarejev odgovor na obtožbe PARIZ, 7. V poslanski zbornici se je včeraj nadaljevala razprava o interpelacijah glede odgovornosti za svetovno vojno. Komunist Cachin je kritiziral balkansko in rusko politiko tedanjega predsednika republike Poincare-ja Rekel je, da je Francija pehala Rusijo v vojno. Nato je omenil poskus cesarja Karla v 1. 1917. ter je izrazil svoje obžalovanje nad tem, da se je ta poizkus ponesrečil, tako da se je vojna podaljšala. Ko je poslanec Cachin končal svoj govor, je stopil na oder ministrski predsednik Poincare. Zbornici je prečita! ogorčeno pismo nekega v vojni pohabljenega delavca, ki zahteva, da se mora napraviti konec širjenju brošur, s katerimi se vodi' gonja proti Poincare-ju. Zbornica je temu pismu burno ploskala. V nadaljevanju je Poincare rekel komunistom, da hočejo Nemčijo rešiti enega dela njene odgovornosti. Nato je omenil, da je Nemčija (»oiskusila slično gonjo v Angliji, v Zedmfevnh državah in v Franciji, ki je le nadaljevani gonje, katera se vodi v Nemčiji in s katero se hoče Nemčija otresti odgovornosti. Briand je v medklicu omenil ultimatom, ki je bil poslan Nemčiji, ko je v on Sisnocis hotel spraviti v Londonu na dnevni red vprašanje odgovornosti. Člani ustavodajne skupščine so tedaj sprejeli odgovornost, kakor so bili že storili nemški zastopniki na mirovni konferenci. Poincare je rekel dalje, da je bil njegov prvi korak, ko je I. 1912. prevzel oblast, torej tedaj, ko je bila vsa francoska javnost še vznemirjena radii odstopitve enega dela Konga, da je bil tedaj njegov prvi korak poskus sprijaznjenja z Nemčijo, ker je izposloval potrditev pogodbe iz leta 1911. Politika Francije je bila politika evropskega sporazuma, s katerim naj se preprečijo vsi spori. Tu j« Poincare omenil vrsto korakov, ki jih je napravil francoski poslanik na Dunaju v smislu, da bo Francija dcprinašala k reševanju vseh evropskih vprašanj. Da Francija ni hotela v letu 1911 odpreti Avstriji francoskega finančnega trga, tega ni napravil on, temveč De Selves. Avstrija je tedaj rekla, da bo pofa-dila francosko - nemško pogodbo, samo ako se ji odpre francoski finančni trg. Nato je Poincarć govoril o izjavah, ki se pripisujejo Izvoljskemu. Rekel je, da ni imel Izvolski nikakega vpliva na postopanje Francije, katera je vodila mirovno politiko napram vsej Evropi. Dalje je omenil napore Francije, da bi se balkanska vojna v letu 1912 ustavila in da bi se spor omejil. Celo Von Schdn je priznal, da so napori Francije, da se vzdrži mir, krijejo z napori Nemčije. Za tem je Poincare govoril o dogodkih v 1. 1914. Rekel j«, da je Francija tako malo mislila na možnost skorajšnje vojne, da sta on in Viviani odpotovala v Rusijo in so bili »obveščeni o resnosti položaja še le na Baltiškem morju daleč od kraja. Nato je preči tal pismo, ki ga je poslal angleškemu kralju in v katerem je opozarjal na silne priprave Nemčije m naglašal, da bi se mir morda ne motil, ako bi Francija, Anglija in Rusja pokazale, da so združene. Francija je napravila vse — je rekel Poincare dalie — da obvaruj Ev^ po m ves svet pred nesrečo. (Dolgo odobravanje.) Omenil je izjavo Von Schona, ki je trda, da so francoski aeroplani letali nad Nemčijo, medtem ko je Francija bila umeknila svoje čete od meje. Na*o je pre-čital poniževalne pogoje, ki jih je Nemčija stavila Franciji, da bi ostala