Poštnina plačana v gotovini. Leto LE fteu. 14Z. i. o pete« n. mni)o 19Z8. 2M flin 1 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit k Din 2.—, do 100 vrst 2.50 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. «SIovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Zagreb je sprejel svoja sineva mučenika Prevoz trupel dr. Basarička in Pavla Radića iz Beograda v Zagreb. — Nočni poulični bop na zagrebških ulicah — Beograd. 22. junija. Včeraj popoldne sta nastopila nesrečni žrtvi be-stijalnega napada v Narodni skupščini dr. Gjuro Basariček in Pavle Radič svojo zadnjo pot iz Beograda v kraljevi Zagreb. Prevoz iz mrtvašnice na postajo v Beogradu se je vršil brez pompa, brez godbe in govorov. Deževno vreme je dajalo celemu sprevodu še bolj žalostno obeležje in dozdevalo se je, da tudi nebo žaluje, ko zapuščata prestolico dva najboljša sinova svojega naroda, ki sta v borbi za pravico in enakopravnost dala svoje življenje. Pretresujoč je bil pogled na obe vdovi, ki sta obdani od svojih nesrečnih otrok obpano zaplaka-li, ko sta morali spremljati isk'renoljub-Ijenega soproga in očeta na tako žalostnem povratku. — Že mnogo pred napovedano uro se je zbrala većtisoćglava množica pred poslopjem državne bolnice, kjer so se zbirali tudi narodni poslanci in prijatelji obeh pokojnikov, da jima izkažejo zadnjo čast. Poleg celokupnega poslanskega Muba KDK je bilo na-.vzočih večje število demokratskih poslancev z Ljubo Davidovičem na čelu, skoraj celokupni glavni odbor radikalne stranke in večje število radikalskih poslancev. Vlado so zastopali ministri dr. Subotič, Milan Grol, dr. Vlada Andrič, dr. Gera Popović, dr. Mehmed Spaho in Pera MarkOvić. Ob pol 5. je dospel beograjski nadškof dr. Rodič v spremstvu 14 duhovnikov. Ko je opravil cerkvene obrede, je pevski zbor katoliške katedrale zapel ganljivo žalostirfko. Ob mrtvaški tišini so nato narodni poslanci dvignili krsti ter jih ponesli na pripravljene mrtvaške vozove, na kar se je formiral pogrebni sprevod. Za križem so nosili na svilenih blazinah visoka odlikovanja obeh mučeni-kov, nato pa so sledili venci seljaško-demokratskih organizacij iz raznih krajev države. Najlepši je bil venec poslanskega kluba KDK. Za dolgo vrsto vencev je korakala skupina zemljorad-niške omladine, na kar so sledili narodni poslanci in sicer zemljoradnika nato demokrati, radikali in zastopniki ostalih strank. Pred obema krstama je korakala duhovščina z nadškofom dr. Rodi-čem na čelu. Za krsto so korakali svojci obeh žrtev, nato pa so sledili poslanci KDK z g. Pribičevičem na čelu. Za njimi so se razvrstili zastopniki vlade, uradništvo in nepregledna množica občinstva. Sprevod se je pomikal po ulici Miloša Velikoga do vojnega ministrstva, nakar je krenil po Neman i i ni ulici na kolodvor. Na ulicah so tvorile goste množice občinstva špalir. Policija je imela težko nalogo, da je zadrževala občinstvo, ki si je hotelo prav blizu ogledati žalni sprevod. Po površni sodbi je bilo v sprevodu in na ulicah okrog 50.000 ljudi. Pred kolodvorom je bil postavljen katafalk, na katerega so položili krsti. Nadškof dr. Rodič je tu ponovno opravil cerkvene obrede. Nato so poslanci KDK dr. Demetrovič, dr. KraiaČ. dr. Kramer, Ivan Pucelj, dr. Krnjevič in drugi dvignili krste ter jih ponesli v pripravljeni železniški voz. Na peronu so se pred vagonom odigravali pretresljivi prizori. Ob pogledu na užaloščeni vdovi, obkoljeni od otrok, ki so pretresljivo zaplakali, - k o je cvet je pokrilo krste v vagonu, se je marsikomu porosilo oko. Vagon so priklopih večernemu zagrebškemu brzo-vlaku. s katerim so potovali v Zagreb tudi svojci in večina narodnih poslancev. Občinstvo se je vse do odhoda vla-k& trlo na peronu in vedno znova so prihajali prijatelji in znanci, da se zadnjič poslove od plemenitih src, ki so pod zločinsko roko prenehala biti i za svojce i za svoj narod. Zagreb, 22. junija. Danes ob S. zjutraj je dospel v Zagreb vlak s trupli obeh pokojnih poslancev Pavla Radića in dr. Gjura Basarička, ki sta postala žrtvi krvavega zločina v Narodni skupščini. Krsti so pripeljali v spremstvu 20 poslancev KDK, večinoma članov HSS. Vsi ostali poslanci KDK so ostaii še v Beogradu, ker so bili njihovi zastopniki za danes dopoldne pozvani na dvor v avdijenco in sicer poslanci Avgust Ko-šutić, Karlo Kovačevič ter za opoldne Svetozar Pribićević. Vagon, v katerem sta bili krsti obeh pokojnikov, zasuti od cvetja, so na kolodvoru odpeli od vlaka ter zapeljali na stranski tir. Krsti so orenesdi iz vagona seljaki. oblečeni v hrvatske narodne noše, skozi čakalnico I. razreda pred kolodvor, kjer je bila zbrana ogromna množica občinstva. Računajo, da jc bilo pred kolodvorom, na trgu kralja Tomislava, na Akademskem trgu in pred Seljaškim domom zbranih 50 — 60-000 ljudi tako, da se niti gibati niso mogli. Pred kolodvorom je krsti blagoslovili mestni župnik dr. Rittig ob mnogoštevilni asistenci duhovščine. Prvi je govoril tu posl. Majčić, za njim dr. Scholl, predsednik mestne organizacije HSS v Zagrebu, in nato v imenu mestne organizacije SDS v Zagrebu obč. svetnik dr. Ivan Juriša, ki je v svojem žalnem govoru pozdravil povratek obeh voditeljev hrvatskega naroda v Zagreb, ki sta ga zapustila, da delata v dobro domovini. — Izpred kolodvora se je razvil ogromen sprevod do Seljaškega doma. Krsti so nesli v sprevodu seljaki ob spremstvu akademikov in Sokolov s potegnjenimi sabljami, med špalirjem ogromne množice. Ljudje so gledali sprevod z dreves, vsa okna so bila polna, pa tudi na strehah je bilo vse potno ljudi. Gneča po ulicah in pred Seljaškim domom je bila naravnost nevarna za življenje. Pred Seljaškim domom, ki je ves zavit v črno, je najprej župnik dr. Rittig še enkrat blagoslovil obe krsti, nakar je govoril podpredsednik HSS Josip Predavec. Med njegovim govorom bi kmalu došlo do velike nesreče. V veliki gneči, ki je vladala pred Seljaškim domom, so se naenkrat začu«' vzkliki ljudi, ki jih je množica stiskala. Ljudje, razburjeni še od snočnih dogodkov pri krvavih demonstracijah, so pričeli bežati in bi kmalu prišlo do panike. Narodni poslanci so pričeli množico pomirjevati, kar se jim je tudi posrečilo. Josip Predavec je prosil ljudi, naj ohranijo mir in red, naj se zadrže mirno, da bi ne došlo do incidentov, ker je bilo že dovolj prelite nedolžne krvi. Nato je v svojem nadaljnem govoru slavil zasluge obeh pokojnikov za narod in domovino. Po govoru podpredsednika HSS Josipa Predavca so prenesli obe kovinasti krsti s trupli pokojnikov v veliko dvorano Seljaškega doma. ki je vsa v ornem in kjer so joi položiti na mrtvaški oder. V dvorani gori veliki lestenec, i&Vit v Črno kopreno, ob mrtvaškem odru stoje mnogoštevilni oleandri in ciprese, ob krstah pa kot častna straža seljaki v narodnih nošah, akademiki in Sokoli ter po dve zastopnici ženskah organizacij. Leva dvorana poleg glavne je določena kot sprejemnica. Krsti s trupli pokojnikov, ki sta postala žrtev krvavega zločina v Beogradu, ostaneta v Selja-škem domu izpostavljeni do jutri ob 11. dopoldne, ko se bo izvršil svečan pogreb. Dopoldne je bil dovoljen vstop v veliko dvorano Seljaškega doma samo sorodnikom pokojnikov in narodnim poslancem, popoldne pa bo dovoljen tudi ostalemu občinstvu. „Jutro" prvič zaplenieno! Oblasti, ki niso zaplenile poziva na umor, plenijo službeni komunike poslancev KOK Državno pravdništvo je očividno po na» logu ministra policije dr. Korošca zaplenilo prvo izdajo današnjega «Jutra» radi uved--nega besedila komunikeja poslanskega klu* ba K.DK. Ker je bila redakcija ponoči iz Zagreba obveščena, da imajo oblasti nalog za zaplembo komunikeja, je «Jutro» takoj priredilo drugo izdajo, v kateri je dotični odstavek komunikeja izpustilo. To drugo, nezaplenjeno izdajo so dobili ljubljanski in večina drugih naročnikov, dočim je šla prva izdaja le v Maribor in Celje. Pod režimom dr. Korošca je bilo torej KDK. Minister policije dr. Korošec niti potem ni odredil zaplembe lista, ko so ga poslanci opozorili na to opasno hujskanje in opozorili na njegovo dolžnost. In pribiti moramo naposled tudi to, da sme glasilo dr. Korošca nemoteno lagati in pisati, da je zločina moralno kriva opozi* cija. da poslanski klub KDK ne sme pove* dati, kdo je pravi in glavni krivec umora. Protiustavna cenzura — Beograd, 22. junija. V državi je de* lansko uvedena cenzura brez zakonite osno* ve in na način, ki vzbuja ogorčenje vse javs nosti. V Beogradu vrši policija po nalogu notranjega ministra preventivno cenzuro in odreja, kaj smejo listi pisati in kaj ne. Via? da napenja vse sile, da bi v javnosti izzva= la vtis, kakor da je umor v Narodni skup* ščini le privatna zadeva umorjencev in ra* njencev ter morilca Pimiše