nevtralna. Med temi pogoji je bil tudi odstop trdnjav na vzhodu Francije. Nemčija — je poudaril Poincare — ni niti čakala odgovora, temveč je napovedala vojno. Poincare je še omenil sijajni odgovor ki sta ga dala Nemčiji belgijski kralj in belgijsko ljudstvo, ter je zaključil svoj govor. Vsa zbornica je ploskala ministrskemu predsedniku in tudi belgijskemu poslaniku, ki je bil prisoten. Viviani-jev govor se bo javno nabil PARIZ, 7. Zbornica je sklenila s 445 proti 29 glasovom, da se Vivianijev govor razširi potom lepakov. Odhod Francozov iz Šlezije OPPELN, 7. Izpraznjevanje ozemlja s strani francoskih in angleških čet se nadaljuje. Nekateri francoski oddelki so bili napadeni cd oboroženih nemških Čet. Francozi so odgovorili iz vlakov s strojnicami. Dva francoska vojaka in nekaj civilistov, ki so spremljali oddelke, so bili ranjeni. Delovanje Zveze narodov PARIZ, 7. Začasna mešana komisija Zveze narodov za skrčenje oboroževanja je odobrila sklepe prvega odseka tičoče se likvidacije zalog dušečih plinov ter sen-žermenskega dogovora glede trgovine z orožjem. Ob enem je sklenila pozvati vse države, članice Zveze narodov, da sprejmejo washingtonski dogovor glede uporabe dušečih plinov. Prvi odsek je dobil nalog, da določi način, kako naj bi se pozvalo vse znanstvenike, da predlagajo svoje iznajdbe in razkritja glede dušečih plinov. Youhaux je otvoril razpravo o razorožitvi s predlogom, naj k-emisija izdela natančen načrt, ki vsebuje jamstva za posamezne države. Ta predlog je posebno podpiral Sir Robert Cecil. Polkovnik Lchner se je v imenu Švice izrekel za skrčenje oboroževanja. Branttng je podpirajoč Youhaux-ov in Robert Cecilov predlog izjavil, da v očigled sedanjemu položaju ni mogoče splošno skrčenje oboroževanja. Treba pa je, da tiste države, ki morejo to storiti, takoj začnejo z razoroževanjem. Popoldne je prvi odsek izdelal načrt, ki ga bo predložil komisiji, in ki se tiče zasebnega izdelovanja orožja in uporabe dušečih plinov v vojni. Drugi odsek je začel z razpravo o predlogu Lord Fischer-ja za razorožitev. Komisija bo nadaljevala svoje zasedanje. Anglija Državljanska vojna na Irskem De Valet«i ranjen DUBLIN, 8. Uradno poročilo pravi, da so bili uporniki pregnani iz Boyle. Pred begom so zažgali tri kasarne. Zbežali so iz mesta na deželo. DUBLIN, 8. O voditelju republikancev De Valeri se širijo vse mogoče vesti. V Brayu v grofiji Wicklay se zatrjuje, da je bil ranjen. V Dublin se vrača navadno vsakdanje življenje. Zgube na ljudeh znašajo 65 mrtvih in 270 ranjenih. Gmotna škoda znaša okoli 4 miljone šterlingov. Nemčija Zbeganost na Nemškem PFRLIN, 7. Wolff - Bureau poroča: Ker ne izhajajo časopisi, so se razširile vznemirjajoče vesti, posebno o umorih uradnih oseb. Vse te vesti so popolnoma brez podlage. _ Avstrija Obnovitev pogajanj med Italijo in Avstrijo DUNAJ, 7. «Polrtische Korrespondenz» poroča, da se je podal sekcijski načelnik Schiiller v Rim, da obnovi pogajanja za italijansko - avstrijsko trgovinsko pogodbo, ki so se bila pričela leta 1919 o priliki, ko sta se nahajala v Rimu Renner in Zordik in ki so bila nato zaspala. Sedaj se bi imela pogajanja povzeti na širši podlagi m pred vsem na podlagi prvenstvene države. Gre v prvi vrsti za to, da se skrčijo visoke carinske pristojbine. Amerika Vojaški upor v Braziliji BUENOS AIRES, 6. Iz Rio de Janeiro prihajajo vesti, da se je del vojske spuntal. Neka trdnjava, ki je bila napadena, se brani. Več mrtvih. RIO DE JANEIRO, 7. Posadka trdnjave Capa Cabana, ki je bila pod poveljstvom nekega sorodnika generala Hermesa de Fonseca in ki je sprožila nekoliko strelov iz topa, je bila takoj zamenjana. Oddelek vojaške šole je bil poskusil punt, ki pa je bil takoj udušen. Več oddelkov mornarice se je izkrcalo, da ščitijo predsedstvo, čegar palača je pod zaščito vojnih ladij. Vojaška šola j« obkoljena. BUENOS AIRES, 7. Brzojavka iz Rio de Janeiro poroča, da so vladne čete zavzele trdnjavo, ki je bila zasedena po upornikih, kateri so se udali. RIO DE JANEIRO, 7. Vlada je pozvala generala Hermesa de Fonseca, da se javi tekom 5 dni, ker bo drugače smatran za vojaškega begunca. Nansenova pomožna akcija v Rusiji 2ENEVA, 7. Po zadnjih uradnih podatkih, ki so prispeli v Ženevo, hranijo odbori 7A Ritsnv Vi d«0aio r>od vodstvom drja Nansena, sedaj 640.305 otrok in 391.214 odrastlih v Rusiji in na Ukrajini skupaj torej 1,031.519 oseb. Okoli sveta v zrakoplovu ATENE, 7. Angleški zrakoplovec Black se je vzdignil včeraj ob 14.45 v smeri -roti Egiptu. Pri odhodu so bili prisotni: kraljica, princ Nikolaj, mnogo oblastev in velika množica. 1 _ Haaška konferenca HAAG, 7. Odsek za zasebno lastništvo se bo danes sestal z ruskim odposlan-stvom, da povzame skupno delovanje, ki je že začrtano, t. j. da bo proučil po vrsti različne oblike zasebne lastnine na Ruskem. Dnevne vesli Izjava deželnega odbora Goriško-Gradiščan skega. Deželni odbor goriško-gradiščanski je v svoji seji dne 27. m. m. sklenil sledečo resolucijo: Deželni odbor goriško-gradiščanski izraža vse svoje ogorčenje nad grdim činom nekaterih zločincev, ki so onečastili spomenik, ki ga je postavila na Krnu hvaležna Italija svojim največjim junakom, in ki so s tem razžalili domovino in civilizacijo ter zahteva naj pravica uveljavi najstrožje ukrepe proti moralnim in dejanskim povzročiteljem zlodejstva, da se tako ustvari primer, da ne sme nikdo nekaznovan dvigniti skrunilne roke proti simbolom, ki so najsvetejši vsakemu italijanskemu srcu. Istočasno pa dviga slovesen protest proti vsa-kemur, ki bi hotel ostudno dejanje nekaterih zločincev, ki so že v rokah pravice, naprtiti na rovas mirnega in civiliziranega naroda, kateri je prostovoljno potem svojih zakonitih zastopnikov izjavil, da noče imeti ničesar skupnega s skrunilci spomenuka, posvečenega slavi krnskih junakov, obsoja vsled tega nasilstva, izvršena na osebah in na imetju v Drežnici in Kobaridu, ker je uverjen, da se oskrunjenje na Krnu maščuje z vandalizmom nad nedolžnimi državljani in z onečaščenjem kulturnega simbola slovenskega, in zahteva, dosledno temu, v varstvo prestiža in časti države, da vlada odredi primerne ukrepe proti ponovitvi sličnih nasilstev. Protestira odločno proti dokaj jasno prikazanemu namenu nekaterih političnih skupin, ki hočejo navaliti odgovornost nad prostaškim zločinskim dejanjem, obsojenim od prebivalstva cele goriške dežele, tudi na korporacije in na državljane, ki branijo v polni zavesti, da s tem pomagajo domovini in njenemu mirnemu in civilizatorncmu uveljavjanju v njenih novih pravičnih mejah, krajevne posebne uredbe, ohranitev samouprave in ki se borijo za nadaljni njih razvoj. V znak ostre obsodbe skrunilnega vandalizma, izvršenega