Račića. Beo* grajske redakcije, ki pišejo skrajno opri* mistično, razpravljajo danes o tem, da bi ustavile danes za tri dni izhajanje listov v znak protesta proti nasilstvom vlade, ki je dejansko suspendirala z ustavo zajamčeno pravico tiskovne svobode. Vsi shodi KOK prepovedani — Beograd, 22. junija. Notranje ministrstvo je prepovedalo vse shode KDK. Poslanca dr. Kramer in Ivan Pucelj prispeta v nedeljo v Ljubljano, da informirata o nastalem položaju prijatelje in zaupnike KDK. Nevzdržne razmere na telefonski centrali V zadnjih dneh so postal? telefonske razmere na glavni posti naravnost neznosne. Ne samo, da vrsi vlada po svojih organih tajno kontrolo nad telefonskimi razgovori, zdi se, da igrajo vmes neprimerno vlogo tudi še drugi elementi. Tako je danes dopoldne naš urednik naročil telefonsko zvezo z Zagrebom, naj se mu ta zveza da nujno, je ni mogel dobiti dopoldne. Gospodična, ki je vršila službo v telefonski centrali, mu je odgovorila, da je pač tudi mnogo drugih govorov nujnih. Ko se je končno obrnil naš urednik za pojasnilo na kontrolorja medkrajevne centrale, zakaj klj,ub nujnemu naročilu ne more dobiti zveze z Zagrebom, je dobil začuden odgovor, kako je to mogoče in obljube, da se bo takoj odredilo potrebno. In res kmalu nalo ob pol 1. je dobilo uredništvo telefonsko zvezo z Zagrebom s pripombo, da je prej prišlo do neke pomote. Vsekakor se nam čudno zdi, kako je bilo mogoče kljub ponovnemu urgiranju vzdrževati tako >pomotoc. Krvava noč v Zagrebu Pozno v noč so se vršili sinoči spopadi med policijo in demonstranti - Obžalovanja vredne žrtve — Zagreb, 22. juinija. Včerajšnji popoldanski listi so priinesili kratka poročila iz Beograda, da se je stanje Ste-ipaina aRdiča popoldne nenadoma poslabšalo ter da je pričakovati vsak čas katastrofe. Proti večeru pa se ie P° mestu bliskovito razširila vest, da je Stepam Radič že umrl. Ker so bili radi objave komunikeja poslanskega kluba KDK zaplenjeni vsi zagrebški listi, ie ostalo občinstvo brez točnih poročil in se je še bolj utrjevala domneva, da so vesti o smrti Stepana Radića resnične. Splošno se je mislilo, da so oblasti ravno zaradi tega zaplenile liste, da bi ta vest ne povzročila v javnosti razburjenja, ki pa je na ta način le še bolj naraslo. Po ulicah so se začele zbirati čiim-dalje večje množice, ki so oblegale zlasti redakcije zagrebških listov, pričakujoč novih poročil. Po nalogu notranjega miaiistra dr. Korošca pa je policija že predvčerajšnjim prepovedala po ulicah vsako zbiranje ter je zato skušala tudi snoči taikoj razikropiiti nuno-žice. To pa je razburjenje le še stopnjevalo in dovedlo končno do krvavih spopadov s policijo. Vedno bolj ogorčeno je začelo občinstvo vzklikati proti vladi in manifestirati za KDK. Kmalu so se pojavili na ulicah močni oddelki policije ina konji.Ii in peš ter navalili na njo. Tako je prišlo končno na več krajih do hudih spopadov. Množica je napadla policijo s kamenjem in drugimi predmeti, ki jih je mogla doseči. Prvi ranjenci na obeh stranih so bili nekak signali za splošni napad. V prvem Mpn se je policiji posrečilo, da je razkrojpiila množico na Zrinjevou in jo razgmala v stranske ulice. Taiko'j naito pa so se začeli demonstrant je zopet zbirati v Ni-količevi ulici, od koder so nato znova navalili s kamenjem, opeko in raznimi drugimi predmeti na policijo, ki se je morala nato v begu umakniti v smeri proti gledališču. Istočasno se je -pripetil sličen spopad v Guindiilićevi ulici. Tam je neki stražniik v skrajni nevarnosti začel streljati s samokresom. Nato so tudi iz množice začeli padati poedini streli. Položaj policije je postajal čimdalje resnejši, zaradi česar je bilo ob pol 9. zvečer pozvano na pomoč orožništvo. ki je najprej postavijo kordon na Ilici pri Lovatčkem Ro>gu. Demonstranti^so navalili tudi na orožnike, ki so začeli streljati v salvah. Na ulici je nastala nepopisna panika. Ljudje so se razkropili, kmalu pa so dospele zopet nove množice in začele atakirati orož-ništvo in policijo, ki sta na to zopet posegla po orožju. Napetost se je od minute do minute stopnjevala. Tramvajski oromet je bil ustavljen že po prvih spopadih, okrog 9. ure pa je policija odredila, da pogase po mestu vse luči na ulicah. Tako je zavladala naenkrat trda tema. Zdi pa se, da je baš to pripomoglo k temu, da so zahtevali nadaljni izgredi toliko žrtev. Kljub naraščajoči nevarnosti so 1 i udje z vseh strani drli na ulice. Zmešnjava je postajala čim dalje večja in je dosegla vrhunec, ko so začeli demonstranti graditi na ulicah barikade* Prvo barikado so zgradili v Gundu-ličevi ulici na vogalu Samostanske ulice v bližini kavarne Korzo, ki so jo demonstranti pri tem popolnoma demolirali. Za barikade so uporabili kavarniške stole in mize. iz bližnjih skladišč pa so privlekli na tulice poliedel-sek sarote, vreče cementa, mnogo lesa in drugih sličnih predmetov. Stražniki in orožniki so skušali jurišati barikad&. vendar pa so bili vsi napa*}! odbit', tako da sta si končno oba naprotma tabora stala brez moči nasproti, čakajoč, kdo se bo prej umaknil. Orožništvo je nato zasedlo v mestu vsa križišča in odgovarjalo na vsak napad s streljanjem. Sele po polnoči je streljanje ponehalo in nemir na ulicah polagoma polegel. Med tem ie Dolicija spravila ranjence v bolnico. Danes zjutraj ie bilo v zagrebških bolnicah 42 več ali manj težko ranjenih demonstrantov in okrog 40 policajev in orožnikov, ki pa so vsi ranjeni le od kamenja in drugih predmetov. Izmed ranjencev ie eden tekom noči podlegel v bolnici, na ulicah pa so našli še štiri mrtve, ki so bili ustreljeni od orožni-štva in policije. Policija pripisuje tudi včerajšnjim demonstracijam komunistični značaj ter domneva, da so hoteli komunisti vznemirjenje množic izkoristiti v svoje politične cilje. Stroge odredbe policije — Zagreb, 22. junija. Zaradi snočnib rJo-dogokov pri demonstracijah je policija izdala stroge odredbe. Po teh odredbah imajo biti T>a hišna vrata zaprta orl 11*. zror^r pa do 6. zjutraj. Vsak« zbiranje na ulicah ie prepovedano. V>i javni lokali. postilne in kavarne imajo biti zaprto že ob 19. Vsako postajanje po ulicah ie po 11). uri prepovedano, za mladoletne pod 18. leti pa že po 1*. uri. Za mladino, ki jo bodo našli na ulici po 19. uri, bodo pozvani na odgovor 8 ta riši in vzgojitelji. Policija ima nalog, da izvršuje najstrožje nadzorstvo nad izvajanjem teh odredb !n «'a prepreči vsak prestopek, ki se bo kaznoval z zaporom do 14 dni ali globo do 500 Oin Trgovine v soboto zaprte od 10. do 11, dopoldne V smislu sklepa izredne seje eksekutive gremija trgovcev v Ljubljani prosi načelstvo vse člane gremija, da v času pogreba narodnih poslancev dr. Basarička in Pavla Radića v Zagrebu v soboto dopoldne od 10« do 11. ure v znak žalosti obrate zapro. — Načelstvo. Pribićević pozvan v avdijenco Beograd, 22. junija. Danes opoldne se .ie zglasil v klubu KDK odposlanec maršalata dvora, ki je prinesel pismo, v katerem poziva kralj Svetozarja Pribi-ćevića v avdijenco ob pol 5. popoldne. Istočasno sta bila pozvana v avdijenco poslanca KDK Karlo Kovačevič in Avgust Košutič. Dopoldne je Svetozar Pribićević v spremstvu poslancev dr. Žerjava, dr. Kramerja in drugih posetil Stepana Radića. Stanje ranjencev Današnji zdravniški bulletin — Beograd, 22. junija. Danes dopol* dne je zdravniški konzilij, h kateremu je bil pritegnjen tudi dr. Singer, ki je dospel danes zjutraj v Beograd, pre* iskal Stepana Radića in ugotovil slede* če stanje: ^Temperatura 37.9, žila 116, stanje bolnika v splošnem povoljno. Žila bije ritmično. Na pljučih se pojav* Ijajo neznatni afekti, ki pa zaenkrat .še ne povzročajo skrbi za razvoj bolezni.» Dr. Pernar se počuti relativno dobro. Temperatura je padla in znaša 38. Ras na normalna. Stanje poslanca Gradnje zelo po* voljno. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.925, Berlin 13-57— 13.60 (13.585), Bruselj 0—7.9385. Budimpešta 9.8975 — 9.9275 (9.9125), Dunaj 7.9875 - S.0175) (8.0025), Curih 1093.50 — 1096.50 (Ki95.~), Lonckra 276.95 — 277.75 (277.35), Newyork 56 73 — 56.93 (56.83), Pariz 0.—223.35. Praga 168.05— I68.S5 (168.45). Milan 297.35—299.35 (298.35), Efekti. Investicijsko posojilo 91.75, Celjska 15S, Ljubljanska kreditna 128, Kredkni zavod 165—175, Vevče 105, Ruše 280—300, Stavbna 56, Šešir 105. ZAGREBŠKA BORZA. Deviie: Dunaj 800.25, Berlin 13.585. Milan 298.35, London 276.35, Newyork M88j Pariz 223.55, Praga 168.45, Curih 10.95. Efekti: Vojna škoda 436 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Dunaj 7&02, Berlin 124, Praga 15.37, Milan 27.27, Pariz -o.3.\ London 25.30, Newyork 518.75. 35 Stran 2. «5tUYtN5KI NAROD* dne 22. junija 1928. Stcv. 142 Odgoditev pokrajinskega zleta v Skopi ju Bratje in sestre! Val ogorčenja nad krvavim zločinom v Nar. skupščini Vsa Dalmacija žaluje ob mrtvaškem odru žrtev za enakopravnost in zahteva, da dobimo vlado, ki bo znala uvesti red, mir in enakopravnost« Na temelju mišljenja, ki smo ga prejeli od većine bratskih žup, posebno še uvažujoć poročilo župe v Skoplju, ki nosi za napovedani zlet glavno odgovornost, smo primorani, da zlet preložimo od Vidovega dne na začetek meseca septembra letos, ko bomo praznovali desetletnico preboja Solunske fronte, ki nam je odprla vrata v osvo-bojenje in ujedinjenje. Tragedija, ki se je odigrala v Narodni skupščini, je zagrnila ves naš narod v globoko žalost. Jugoslovensko So-kolstvo, ki visoko in ponosno dviga neoskrunjeni prapor bratstva, te kristaL-nočiste kulminacije humanitete, držećega v veliko kolo človečanstva, ne more v teh težkih dneh motiti narodove žalosti s prireditvijo, ki naj bi bila izraz naše radosti in naših vzvišenih čuvstev bratoljubja, prosvetljenosti in državljanskih pravic. Ko iskreno obžalujemo, da je strast in togota dvignila roko brata na brata in z mečem bridkosti zadela srce naroda, ko obsojamo krvavo dejanje in pomilujemo žrtve, pozivamo brate in sestre na mirno in trezno presojo teh dogodkov, pozivamo jih na disciplino, •Slovence« skuša po svojih starih kleri* klinih metodah zvrniti odgovornost za kr# voprelitje v Narodni skupščini na opozicijo ter govori o njeni moralni odgovornosti. Na drugi strani bi pa radi vladni krogi in listi proglasili morilca Punišo Račića za norca. *Slovenec» piše tudi, da je absolutno srna* trati zločin Puniše Račića za akt posamez« nika, da vse vesti, da bi imela katerakoli organizacija ali stranka z zločinom kake zveze, izvirajo iz hudobnosti nekaterih po» kvarjenih politikov, in da je znano, da je Puniša Račić Črnogorec in ni popolnoma preračunljiv človek, ki ga vsaka žaljiva be* seda silno razburi. Kakor se vidi, peče nekoga vest in bi se rad znebil odgovornosti. Toda javnost dobro ve, da so nedavno vladni krogi sami razširili vesti o namera« vanem umoru obeh predsednikov KDK. Sve* tozara Pribičevića in Stepana Radića, kar se je smatralo v opozicijskih krogih kot poizkusni balon, kakšen vtis bi napravila ta vest v javnosti. Pred dnevi pa je v Beo* gradu režimski list «Jedinstvoi», ki je zago* varjai politiko sedanjega režima tudi na* pram nasprotnim strujam v vladnih stran* kah. pozival v uvodniku k umoru obeh vo* diteljev KDK. Notranji minister dr. Koro* sec tega lista ni pustil zapleniti, kar se je ugotovilo tudi v Narodni skupščini. Na skupščinski seji dne 19 .t. m. so poslanci Toma Popović, Selić in Puniša Ra* čić ponovno grozili poslancem opozicije, da bodo ubili Stepana Radića, nakar je o pozi* cija takoj zahtevala od predsednika Na* rodne skupščine dr. Perica pismeno, naj po* slanca Tomo Popovića in Punišo Račića iz* ključi od treh sej. Na dan umora 20. t. m. jc posl. Maširović apeliral na predsednika dr. Perica, naj prepreči umor St. Radića in Svetozarja Pribičevića, ki se je očividno pripravljal v Narodni skupščini. Neposred* no pred Punišo Račićem je dobil besedo ra» dikalski poslanec Toma Popović, čegar go* vor je bila ena sama grožnja, da bo Stepan Radić ubit. Ker je opozicija protestirala proti tem grožnjam, je predsednik prekinil sejo in po zopetni otvoritvi je stopil posla* nec dr. Pernar k predsednikovi mizi in opo* zoril predsednika, da mu je posl. Toma Po* pović izjavil: orjamčim vam, da bo danes padla glava Stepana Radića.* Predsednik dr. Peric pa je samo odvrnil: «Pojdite na svoje mesto.» Takoj nato je zahteval Puniša Račić bc* sedo k zapisniku. Predsednk je odgovoril, da k zapisniku ne more govoriti, ker je že sprejet, da pa lahko dobi besedo za osebno pojasnilo. Puniša Račić je nato dokazoval upravičenost groženj posl. Toma Popovića, pri čemer je Svetozar Pribićević glasno za* klical: *7u se grozi z umorom, kar želim ugotoviti pred vsem svetoma Puniša Račić je izpregovoril komaj par stavkov, nakar je svoj govor prekinil in stopil proti govorniškemu odru na desni stran. Ko je stopil na oder in izpregovoril par besed kot opravičilo nameravanega umora, je potegnil iz žepa revolver. V tem trenutku sta poslanca Rude Bačinič in Pav* trenutku sta poslanca Rude Bačinič in Pav* lović skočila k predsednikovi mizi in zakli* cal a: »Puniša ima revolver! » Ne da bi črh» nil besedico, je predsednik zapustil svoje mesto in naglo odšel proti ministrski sobi. Prvi strel pa je že počil, ko še ni zapustil dvorane. Ta strel je sprožil Puniša Račić na dr. Pernarja, ki je mirno sedel in ostal v svoji klopi, z besedami: «Kdor se postavi med mene in dr. Pernarja, ga ubijem.» Z Puniša Račić je nadaljeval streljanje, mir* no mereč z naslonjeno roko na žrtve. Kako se je ta prizor odigral, je znano. Neposredno pred streljanjem je posla* nec Luna Jovanovič izjavil dr. Pernarju: *če ie ne ubije Puniša Račić, te ubijem jaz.» In potegnil je pri teh besedah iz žepa revol* ver, se postavil pred Punišo Račića in hlad* nokrvno motril žrtve. Po zločinu je morilec pobegnil skozi ministrsko sobo, izpit v bi* feju čašico konjaka, odSel iz skupščine neovirano, čeprav je tudi tega dne stala ob vhodih policija in žandarmerija. Puniša Račić se je do petih popoldne iz* prehajal svobodno po beograjskih ulicah, pozivamo jih na neprekinjeno sokolsko dek>, na traino pripravljenost in na bratsko ljubav, ki nas preko vseh težav in senc današnjih dni v poletu smelih, čistih, prekaljenih, v premagovanju in v svobodoliubju preizkušenih sokolskih duš ponese v carsko Dušanovo Skoplje, v katerega okolici so se pletla gnezda sivih Sokok>v-znanilcev in borcev naše nacijonalne in državne svobode! Na neprekinjeno, iz dneva v dan rastoče in množeče se sokolsko delo pozivamo ponovno in z vsem povdar-kom, ker hočemo in moramo v prvih dneh septembra v slovanskem sokol-skem bratstvu še bolj strnjeni v polnem obsegu, a s podvojeno navdušenostjo izvršiti v Skoplju vse. kar smo se namenili storiti sedaj na Vidov dan. V prepričanju, da bo vsa javnost, ki zna ceniti naše napore za očuvanje in ojačenje narodovega zdravja, pravilno presodila ta naš korak, pošiljamo vsem bratske pozdrave! Zdravo! V Uubljanl, 21. junija 1928. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokol-skega Saveza. čeprav je v Beogradu dobro znan. Hodil je v Beogradu po Knez Mihajlovi ulici v spremstvu radikalnega poslanca Dragana Bo JGviča in prišel v notranje ministrstvo mi*> m o številnih orožnikov na ulici in pri vho* du v ministrtsvo neovirano, čeprav je bila za njim že izdana tiralica. Če ta komedija nt jasen dokaz, da je bil zločin dogovorjen, potem fes ne vemo, kakšni dokazi so še po* trebni. Za vse to so na razpolago tudi priče. Ali se more iz navedenh dejstev skle* pati, da je Puniša Račić nepreračunljtv člo* vek? Ali se more sklepati iz teh dejstev, da je bil blazen človek, on, ki je zahteval dan prej s posebnim predlogom v Narodni skupščin, naj se proglasi Stepan Radić za blaznega in so ta predlog podpirali tudi kle* rika t ni poslanci? Ali nastopajo ubijalci iz afekta, tako, ka* kor je nastopal Puniša Račić? In kako more opravičevati morilca dej* stvo, da je Črnogorec? S takim opraviče* vanjem se označuje črnogorski narod kot nekulturen. Razen tega pa je treba upošte« vati, da je bil Puniša Račić izobražen in celo tako prebrisan, da si je znal po vojni preskrbeti ogromno bogastvo, da je znal odvzeti velike gozdove celo samostanu De* čani, čeprav je bil sprva reven kot oerk* vena miš. In kdo more trditi, da je bil umor, ki ga je izvršil, nepremišljeno dejanje spričo vsega tega, kar smo navedli? Ali Je običaj, da se no*ijo na seje Narodne skupščine revol* ver ji.? In če piše sedaj *S!ovenec», da je opo« zicija kriva krvavih dogodkov, ker je siste* matično izpodkopavala ugled parlamenta, se moramo vprašati, aH je Puniša Račić nastopil morda v obrambo parlamentarizma in koliko je pridobil parlamentarizem z njegov- im zločinom, ki ga skušajo opravičiti naši klerikalci in njim sorodni ljudje iz vladinovskih vrst?! Pisanje klerikalnega in sorodnega tiska dokazuje vso moralno propadlost sedanjih režimovcev, vso zlobo teh ljudi. Ce piše «SIovenec», da je Puniša Račić reagiral samo na osebno žalitev, se mora* mo tudi vprašati, ali more kakršnakoli osebna žalitev opravičevati njegovo dejanje in zakaj je streljal Račić tudi na poslance, ki ga niso žalili. Zakaj je ustrelil Pavla Ra* dića, ki ni zinil na seji Narodne skupščine niti besedice, zakaj je streljal na St. Radića, ki je sedel mirno v svoji klopi, zakaj je stre* l j al na Svetozarja Pribičevića, ki je prav tako molčal in ki ga je rešil s svojim živ* ljenjem te dr, Basariček. Prav tako je bil posl. Ivan