na spomeniku krnskim junakom, daruje deželni odbor znesek 8000 (osem-tisoč) lir v korist vojnih sirot goriške dežele in sklene istočasno izplačati 8000 (osemtisoč) lir kot prvo pomoč nedolžnim žrtvam krivičnih represalij v občinah krnskega pogorja. «Pučkemu Prijatelju«. «Pučki Prijatelj« je porabil skoro kolono dragocenega prostora, odloživši zato neko drugo poročilo, da nam pove. da njegovo, od tržaškega pedodseka grajano natolcevanje ni bilo namenjeno njemu — tržaškemu pododseku, in da se čudi, kako da se je mogel ta pododsek smatrali žaljenim s <-Prijateljevo« pripombo, s katero da je zagovarjal »popolno slogo in ljubezen*. — Žalostno je, da se skrivamo med nami pod takimi formalnostmi in da se poslužujemo med brati takega dlakocepljenja. Tržaški pododbor vendar ni protestiral proti temu, da «Pučki Pri-jatelj» očita ravno njemu razdiralno početje in da uprav njega psuje z «izdajalci» in <-ne-vredneži», temveč proti temu, da so ta očitanja namenjena očividno tistim, ki so bili za ohranitev edinstvene organizacije, in posebno Tržačanom. Če se hoče «P. P.» braniti, naj lojalno, naravnost in določno izjavi, ali je bila ona žaljiva opomba, katero je smatral «P. P.» za potrebno še enkrat ponoviti v svo^i zadnji številki, zares tako mišljena, kakor jo je tolmačil tržaški pododbor ali ne!! Gora je — rodila. Pod tem naslovom je naš dopisnik pokazal v naši številki od 6. t. m., kakšna so tista «strašna odkritja», s katerimi je hotel «Popolo di Trieste» krasti čast našemu poštenemu ljudstvu. Gora je rodila — smešno miško, ki pa je resna v toliko, da predstavlja novo krvavo žalitev za naš narod. «Pcpolo» je trdil, da je bila iz neke kapele dvakrat ukradena slika D. M. in da je preiskava ugotovila, da ima eno ukradenih slik — župnik na Sipenici. Gospod župnik da vso stvar taji, a «Popolov» dopisnik da mu ne veruje. Kakšno vrednost ima tako poročanje faši-stovskega glasila in koliko veljajo vse njegove obtožbe, ki jih je že toliko naperilo proti našemu ljudstvu, o tem smo že davno na jasnem. Kar pa se tiče specielnega slučaja s sliko D. M. in «Po čeda. -- Nijanjii pristojbina L 4*— Xoor (K^ shrfbo. plača polovično ceno. JEDILNA SOBA iz amerikanskega crehovega lesa z mramor ji in brušenimi stekli za 2200 lir in poročne sobe čiti inteligenten simpatičen mlad gospod bivajoč v večjem mestu Jugoslavije. Stanovanje že pripravljeno v lastni hiši. Bodočnost lepa. Gospodične, ki se čuti prizadete, naj pošljejo cenj. ponudbe pod 18% na upravništvo «Edinosti». Stroga diskricija častna zadeva,_1327 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in *o- bovje po naj ost Belleli »višjih < Vita. vi _ cenah plačuje edini g rovi a Madonnina 10, 1. 16 EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I. 1189 Ilova bila s kovatoko se proda radi odhoda* Pojasnila daje 465 Anton Koren, Podgorje v Istri. Molin ricelli. Kmalu so bili na tej ulici. Poskakali so . • z avtomobila in začeli zasledovat tatove. Pri^^ĆE m cunje kupcem tej priliki jim je prišlo na uho, da so nekateri _' neznanci deset minut prej peljali neki voz v DEČEK, zdrav, s primerno Šolsko hlev vdove Frančiške Garbarsove v isti ulici grande 20, 1325 /dVUd uc-ia, na/ nt uuutjm v/w ~ —---i 11". i * • ---------- - __ izdanih proti železničarjem, ki so stavkali, št. 12. Par trenutkov pozneje so planili policij- Kajti — je vzkliknil — dežela je sita nasilstev. — Res je! Res pa je tudi, da je dežela sita ski organi v ta hlev. Tam so zagledali na vozu veliko železno blagajno, ki je bila last tvrdke _________ ^____________izobrazbo, ki ima veselje do trgovine, se sprejme takej v trgovino z mešanim blagom. A. Zorman, Hrašče pri Postori. 