Grandja povsem pasiven v de* bati, le dr. Pernar je zaklical, da je Puniša Račić ecpljačkal begove», kar pa je dokaza« no, ker bi drugače ne mogel priti do svo* jega bogastva v Metohiji. Če je bil Puniša Račić res užaljen, bi imel obračunati edino z dr. Pernarjem, od katerega se je čutil žaljenega, toda Račić je mirno streljal dalje in meril baš na glav* ne voditelje KDK. In prav nič ga tudi ne opravičuje, dt je na tak način obračunal z dr. Pernarjem. Kam bi prišli, ako bi si vsak* do hotel soditi v lastni zadevi?! Tragična usoda je zahtevala, da so padli kot žrtve morilca Puniše Račića ljudje, ki so se svoječasno ob sestanku sedanje Na* rodne skupščine zavzeli za verifikacijo njegovega mandata, ki so ga hoteli Vukičevi* ćevi pristaši razveljaviti, ker je kandidiral na listi pašićevcev. Baš Stepan Radić se je zavzel za njegovo verifikacijo .. . Puniša je seveda pozneje izpremenil barvo ter se pridružil Vukičevićevim ljudem, vsled česar jc razumljivo, da se čutijo režimovci so* krive in da skušajo na prikrit način zago* varjati njegovo dejanje, izgovarjajoč se na amoralno odgovornosti* opozicije. Mislimo pa, da dejanske odgovornosti morilca in moralne odgovornosti njegovih zagovornikov ne bodo zakrila nobena zavU jan ja. Prelita nedolžna kri vpije do nebes, jok osirotelih otrok je preglasen, da bi ga mogle zadušiti nesramne laži klerikalnih hijen. V Dalmaciji je »vladalo nepopisno ogorčenje vseh slojev nad krvavim zločinom v Narodni skupščini. V Splitu, Šibeniku, Imotskom, Makarski in drugih krajih ie razburjenje vedno večje. Ljudstvo se je zbiralo že v sredo popoldne, zlasti pa proti večeru v množicah po vseh mestih in je dajalo iu-ogorcenju nad strašnim krvoprelitjem. Vest o tragični smrti hrvatskih narodnih zastopnikov se je razširila bliskoma do zadnje koče v najoddaljenejši dalmatinski vasi. Od vseh strani so se organizacije in poedinci zanimali za podrobnosti strahotnega atentata, zlasti pa za zdravstveno stanje Stepana Radiča in drugih ranjencev. Dalmatinsko prebivalstvo enodušno obsoja krvavi zločin v Narodni skupščini, samo pašcica radikalov skuša na splošno ogorčenje zagovarjati to nečloveško dejanje. So pa tudi mnogi radikali, ki se zgražajo nad zločinom Puniše Račića in javno obsojajo velesrbski hegemo-nistični režim radikalske stranke. Oblasti so takoj ukrenile vse potrebno, da bi preprečile objektivno poročanje o kr-voprelitju v Narodni skupščini, toda med ljudstvom kljub temu vre in nihče ne verjame vestem, ki jih pošilja v svet vladna večina. Splitski odbor KDK je dobil od dr. Grisogone brzojavko, da so vladne vesti o nečuvenem zločinu v Narodni skupščini ten-dencijozne. Zato ljudje še manj verjamejo poročilom, ki jih objavljajo vladi naklonjeni listi. Po splošnem prepričanju pomenijo streli v Narodni skupščini začetek nove epohe in nove politične orijentacije. Radičevci pozivajo svoje pristaše, naj ohranijo mirno kri. Tudi med hrvatskimi federalisti je zavladalo nepopisno ogorčenje nad zločinom Puniše Račića. Po prevratu še noben dojpodek ni tako pretresel dalmatinskega prebivalstva, kakor zločin v Narodni skupščini. Čim se je raznesla vest o umoru narodnih poslancev, je bil ves Split na nogah. Takoj zo zavihrale po mestu črne zastave, vsi koncerti in druge družabne prireditve so bile takoj odpovedane. Društva in korporacije so izobesile zastave na poldroea s črnim pajČo-laonm. Tudi na vseh občinskih ustanovah vise črne zastave. V znak narodnega žalovanja in protesta so bile včeraj od 10. do 12. zaprte vse trgovine, kavarn* in gostilne. Ob 10. se je vršila v cerkvi sv. Križa služba božja za zdravje Stepana Radiča, takoj po nji pa maša zadušnica za pokojna Pavla Radića in dr. Basarička. Ko je duhovnik med službo božjo na glas molil za zdravje Stepana Radića, so ljudje v cerkvi plakali. V cerkvi so bili zbrani samostojni demokrati, radičevci, disidenti, federalisti in tudi mno^ri Davi-dovičevi demokrati. Krvoprelitje v Narodni skupščini je združilo v Dalmaciji in na Hrvatskem sploh vse stranke v eno mogočno falango, ki zahteva, da se uvede v državi red in da zavlada enakopravnost. Po službi božji ie priredila mestna organizacija HSS žalno manifestacijo, na kateri se je spominjal za svobodo in enakopravnost padlih Žrtev dr. Juraj Benkovie. Med Občni zbor Zveze industrijcev Danes dopoldne se je vršil v veliki dvorani TOI VI. redni občni zbor Zveze industrijcev v Ljubljani. Otvoril ga je zvezin predsednik D. Hribar, pozdravljajoč zastopnika vlade dr. Marna in dr. Rateja, zastopnika obeh oblastnih odborov dr. Adlešiča in Kranjca, predsednika TOI g. Jelačina, zastopnika zagrebške zveze industrijcev g. Panda-koviča, generalnega tajnika dr. Windischer-ja ter vse zastopnike industrije in časnikarje. Spomnil se je umrlih članov dr. Pipuša in tovarnarja Frana Ahačiča. Skupščinarji so jima zaklicali slava. Zveza j)e poslala pozdravno brzojavko kralju. Po govorih predsednika TOI Jelačina in g. Pandakoviča je bil odobren zapisnik zadnje redne glavne skupMSne. Tajnik inž. Suklje je nato poročal 0 poslovanju Zveze. Odgovorni državniki naj bi posvečali večjo pozornost gospodarstvu. Ustanovil naj bi se Gospodarski svet. Zveza je protestirala proti demontažni politiki na I. izrednem obenem zboru. Zveza zahteva brezhibno poslovanje upravnega sodstva. Zveza je vedno delovala za enotno zakonsko razdelitev neposrednih davkov. Novelirati se mora tudi zakon o taksah. Zveza je protestirala proti obdačbi produkcijskih sredstev in virov energije po oblastnih davščinah. Nekaj koristi je bilo tudi dosežene z novo železniško blagovno tarifo. Vendar je slovenska industrija premagala najnevarnejšo krizo in se nadeja uspešnejšega razvoja. Pomagala je konsolidirati državo in je danes odličen činitelj v našem gospodarstvu. Dr. Adolf Golia je nato poročal obširno o socialni zakonodaji, ki ni v organični zvezi 1 razvojem našega narodnega gospodarstva. Nujna je reforma naših socialnopolitičnih zakonov in posebno še reforma našega socialnega zavarovanja. Revidirati se mora tudi materijelna odredba zakona o zavarovanju delavcev. Tudi dajatve nezgodnega zavarovanja so deloma previsoke. Ža kritje stroškov teh naj se uvede mešani sistem kapitalnega in nakladnega kritja. Reformira naj se pokojninsko zavarovanje in tudi zakon o zaščiti delavcev je potreben revizije. Uveljavi naj se načelo zaščite dela. Spremeni naj se tudi uredba o zaposlovanju inozemskih delavcev in zakon o inspekciji dela. Po tem referatu je dr. A. Golia referiral o trgovinski politiki in carinskih zadevah. Inž. Anki je je nato prečital resolucije, ki so bil« soglasno sprejete. Istotako so bili sprejeti' računski zaključki za leta 1925, 1926, 1927 ter je bil odobren proračun za leto 1928. V resoluciji pozivajo naši industrijci vlado, naj ooenreti vse svoje moči delu za notranji mar, utrditev pravnega reda in kulturni napredek naroda ter za povzdigo splošne** blagostanja. Izreka nadetie nujne ieUe in poziva vlado, naj omogoči ustanovitev Gospodarske za svete, n«) zagotovi državnemu svetu vsa materijalna sredstva, ki so mu potrebna za ekspeditivno in tehnično korektno poslovanj«, da bo upravno sodstvo poslovalo brerfribno. Vlada na) nemudoma pripravi nov zakon o taksah zlasti po uveljtvleniu novega zakona o neposrednih davkih. Število oblasti na] se zniža na minimalno število. OMastnt proračuni naj se obremene enakomerno. Ne smeje te obremeniti viri energije in druga produkcijska sredstva. govorom je opetovano zaplakal. Radičevci in federalisti so na glas plakali. Culi so se klici: »Zahtevamo osveto! Doli ubijalci 1 Doli razbojniki! Zivio Pribičevič! 2ivio Radič! Organizacija hrvatskih federalistov je imela včeraj opoldne sejo, na kateri je zavzela svoje stališče napram zločinu v Narodni skupščini. Federalisti so se pridružili hrvatskemu narodu, ki je doprinesel tako težke žrtve v borbi za pravičnost, red in enakopravnost vseh državljanov. Oblastni odbor je poslal vsem občinam okrožnico, da se pridružijo narodnemu žalovanju. Hrvatski Sokol je odgodil svojo akademijo in zlet, ki bi se morala vršiti v soboto in nedeljo. V Zagreb je odpotoval podpredsednik oblastno skupščine Katic, da stopi v stik z vodstvom HSS. Pogreba žrtev velesrbskega šovinizma so udeleže številna zastopstva, pa tudi množice dalmatinskega prebivalstva. Včeraj zvečer je sklicala KDK protestni shod, na katerem je nastopilo več govornikov. Po shodu je bila poslana sožalna brzojavka klubu KDK in pozdravna brzojavka Stepanu Radiču in njegovim ranj,enim tovarišem. V drugi brzojavki zahtevajo splitski pristaši KDK, da se odkloni vsaka udeležba vlade pri pogrebu in da se trupli Pavle Radiča in dr Basarička prepeljeta do Zemuna tiho, od Zemuna dalje pa ob udeležbi žalujočega hrvatskega naroda. V brzojavki se tudi zahteva, naj KDK odkloni vsako miloščino vlade, ker bo snal hrvatski narod »aro poskrbeti za deco svojih mueenikov. Poslovni odbor KDK na Sušaku je izdal na prebivalstvo proglas, v katerem pravi: >Meščanil V službi narodne enakopravnosti, pravičnosti in našega splošnega napredka sta padla od zločinske roke narodna poslanca in prvaka KDK Pavle Radič in dr. G juro Basariček, a Stepan Radič, dr. Pernar in Gradnja so težko ranjeni. Pred to tragedijo, ki jo je povzroči 1 bratomorni instinkt pobesnelega človeka, padajo vse strankarske in druge razlike in zato pozivamo vse, da se dostojno in mirno poklonijo žrtvam, kajti v teh tragičnih trenutkih je treba ohraniti mirno kri. Izobesit* danes črne zastave, a vsi trgovci, obrtniki in dTugi podjetniki naj od 11 do 12 v znak žalosti in solidarnosti zapro svoja podjetja.