1326 — Kes je; is.es pa je iuqi, aa je ue^eia sim veiiKO zeiez.no Didgdjnu, ri jk — - nasilstev od vseh strani, tudi od tiste, ki ji Notarangelo. Okoli blaga'ne so «delali» z naj- ZA GOSTILNE in kavarne: najboljše esence pripada — poslanec Torre! Še neko vpra- večjo marljivostjo vsi goriimenovani vlomilci.; za rum, cognac, likerje, malinovec ima le- ćinio H nn pred gj^j, duhov. javnostjo. Kdor pozna razmere, v kaierih živil — ^ z nma? ju ^e vprašal službujoči sedaj naše dijaštvo, bo jutri z gotovostjo pri- ztjravnjk. hitel .k Sv. Jakobu, da pomore k dobremu _ jsj^ hudega gospod ... Malo sva vinjena gmotnemu uspehu prireditve. Še nt razprodani— kaj za to, — in pa malo potolčena. — se sedeži in ustopnice so v preprodaji od 10.—13. je oc]:reza1 Costantini, pravi tip krošnjarja. ure v dvorani. K obilni udeležbi >l;udno vabi Zdravnik je preiskal oba krošnjarja, in ugo- Odbor MDP. i to-.il, da sta oba opraskana po vsem telesu. Sestanek mladice. Jutri ob 10. uri se vrsi v, _ §la ge pretepala? — ju je vprašal zdrav- dvorani TKD pri Sv. Jakobu izredni sestanek j nik mladine, na katerega so vabljena društva in — gospod. Stvar je bila taka: Jaz in moj posamezniki, ki se zanimajo za centralizacijo prjjateIj Pancuro sva se sprla v krčmi «Alla r«if./1in«:lrt>rfa dibania v Juliiski Krajini. Po se- tavcrna di fumo» v starem mestu radi denarnih zadev. Kmalu sva si pa skočila za vrat. . in sedaj se zdraviva tukaj — je pravil Con-Velesila Skedenj. Danes ob 8J4 zvečer se bo stantini> »►t i ___* T~\ nkArti *7r\f\r i mladinskega gibanja v Julijski Krajini. Po se s'ar.ku skupni obed oddaljenejših zastopnikov. Odbor MDP. vršil v dvorani G. D. izredni občni zbor. sn v avoram \j. ..--------, par minut pozneje, ko sta dobila moža Krožek «Omladina» Trst. Danes točno ob 1 travniško pomoč, sta se objela — saj je vse 8 zvečer sestanek. Ker so zelo važne točke : pozabljeno! — in nato odšla, zahvalivši — J__________J.« nrncimn An C O fptfji SCStanKa I 1-___■___1__a* (nronicivn Tin dnevnem redu, prosimo, da se tega sestank udeleži članstvo točno in polnoštevilno. Odbor. ♦ Žensko dobrodelno udruženje vabi vse članice vršil _________ ____ ^ slovenskem, srbohrvatskam, italijanskem in nemškem jeziku, absolviran gimnazijec, starejša moč, dolgoletni vodja odvetniške pisarne, išče radi zboljšanja plače primerne službe. Dobra priporočila, zmerna zahteva. Pisali pod «J. S. 85» na upravništvo. _ 13i9 Mandolistična skupina «Viktor Parma» javlja svojim članom in prijateljem, da je njen član Fran Janlar preminul. Zavednega člana bo društvo stavilo drugim v vzgled. ODBOR. ZAHVALA. Globoko ginjeni po izcednih dokazih prijateljstva in sočutja ob priliki nenadomestljive izgube naše i-reljube mame Brunner izrekamo vsem nz^prisrčnejšo zahvalo. IDRIJA, dne 5. julija 1922. (164) SREBRNE KRONE plačam L 1.72. goldinar}-L 460. Pondares št. 6, I. nadstr. 1210 POSTELJE z vzmetjo za L 120.