« Med prebivalstvom Sušaka vlada silno ogorčenjV. Ob 11. so bile vse trgovine, kavarno, gostilne in drugi lokali zaprti. Na vseh hišah vise Črne in hrvatske zastave s črnim pajčolanom. Pred hotelom >Continental< se j,e zbrala velika množica prebivalstva, ki sta jo opoldne nagovorila dr. Orlic in oblastni posl. Banič, ki sta pozvala manifestante. naj ohranijo mirno kri in se poklonijo manom narodnih mučenikov, da s tem dokažejo svojo udanost narodnim interesom. Množica se je po pomirjevalnih govorih mirno razšla. Sušak je še danes pod silnim vtisom krvo-prelitja v Narodni skupščini. Včeraj bi se morala vršiti seja občinskega sveta, ki pa je bila v znak žalosti odpovedana. Vlada naj posveti največjo pozornost vprašanju industrijalizacije naše zemlje. Potrebna je stabilnost carinske politike. Redukcije uvoznih carin za artikle ,ki jih proizvaja naša industrija, naj se ukine, zaščitijo naj se one panoge naše industrije, ki trpe pod dumpingoni inozemske konkurence. Vlada nai s trgovinskimi pogodbami uredi naše odnošaje napram drugim državam. Cim prej naj se sklenejo trgovinske pogodbe s Turčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Španijo. Zveza poživlja ministra financ, na] ukine odlok z dne 12. aprila, ker fa»v©Vvira znatno povišanje uvozne carine za razne obratne potoefoščane, ki se pravilno uvažajo v embalaži iz železne pločevine. Brez odloka naj se izvrši reorganizacija bolniškega zavarovanja. Slednjič naj vlada revidira tudi zakon o zaščiti delavcev in o inšpekciji dela. Po predlogu g. Naglasa so bili z vzklikom ponovno izvoljeni Fran Bonač, Franc Galle, Andrej Gasner, Viktor Glaser, Josip Lenarčič, Karel Noot, Pran Roblek, inž. Rudež, Rihard Sku-bec, Jože Smentnik, Avgust VVesten, Franc Vosnjak. čijih mandat je ugasnil v slfelu 51. 20. zvezn. statuta. Na izpraznjena odborniška mesta so brli izvoljeni inž. V. Abel, Ivan Avsenek, Josip Dekleva, inž. B. Hribar, Maks Horvitz in inž. Milan Kiepach. Za računska preglednika sta bila izvoljena Fran Ravnikar in dr. C. Pavlin. Kot samostojen predlog je bil sprejet predlog g. Goloba, naj Zveza »stanovi svoje strokovno glasilo. Odklonjen je pa bil predlog g. Bežka, naj Zveza protestira proti sprejetju neitunskih konvencij. S tem je bH občni zbor zaključen. Dva nevarna vlomilca pod ključem VčeTa sta bila v Ljubljani prijeta dva nevarna individua, od katerih je bil eden zasledovan radi raznih vlomov na Gorenjskem, drugi radi tatvine v Ljubljani. Prvega so prijel snoči v Vodmatu. Okoli polnoči je zalotil službujoči stražnik na dvorišču Podobnikove gostilne v Vodmatu skritega brezposelnega delavca Ignacija Aljančiča. za katerega je vedel, da ga že dolgo časa išče policija. Stražnik je Aljančiču napovedal aretacijo, mož se je pa uprl in pobegnil. S-tražnik je drvel za njim. Aljančie se je zatekel v Društveno ulico in, videč, da ne uide stražniku in med tem že alar-mi ran emu občinstvu, ki Je pomagalo lopova loviti, se je vrgel na tla. Začel je kričati: »živeža me ne boste spravili v zapore. Mahal je tako divje okoli sebe in brcal, da ga stražnik ni mogel ukrotiti in je moral pozvati pomoč. Prišel je Še en stražnik , vendar se Aljančič tudi sedaj ni hotel vdati, marveč je le še bolj divje otepaval okoli sebe. Umiril za je šele pendrek. Čim je prejd par krepkih udarcev, je bil popolnoma miren, klijub temu pa sta imela stražnika precejšnje križe in težave, preden sta ga pripeljala na policijo. Na policiji Je Aljančič v razburjenosti priznal, da prav dobro ve, kdo je vlomil v Kranju, in rekei. da je bil soudeležen neki Ciril Bregar. Vest je v toliko zanimiva, ker so orožniki Bregaria te dni v Kranju aretirati, a je med tem, ko so ga es-kontirali v LJubijano. skočil med postajama Medvode — Medno iz drvečega vlaka in pobegnil. — ABančič bo danes zaslišan, nato ga pa izroče sodišču. Te dni smo poročali, da ie pri delavcu in posestniku Petru Cervanu v Rožni dolini vlomil njegov pastorek brezposelni uradnik Ivan Klemen m mu odnesel rasne predmete ki denarja v skupni vrednosti 5500 Din. D o čim je Klemena policija zasledovala, se )e ta sooči nenadoma okoli polnoči pojavil pred Cervanovo hišo in pričet razsajati. Grozil Je Cervanu, da mu razbije vse pohištvo in mag ar i zažge niso. Razsajal }e skoraj pol ure ha s svojim vpitjem privabil vis. stražnika Gotica, ki ga je aretiral in odvedel na policijo. Klemen bo imel sedaj čas premišljevati svoje »režnje. železnica KOLEDAR. Danes: petek 22. junija 1928. katoličani: Ahac, pravoslavni 9. junija, Miloš. Jutri: Sobota 23. junija 1928. katoličani: Zdenka, pravoslavni 10. junija, Sid^ija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Opera: Salome. Kino Ideal: Moderna Dubarrv. Ljudski kino (Matica): Prater Miari. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta. Bakarčtč, Sv. Jakoba trg. Prosveta Spored lil. javne produkcije gojen* cev državnega konservatorlja v Ljubijani9 ki se vrši v soboto, 23. t. m. ob 20. uri v Filharmonični dvorani. 1. Novak*Voldan: Uspavanka. Gčens: Scherzo. Igra na violino Uroš Prevoršek, gojenec prof. Šlaisa. Pri klavirju kapelnik Balatka. 2. Aleksandrov: Vizije, op. 21, št. 2, 4, 5. Igra na klavirju Marta Valjalo, gojenka prof. Janko Rav» nika. 3. Musorgski: Slike iz razstave: Stari jjrad, Bvdlo, Na trgu, Jagababa, Velika Ki« jevška vrata. Igra na klavirju Božica No* vakovič, gojenka prof. Janka Ravnika. 5. Tajcević: 7 balkanskih iger, št. 1, 2, 4. 6, 7. Igra na klavirju Marta Valjalo, gojenka prof. Janka Ravnika. 5. Vieuxtemps: I. sta* vek violinskega koncerta v d*molu, igra na violino Vinko šušteršič, pri klavirju kapelnik Balatka, 6. Szymanovski: Fantazija op. 14. Tgra na klavirju Pavel Šivic. gojenec prof. Janka Ravnika. Sporedi se dobivajo v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ul. po 3 Din, ravnateljstvo vabi v prvi vrsti »ta* riše gojencev kakor tudi drugo občinstvo k produkciji. Zaključna operna predstava s Strau-sovo >Salomo< se vrši nocoj. V&erajžnja predstava se ni mogla vršiti, ker j,*> pomoč našemu orkeMru v poslednjem hipu izostala^ Uprava ni mogla in ni hotela izvajati te op*-re z nepopolnim orkestrom, ki ji od prvoga maja t. 1. stoji na razpolago, ter prosi p. n. občinstvo, da to okolnost upošteva. Pri nocojšnji predstavi sodeluje isti ansambel, ki je izvajal premiere Z današnjo predstavo se zaključuje tekoča sezona. Se preostali dve predstavi opere Šaloma (za abonente reda B in C) se bosta absolvirali v začetku septembra. — Dotlej bo predvidoma reeeno vprašanje našega orkestra, ter se bo delovanje naše opere, ki se j«» v poslednjem času morala boriti s skoraj nepremostljivimi težavami, moglo nemoteno razvijati po do-j ločenem načrtu. Toliko p. n. javnosti v blagohotno znanje. Zaključna predstava na Šentjakobskem gledališkem odru. Danes v petek, dne 22. junija 1928 vprizori šentjakobski gledališki oder kot zaključno predstavo ▼ tej sezoni krasno tridejansko simbolično komedijo >Faun<. Dejanje je napeto, zanimivo in slika sodobno Človeško družbo v boju « naravo, ki je v tem delu poosebljena v faunu. Dve uri lepega razvedrila nudi gledalcu ta igra. Predstava je deseta abonma - predstava. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Petra Šterka nasl. Miloš Karnicnik na Starem trgu. Posetite predstavo. Mnogi mariborski gledališki abonenti še niso poravnali svojih obveznosti. Ker je gledališka uprava napram p. t. abonentom storila svojo dolžnost, t. j. da jim je nudila obljubljeno število predstav, smo upravičeni opozoriti cenjene abonente, da nemudoma poravnajo dolžne zneske, zlasti še, ker je gledališče v skrajno slabem finančnem stanju. Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše! Sport — Velike olimpijske semifinalne vožnje na km 150 — se vrše nepreklicno v ne* deljo 24. junija na krožni progi Novo me* sto—Ratež—Mahorovec — Draga — Št. Peter—Novo mesto. Start ob 6. uri zjutraj pri gostilni Sedlar. Vozijo vsi prvorazredni vozači vseh pododborov Jugoslavije. Vsi dirkači se morajo javiti saveznemu vodstvu v soboto zvečer ob 6. uri v prostorih ho* teta Koklič, kjer predajo svoja kolesa na punciranje. V soboto ob 9. uri zvečer so vrši v posebni sobi hotela Koklič plenarna aeja saveza. Enako se vrši v nedeljo na isti progi vožnja za juniorsko prvenstvo. Vsi vozači, ki so določeni za to dirko, se morajo enako javiti že v soboto zvečer sa« veznemu vodstvu. — Koturaški sa\-ez, pod* odbor Ljubljana mesto. — Pododbor Ljubijana*mesto poziva vse kolesarje, ki ne dirkajo pri semifinal* nih dirkah, da pridejo v nedeljo zjutraj do 6. ure v Novo mesto ter «e stavijo vodstvu dirk na razpolago za zastraženje proge. Prispevajte v fond Akademije znanosti in Narodne galerije! Kdo ie moralni krivec krvavih dogodkov v parlamentu Klerikalne hijene opravičujejo morilca in skušajo zvaliti krivdo za krvave dogodke v Narodni skupščini na opozicijo Stev 142 -SLOVENSKI NAROD* dne 22. Junija 192$. Stran 3. Dnevne vesti. — Imenovanje, r sodni službL Imenovani so za viš. pis. oficijale v 3. skupini II. kategorije na njih dosedanjih službenih mestih: pis. oficijali: Franc Voršič in Ivan Grobelnik pri okr. sodišču v Siovenjgrad-cu, Fran Kuštrin pri dež. sodišču v Ljubljani, Martin Katic pri okr. sodišču v Logatcu, Ignacij Koščak pri okr. sodišču v Laškem, Alojzij Juršič pri okr. sodišču v Gornjem gradu, Ivan Semrov pri okrož> sodišču v Celju in Joško Ziherl pri viš. dež. sodišču v Ljubljani ter kanclisti: Toussaint Oljšak pri okr. sodišču v Cerknici, Janko Mišica pri okr. sodišču v Črnomlju. Josip Korošak pri okr. sodišču v Ljutomeru, Josip Simerl pri okr. sodišču v Šoštanju in Mijo Tavzes pri dež. sodišču v Ljubljani. — Za pisarniške oficijale v isti skupim (4.) TI. kategorije na dosedanjih službenih mestih kanclisti: Filip Rubin pri okr. sodišču v Ptuju, Božidar Langerholz pri okr. sodišču v Laškem, Matija Meznarič pri okrož. sodišču v Mariboru, Ciril Lavrič pri dež. sodišču v LJubljani, Josip Horvat pri okr. sodišču v Sv Lenartu, Mihael Visočnik pri okrož. sodišču v Mariboru. Josip Ferenc pri okr. sodišču v Konjicah, Ivan Rudo-lf pri okr. sodišču v Ptuju, Ivan Fkar pri okr. sodišču v Kranju, Ivan Barbič pri okrož. sodišču v Novem mestu, Josip Gunstek pri okr. sodišču na Vrhniki, Fridolin Beniger pri okr sodišču v Krškem, Matevž Orob-lacher pri okrož. sodišču v Mariboru, Fran M orel pri okrož. sodišču v Novem mestu, Pavel Vovko pri okr. sodišču v Kočevju, Franc Osolnik in Anton Ukmar pri okrož. sodišču v Novem mestu, Ivan Drašler pri okr. sodišču v Mokronogu, Fran Jure* pri okr. sodišču v Dolnji Lendavi. Josip Medved pri okr. sodišču v Kočevju. Ivan Sok-ffč pri okr. sodišču v Gornji Rad con i, Nikolaj Furlan pri okr. sodišču v Črnomlju, Franc Oblak pri okr. sodišču v Šoštanju, Josip Kokol pri okr. sodišču v Laškem, Ignacij Pučko pri okr. sodi.Vu v Maren-bergu, Ivan Drobnič pri okr. sodišču v Metliki, Franc Schroll pri okr. sodišču v Sevnici in Matija Zorjan pri okrož. sodišču v Mariboru- V I. skupino zvaničnikov so napredovali jetniški pazniki(ce): Anton Fra-netič, Anton Riliter, Matevž Varšek, Alojzij Nežmab, Josipina Kalan Ferdinand Uranič. Ivan Makuc in Marija Tumpej — vsi v Ljubljani: Martin Proselc, Franc Ser-doner. Franc \Veber, Urban Sušteršič in Kari Dom — vsi v Celju: Josip Visočnik, Fianc Vidic. Franc Paškulin, Ivan MarkiČ. Alojzij Bevc, Josip Hladnik in Terezija Stupan — vsi v Mariboru; Ivan Robas v Novem mestu. — V 2. skupino zvaničnikov so napredovali pis. oficijanti (inje): Iva Debeljak In Karol Pertekel v Ptuju, Roman Krama ršič v Mokronogu. Tomo Petrovič v Mariboru, Ivan Spunt, Pavla Turk m Slava MarkiČ v Ljubljani. Marija Zupančič v Novem mestu. Josip Gregorič v Rogatcu, Jakob Dobravec v Radovljici in Fortunat Ju-van v Slovenjgradcu ter jetniški pazniki-(ce)-. Tvan Vuzem, Franc Goltes in Anton Korošec v Mariboru. Martin Pestator in Nežika Bakše v Ljubljani. FTanc Radi, Friderik Knafelc in Anton Stine v Novem mestu ter Anton Dosedla v Celju. — V 1. skupino s4užiteljev so napredovali: Ivan Bed-rač v Ptuju, Josip Gros v Slovenigradcu in Franjo Papež v Žužemberku. — Izletniški vlaki. Pričenši s 23. junijem do 23. septembra 192® vozi po potrebi in ob ugodnem vremenu ob sobotah in dnevih pred prazniki razen 2S. junija in 8. septembra izletniški vlak št. 928 od Ljubljane, glavni kolodvor, do Bistrice - Bohinjsko jezero, izletniški vlak št. 8628 od Jesenic do Planice, nadalje v isti dobi in pod istimi pogoji ob nedeljah in praznikih razen 28. junija in 8. septembra od Bistrice - Bohinjsko jezero do Ljubjane gl. kol. vlak štev. 927. Vsakokratni promet teh vlakov bo objavljen na vseh postajah pri blagajnah. Za ta vlak velja izletniška povratna vozna kčTta po znižani tarifi za dva dni veljavnosti in rudi vse navadne vozovnice. Isti popusti veljajo iz Ljubljane gl. kol. do Kranjske gore pri vlaku 020-8620 in pri povratku za vlak $6331927 ter vlak 8633/919. Odhodi in prihodi vlakov: Vlak 928 odhaja iz Ljubljane ob 15.30 in prihaja na Jesenice ob 17.52. Odhod z Jesenic ob 18.37 in prihod v Bistrico - Bohinjsko jezero ob 19.12. Povratek: Vlak št. 927: iz Bistrice - Bohinjsko jezero ob 17.10, prihod na Jesenice ob 18-04, odhod z Jesenic ob 18.40, prihod v Ljubljano glavni kolodvor ob 20.45. Vlak v Kranjsko goro: Vlak št. 8628: Odhod z Jesenic ob 18.15, prihod v Kranjsko goro ob 19.04, prihod v Planico ob 19.22. — Občni zbor Društva hišnih posestnikov t Laškem. Na občnem zboru dne 14. t. m. izvoljeni odbor Društva hišnih posestnikov v Laškem se je na odborovi seji dne 20. t. m. konstituiral takole: Trop Ignacij, hotelir, predsednik, Elsbacher Konrad, veletrgovec, predsednika namestnik, Zupane Blaž* brivgki mojster, sekretar, Pačnik Danimir, trgovec z vinom, sekretarjev namestnik, Herlah Josip, trgovec z mešanim blagom, blagajnik, Gni-dica Ignacij, gostilničar, blagajnikov namestnik, Dergan Rudolf, trgovec z mešanim blagom in Osolin Josip, veletrie<\ preglednika računov. Odborniki so pa: Henk*» Franc, hotelir, Deželak Ivan, hotelir in Majcen Adolf, ključavničarski mojster. — Ciril Metodova podruinira v Trbovljah priredi kresni večer v korist družbe. 504-n — Razvrstitev poštnih uradnikov. Poštno ministrstvo je pripravilo nove ukaze o razvrstitvi in napredovanju večjega števila poštnih uradnikov. Ukazi so že predloženi kralju v podpis. — Tečaj za učitelje telovadbe. Prosvetno ministrstvo je sklenilo, da se jeseni ponovno otvori v Beogradu tečaj za učitelje telovadbe. V ta namen je že odobren potrebni kredit. — Ii driame sluibe. Vpokojen je Arhivar finančnega ravnateljstva v Ljubljani Anton Jagodic; iz državne službe je odpuščen pripravnik pri velikem županu v Splitu Alfonz Trojan. — Sprejem gojencev ▼ stroju« podčastniško šolo mornarice ▼ Kumboru. Letos bo sprejetih v strojno mornariško podčastniško šolo v Kumboru (Boka Kotorska) okrog 400 novih gojencev. Polovica novih gojencev se uvrsti v 14. razred in bo posočala tečaj 2 leti, druga polovica pa pride v 15. razred in bo posečala tečaj 3 leta. Za oba razreda se prične šolski pouk 1. oktobra. Natečaj^ so razposlani vsem vojnim okrugom, s reskim poglavarjem, občinam in državnim realnim gimnazijam. — Himen. Včeraj se je v Grahovem pri Rakeku poročil inženjer Janko Omahen iz Ljubljane z gdč. Leo Krajčevo, hčerko vele-trgovca z lesom v Grahovem. Mlademu paru i:ase iskrene čestitke. — Znižana vožnja za brezposelne delavce. Minister socijalne politike je podpisal pravilnik o znižani vožnji za brezposelne delavce. Pravilnik bo v kratkem objavljen. — Udruženje gledaliških igralcer SHS. 10. redni kongres se bo vršil letos v Skop-Iju v dneh 3., 4. in 5. julija. Mestni odbor Ljubljana bodo zastopali delegatje: L. Dre-novec, A. Neffat, I. Jerman in I. Mencin. — Razglas glede odvajanja usiužbenske-ga davka. Shižbodajalci, ki zaposlujejo manj kot pet uslužbencev, oddajo uslužben-ski davek za mesec april, maj in junij v času od 1. do 15. julija. Delodajalci, kateri ne bi do zgoraj določenega termina oddali davek, zapadejo po predhodnem opominu Po čl. 138 zak. o neposred. davkih kazni od 50—500 Din in davčna oblast odmeri davek na podlagi lastnih zaznav. Po 15. juliju se bode izvršila revizija s strani davčnega urada in finančne kontrole. — Smrtna kosa. Danes ponoči je umrl v Ljubljani po dolgi mučni bolezni knjigovodja g. Vinko Tro s t. Pokojni je bil simpatičen, značajen in pošten mož, priljubljen pri vseh, ki so ga poznali. Pogreb bo jutri ob 4. z Lepe poti št. 15. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožaljc! — Vreme. 