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se prt>knji£, da to store brezpogojno v nedeljo 9. t. m. Kdor še do nedelje ne povrne kn;ig, ta ne bo imel več pravice do uporabe knjižnice. Knjige se pobirajo v nedeljo od v navadnih prostorih. Odbor. Delavsko podporno društvo, ulica Kom-igna št 26, II. — Za jutri, v nedeljo sklicana od-borova seja se ne bo vršila. Predsednik. Dijaška Malica. Danes seja. Iz friaikega Vesli z Goriškega Tolmin. Natečaj zm mesta v Škodnikovem zavodu. Prošnje v dosego kakega mesta v zavodu se morajo nasloniti na ravnateljstvo in sicer še do 15. t. m. Mesečnina znaša L 200. Za to leto ni več na razpolago mest z ugodnejšimi cenami. Iz Ajdovščine. «Dramatični Krožek v Ajdovščini- bo imel v pondeljek, dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer svoj letni sestanek. Predmet: poročilo o delovanju v preteklem letu in pogovor o bodočem delovanju ter o morebitnem preustroju krožka. Prijatelji dramatike in eni, ki bi želeli sodelovali v bodoče na tem polju, so dobrodošli. ODDA se v najem lepa trgovina z mešanim blagom v Kočah, 8 minut oddaljeno se veselo zelo molčeča do večera, na tihem se je npbovo pepela,oč,o mrežo; trava kije fc sramovala svojih solz in je zelo slabo spala. I pred kratkim valovala od retm, se mnrti ganila, ampak hlastno srkala vlago; orotše-na drevesa so skrivnostno trepetala z vsemi svojimi lističi; ptice niso nehale peti in njihovo poživljajoče Ščebetanje se je mešalo s svežim šumenjem letečega dežja. Prašne ceste so se dimile in polagoma izpreminjale svojo barvo pod naglimi, rezkimi udarci kapelj. Oblaček je šel mimo, zavel je veterček, v smaragdni in zlati luči se je prelivala trava ... Drevesno listje je zablestelo v žarkih ... Moćan duh je zavel od vsepovsod ... Nebo je bilo skoraj popolnoma Čisto, ko je Natalija prišla v vrt. Sveža vonjava in tišina je vladala v njem, tista krotka in blagodejna tišina, ki vzbudi v človeškem srcu sladko trpljenje tajnega sočutja in nejasnega hrepenenja.... Natalija je korakala poleg ribnika, po dolgem drevoredu srebrnih topolov; nenadoma se je pojavil pred njo, kakor da je iz zemlje z ras tel, Rudin. Ona je prišla v zadrego, On ji je gledal v obraz. reg. zadruga z o. z. Trst Vin deir Oimo šteu. 6. PODRUŽNICI : Gorica Monfalcone Via Garibaldi St. 20* Via Friuli št. 614 Zaloga in delavnica majolltnih peči In štedilnikov. 65 lzbera majoličnih plošč za stene in keramičnih plošč za pode. Prevzema se delo v okolici Delniška dražba — Glavnica L 5,000.000.- popolnoma vplačana. — Zadružni sedež in osrednje ravnateljstvo v TRSI U = mmi raia (Mmi nakazale. ¥se ftančna optiie. lajalsia ta Corso Giuseppe Verdi - GORICA - Telefon štev. 8 «s Blagajna posluje od 9-12 In od 15-17 plaCuJe po višjih cenah kakor vsi drugi kupei ALBERT P©¥H ■ Trst, via 4® v zvezi z lastno E. 6RAPDLIH - GORICA (nasproti Liufttau i/rtu)§ NA DROBNO — CENE BREZ VSAKE KONKURENCE - NA DEBELO ALESS&54S80 UVI-MBDIZI via Halcanton 7-13 Absolutno konkurentne cene. <7« Razna usnja najboljših tovarn. Velika izbera kopit. Oumllevi podpetnlki „Pirelli". Člstllo za Me „Brill"ln„Crea Vse po najnižjih cenah. 12 ii ZALOG AVSAKOVRSTNEGA USMJA1MK02TER VSEH ČEVLJARSKIH POTREBSČIfl IZDELOVANJE ZGORNJIH DELOV IN VSAKOVRSTNO 't-' ŠTIPANJE. Za pri. 49 Via Udine (prej Beloedere) 49 Tel. 34-75 bis sramovala svodih solz m je zelo siaoo spaia. j pr^a '___——---——=r--^fcf W M Af m m POZOR! V nedeljo, 9. lullia velika VESHKA v. Slavim