2e včeraj je kazalo, da dobimo lepo vreme in danes zjutraj je bilo nebo res brez najmanjšega oblačka. Zrak je bil tako svež in Čist, da vsaj nekaj dni ni pričakovati deževnega vremena. Tudi barometer kaže, da bo vreme lepo. Danes zjutraj je kazal 767.5, temperatura je znašala 12 stopinj. Včeraj je bilo po vsej državi oblačno, odnosno deževno. Najvišjo temperaturo so imeli včeraj v Beog-adu in Dubrovniku in sicer 24 stopinj. V Mariboru, Zagrebu. Skopi ju in Splitu \t bVo 23, v Sarajevu 22, v Ljubljani 20.6. Temperatura se je torej v splošner. izenači1.! m morda dobimo slednjič ie?o. *oplo vreme, ki ga vsi tako težko pogrevam"). Iz Ljubljane —lj Ljubljana se klanja manom žrtev za enakopravnost. Ljubljana, ki je vedno visoko dvigala prapor poštenosti, pravičnosti in svobodoljubna, je rudi zdaj, ko so padle tako težke žrtve za red, pravičnost in enakopravnost v državi, dokazala, da se zaveda pomena tega žalostnega dogodka in da krivce solidarno z vso pošteno srbsko in hrvatsko javnostjo obsoja. Po mestu so zavihrale žalne zastave, prebivalstvo je še vedno pod silnim vtisom strašnega krvo-prelitja v Narodni skupščini in nestrpno pričakujejo posledic, ki jih mora imeti ta giozen zločin. Ljubljančani so ohranili v teh kritičnih trenutkih mrrno kri in svojemu ogorčenju nad krvavim zločinom po-besnega velesrbskega šovinizma dali duška na dostojen način. Ni skoraj hiše, na kateri bi ne plapolala črna zastava. Sn3^ nnfc*a»we£i fz?~*\l, & ai c=3F v**y* fc^fcr^ T^j, * '1^-^ C-«UV SSS5 Z£ a 1 7~*žržs vs»a } ' TiS*»s Salome< odpovedana šele v zadnjem hipu. Abonent je iz najbolj oddaljenih okolišev so prišli pred gledališče in šele tam zvedeli, da ni predstave. Ljudj** se za predstavo oblačijo, hite z večerjo in tečejo v gledališče, a naposled zve-<)o. da je bilo vse hitenje zaman. Razumevno jp, da vlada med občinstvom zaradi takega postopanja gledališke uprave velika nevolja. Značilno je, da uprava ne smatra za vredno, da vsaj v jutranjih dnevnikih pojasni >nepričakovane ovirec. To je čisto bagateliziranje, proti pateremu odločno protestiramo. Po ovinkih smo zvedeli, da ni dospel iz. Zagreba glasbenik, ki pomaga v orkestru. Mar uprava nima telefona in ni mogla pravočasno zvedeli, da glasbenika ne bo? V včerajšnjem popoldanskem >Slov. Narodu< bi morala biti notica. Tako se postopa povsod, kjer vlada red. Baje bo predstava nocoj,, seveda, ako je zopet š*»le v zadnjem tre-notku ne odpovedo. Zares, hvala Bogu, da je tudi te sezone konec!! —lj Operetni večer. Na čast vsem Lojzetom in Lojzkam se vrši v soboto ,23. junija t. 1. v kino dvorani rest. Kregar v Sp. Šiški ve-lezabaven operetni večer. Sodelujejo člani ljubljanskega Narod, gledališča in sicer: Ga. Vera Balatkova in gg- Povbe, Peček in Ba-latka. Na sporedu so, razni dueti, komični prizori, kupleti itd. Začetek točno ob 8.30 zvečer. —Ij Razstava kiparske in rezbarske Šole in keramičke šole bo v soboto, 23. t. m. in v ponedeljek, 25. t. m. odprta dopoldne od 0. do 12. in popoldne od 15. do 18.; v nedeljo, 24. t. m. pa samo dopoldue od 9. do 12. Vsa dela so razstavljena v dvorani Tehniške srednje (obrtne) šole (na Mir ju). Vsakomur priporočamo, da si razstavo ogleda. Vstopnine ni nobene. —lj Vpisovanje v ljubljanske osnovne Šole. Na ljubljanski h osnovnih šolah. I- in TT. otroškem vrtru bo vpisovanj** dne 30. jun'ja ter 1. in 2. julija t. 1. V interesu roditeljev je. da otroke, ki vstopijo prvič v šolo, vpišejo takoj prvi dan, t. j. 30. junija. Eventualne prošnje za oprostitev od Šolskega obiska za eno leto je z zdravniškim potrdilom opremljene vložiti takoj pri vpisovanju. Kakor za učence novince, tako je obvezno vpisovanj* v zgoraj navedenih dneh tudi za estale osnovno - šolske razrede. Podrobnejša Mvodila bodo nabita na objavnih deskah v posameznih šolah. — lj Na mestni ienskj realni gimnaziji se je vršil višji tečajni izpit v dn?h 9. do 20. junija t. 1. pod predsedstvom ministrskega odposlanca g. univ. prof. dr. Rih. Zupančiča. Izmed 20 kandidatinj so položile višji tečajni izpit z uspehom sledečo: Postal Vera, Ferjančič Sonja, Fermevc £iva. GaberSek Danica, Golob Angela. Guštin Zora, Junc Maša, Kane Marjana, Krečič Marija, Koch Valentina, Novak Marjeta, Pengal Sabina, Perne Antonija, Pinter Marija. Prošek Zofija, Renko Marija, Setina Josipina, Tejkal Iv\-ca, Zore Milica. Eni kandidatki je bil dovoljen ponavljalni izpit na jesen. —lj 70-letnieo rojstva fe praznoval pred kratkim naš odličen somišljenik in neustrašen borec za napredne ideje g. Anton Bizjak gostilničar in posestnik v Bohoričevi ulici. V imenu Naprednega političnega in gospodarskega društva za vodmatski okraj mu k jubileju najiskreneje častitamo in kličemo: §e na mnoga leta! Obenem se zahvaljujemo jubilantu za podarjenih 100 Din v prid društveni knjižnici. — Zdravo! — Odbor. —lj Izredni obrni zbor Glasbene Matice v Ljubljani se vrši v četrtek, dne 5. julija 1928 ob šesti uri zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Na dnevnem redu je sprememba pravil in imenovanje častnih članov. —lj č'e bo lepo *T*»mp. pridite v nedeljo popoldne v Kolezijo, kjer priredi pevsko društvo >Krakovo - Trnovo: žognansko veselico z raznovrstnim sporedom 506-n —lj >Ljubljanski Sokole ponovno opozarja in vabi svoje članstvo, da se udeleži v čim največjem številu proslave dvajsetletnice Sokolskoga društva Ljubljana II, združene s slavnostnim razvitjem društvene zastave. — Zbirališče članstva v kroju v nedeljo, 24. t. m. ob 3. popoldne v Narodnem domu. — Zdravo! — Odbor. 505-n —lj >Potovanje po Srednji Evropi«. V soboto in nedeljo 23. in 24. t. m. priredi ZKD v prostorih kina Matice ob običajnih urah filmsko predavanje z izvrstnim potovalnim filmom, ki nas seznanja z najlepšimi kraji in krasotami držav Srednje Evrope, Švice, Gornje Italije, Dalmacije, Hercegovine, Bosne, Srbije, Hrvatske, Avstrije in Češkoslovaške. Na motornem kolesu prepotujemo v filmu vse te kraje, poleg tega priredimo turo in se povspnemo na vrhunec visokega Venedigerja (3360 m) in se na povratku vozimo po Dunavu do Dunaja. Lepe slike iz Tirolske, mesta Bozen, Riva, Arco, Milan itd. nudijo slehernemu gledalcu tega filma velik užitek. Zato priporočamo vsakomur najtopleje, da si ga ogleda, —lj Ljudski kino (Matira) bo predvajal danes zadnjikrat izvrstni dunajski velefikn >Prater-Mizzi< z Igo Symom v glavni vlogi Lepa vsebina te drame bo zadivila vsakega gledalca, zato naj si ta spored vsakdo ogleda. —Ij Številne prometa« nesreče, Zt včeraj smo poročali o številnih prometno-ko-lesarskih nesrečah. Tudi danes so bile na policiji vlog ene Številne ovadbe, k sreči pa ni bilo nobene težje nesreče. Tako je v Šolskem drevoredu za vozil Jovo Ferjančič pod vocs mesarja Ivana Ahlina in padel s kolesa. Ahlin je duhaprisotno ustavil voz in tako Ferjančič razun manjše praske ni dobil hujše poškodbe. Dooirn Ferjančič zatrjuje, da zadene krivda Ahlina, ker je le-ta nepravilno vozil, trdi Ahlin, da je Ferjančič sam kriv nesreče. — V Stritarjevi ulici je mesar Ivan Breskvar tik pred trgovino Krisper podrl na tla dijaka Antona Snoja. Dijak je bil lažje poškodovan. Krivda na nesreča zadene oba, ker se nista znala dmg drugemu izogniti. — Na Sv. Petra cesti sta trčila skupaj dr. Vaadelin Megler in delavec Peter Hočevar. Padla sta oba s kolesa, vendar sta ostala skoraj nepoškodovana, dočim se je Hočevarju prednje kolo zlomilo. —Ij Krasne dunajske otroške ohjekce od 34 Din dalje le pri Krlstoflč-BuČar, Stari trg. Ljubljana. 46T —lj Našel se je dežnik, dobi se ga pri Marinšek, Gosposka ul. Št. 5-1. Pisane zgodbe iz naših krajev Vlomilec v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju prijet. — Izmišljen roparski napad. — Avtomobilska nesreča v Zemunu. — Električni tok oslepil otroka. — Kakor smo že poročali, je bil v Za* grebu aretiran Čeh Anton Rousek, ki ima za seboj zelo burno preteklost. Po* licija v Vinkovcih je bila v torek obve* ščena od zagrebške policije, da je are* tirala nevarnega vlomilca, ki ga je iz* sledila že 7. aprila, ko je vlomil v neko trgovino. Rousek je svoj čas že sedel v preiskovalnem zaporu v Vinkovcih, iz katerega je pa kmalu pobegnil in se klatil po Osijeku. Ljubljani in Zagre* bu, kjer je živel zelo razkošno. Kq je pobegnil iz zapora v Vinkovcih, ni imel v žepu niti beliča, toda v Zagrebu so našli pri njem 75.000 Din, 2500 avstrij* skih šilingov, 10 angleških šterlingov in motorno kolo. Pri zaslišanju je izjavil, da je zaslužil denar s tihotapstvom, motorno kolo je pa kupil na velesejmu v Ljubljani. V Zagrebu je živel tri ted* ne kot velik gospod. Rousek je nasto* pal pod raznimi imeni. V Ljubljani se je izdajal za trgovca Antona Tylsa. Ko je češkoslovaški konzul v Zagrebu či* tal v novinah o Rouseku, je kmalu ugo» tovil, da ga zasledujejo tudi češkoslo* vaške oblasti radi vlomov in drugih zlo« činov. Pod težo dokazov je Rousek tudi priznal, da je vlomil v podružnico Zadružne gospodarske banke v Kranju. Pred dnevi je javil policiji blagajnik Edinosti v Vršcu, da so ga pri belem dnevu napadli neznani zlikovci in ga oropali. Roparji so blagajniku zvezali roke in noge ter ga pustili na cesti. Po» licija ie uvedla strogo preiskavo, da bi odkrila drzne napadalce. Patrulje so preiskale vso okolico in obvestile vse orožniške postaje a napadalcev ni bilo mogoče najti. Slednjič so oropanega blagajnika ponovno zaslišali in tedaj se je zapletel v razna protislovja. Srezki poglavar je blagjnika osumil, da si je zgodbo o roparskem napadu izmislil in si denar pridržal. Blagajnika Ivana Sce« neja so zopet zaslišali in po dolgem oklevanju je priznal, da ga ni nihče na* padel, temveč si je izmislil roparski na» pad, ker je denar, ki bi ga moral izro* Kako se love zaljubljeni kalini Pred sodiščem v Mannheimu sta se morala zagovarjati neko dekle in njen «impresario» radi originalnih sleparij kalinov. Oba sta v raznih mestih na prav prefrigan način oskubila več gospodov, obenem sta jih pa spravila v zelo kočljiv položaj. Tako je dama v Mannheimu zvabila s seboj nekega ka* valirja in odšla sta v hišo, ki je bila baje last njenega strica. Jedva je bil ka* va[ir v negližeju, je nekdo potrkal na vrata. Dama je prestrašeno vzkliknila, se ozrla na svojega gosta in mu pome* žiknila, naj se naglo skrije v veliko omaro, ki je bila slučajno odprta. Za* šepetala mu je, da je zunaj njen stric in gosta je naglo zaklenila v omaro. Nato so se zaprla vrata in v sobi je nastala tišina. Ko je kavalir nekaj časa zaman ča* kal, se mu je šele pričelo svitati v gla* vi. Skušal je omaro odpreti, na žalost pa je bila zaklenjena. Nato je gost zlo* mil ključavnico. Presenečen je obstal. O njegovi neznanki ni bilo duha ne sluha, ž njo pa je izginila vsa njegova garderoba z zlato uro in 250 markami vred. Drugega dne se je gospodinja ze* lo čudila, ko je našla v svoji sobi ne* gnanega nagega gospoda. Dala se je pa pomiriti in je tujcu preskrbela obleko, tako da je lahko zapustil hišo, v ka* teri je postal žrtev sleparjev. »Stric« je bil dekletov kompanjon, ki je sobo dan poprej najel. Prestolonaslednikov cigaretni etui Hohenzollennci, zlasti pa zadnji njihov zastopnik na presžn;ili samo z odiliikovamjem ne more zadovoljiti, jim je dajal tudi lepa spominska dadla. Taiko je v Framikfur-tu pofljdonil! nekemu vročekrvnem« desničarskemu radiJcalu in weRijeka<. Zlet sokolske župe >Rijeka< s sedežem na Sušaku se bo vršil v večjem obsegu 4. in 5. avgusta. Zlet bo združen z razvitjem župnega prapora, ki mu bo kumoval v imenu mesta Prage primator dr, Baxa. Istočasno se bo vršilo razvitje župnega narašcajskega prapora, kateremu bo kumoval starosta JSS Engelbert Gangel. Udeleženci izleta imajo na železnici 75% popust, ki velja od 30. julija do 12. avgusta insicer tudi za brzovlake. Na pa mikih bodo imeli polovično vožnjo. Za prenočišča in prebrano bo poskrbljeno. Vse župe in sokolska društva dobe pravočasno prijavne pole. Stran 4. _ fStOVFNSKI NAROD« dne 22. junija 1928. Štev. 142 Zakaj je Elderjeva tvegala prekooceanski polet Elderjeva pravi, da se je odločila za prekooceanski polet samo zato, da reši sebe in svojo rodbino revščine. — Življenje samo jo je sililo v smrtno nevarnost. Edgar Wallace: TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. Tišina. Dr. Oberzohn je skrivil ustnice. »Storil je tudi nekaj drugega, kar ga žigosa za nizkotnega za vratnega morilca. Mislim... da, mislim, dragi moj Gurther... da bo tam tudi neko dekle; toda to zadevo bodo uredili moji lastni ljudje, ki tudi pojdek) tja. Navodila dobite od Bentona!.. Vi — vi hnate posla samo z Gonsalezom.« Gurther se je neokretno priklonil. »Prosil sem vas za to nalogo,« je rekel, se še enkrat priklonil in odšel. Malo pozneje je Oberzohn začul brnenje malega avtomobila, ki je zapeljal čez travo na cesto. Zopet je vzel v roke knjigo. Poglavje o večnosti je bilo izredno zanimivo. Umetniški ples v »Korintski rialli« je bil eden izmed dogodkov sezije in po vstopnicah, ki so jih do bi K le člani treh klubov, so najmarljiveie povpraševali ljudje iz boljše družbe, ki niso bili v ni-kaki zvezi s katerokoli panogo umetnosti razen z umetnostjo, kako si osla-diš življenje. Ko je Mirabela stopila v prenapolnjeno dvorano, se je vsa začudena ozirala okrog sebe. Balkoni, zaviti v iiduše-no svetlobo in na pol skriti za cvetjem, so bili izpremenjeni v lože. Strop je bil drapiran z modrimi in zlatimi trakovi. Na enem koncu velike dvorane je bila pravcata lopa v rožah in v njej sta svirali ena ali dve kapeli. Po parketu so ritmično plesale maske v vseh mo-gočh krinkah. Blaziranec je videl le malo razlike med Indijanci, Pieroti in vitezi, ki so se tu razkazovali, in onimi, ki lih je že stokrat videl v sto drugih plesnih dvoranah. Ko se je deklica začudena in prijetno presenečena ozirala okoli sebe ne meneč se več za zle slutnje, sta se iz sence enega izmed balkonov pojavila dva gospoda, eden v salonski obleki, drugi v kostumu briganta, in sta stopila k njej. »Evo najinih kavalirjev!« je vzkliknila Johana, ki se je nenadoma razži-vela. »Mirabela, dovolite mi, da vas seznanim z lordom Evingtonom!« Mož v salonski obleki se je pogladil po kratkih brkih, udaril s petami in se leseno priklonil. Imel je suhljat, nekam bleddkast, resen obraz, a sekundo so se njegove temne, okrogle oči uprle vanjo, nakar je rekel: »Drago mi je, Mis Leicestrova, da mi nudite priliko seznaniti se z vami.« Govoril je z visokim, ostrim glasom, ki se mu je jedva čutil tuji naglas. To je deklico enako presenetilo kakor mrzli poljub, ki ga ji je pritisnil na roko; in kakor da bi bil čital njene misli, je hitro povzel: »Živel sem dolgo v inozemstvu, zato so se mi Anglija in angleški običaji nekoliko odtujili. Ali bi ne hoteli plesati? In ali bi vam ne bilo ljubše, če bi se maskirali? Zaradi obleke vas moram prositi oproščenja, toda gala ni bila dovoljena.« Pripela si je rdečo krinko in sekundo kasneje sta se že pomešala med plesalce in izginila izpred oči. »Vsega tega ne razumem, Benton.« Johani so se misli burno podile po glavi. Bila je skoro v strahu. Jela je razumevati, da je bila igra, ki ji je bila dodeljena, nekaj čisto drugega... da je bila nrračnejša in usodnejša mimo vseh dotedanjih. Privabljati jeunesse doree k zeleni igralski mizi kapetana Montyja Newto-na je bilo že nekaj; toda še nikdar prej ni doživela, da bi bila tolpa mobilizirana proti ženski. »Tudi jaz ne vem,« je zamrmral bri-gant, ki ni bil baš neprimerno napravljen. »Kar iznenada so nas pozvali.« Nemirno se je oziral okrog sebe, kakor da bi se bal, da ga je kdo utegnil slišati. »Vsi topovi so že tu... Deffon, Cuc-cini, Stubbs...« »Topovi...?« je šepnila vsa v strahu in je prebledela pod šminko. »Kako ste rekli? .. .« »Topovi so tu. To je vse, kar vem,« je odgovoril dvoumno. »Začeli so prihajati pol ure pred vami.« Johana je umolknila; srce ji je tako razbijalo, da se je bala, da bi ji ne počilo. Monty ji je torej govoril resnico. Vedela je, da je stala za Oberzohnom in Montyjem Nevvtonom neka tajinstve-na sila in da je doslej videla pri delu le malo kolesce velikega stroja. Igralski večeri pri Montyju so sicer mnogo do-našali, toda njej se je že davno porodila sumnja, da so igrali pri Montyjevih dohodkih le postransko vlogo. Organizacija je vzdrževala pravcat armadni zbor zločincev, ki so ga sestavljali ljudje iz vseh delov sveta. Monty Newton je časih, kadar je bil nekoliko okajen, pripovedoval o neki »stari gardi«. Kako so jo porabljali, zakaj, v kake svrhe, o tem ni Johana nikdar dosti razmišljala. Odhajali so iz Anglije in prihajali v Anglijo v skupinah. Ob neki priliki ji je Monty pripovedoval, da so bili Ober-zohnovi ljudje poslani v Smirno; nekam nedoločno je govoril o unfair konkurenci, s katero so imeli posla Oberzoh-novi prekupčevalci. Kesneje je čitala v listih o neki »verski vstaji«, ki se je končala s požarom velikega trgovskega dela mesta. Poslej ni Monty nič več govoril o konkurenci. »Stara garda« se je poln o številno vrnila na Angleško razen enega; ta je za »verske vstaje« dobil kroglo v želodec. Katera je bila tista vera, ki se je tako ogreval zanjo, da je segel po orožju, ni nikdar doznala. Vedela je le, da je mrtev, zakaj videla je pismo, ki ga je Monty pisal njegovi vdovi Bronxu. Johana je vedela mnogo stvari iz Montyjevega življenja. Razumljivo; preživela je največ pri njem; in najsi se je že izdajala za njegovo nečakinjo, hčerko ali sestro ali za kako še bližjo so rod ni co — kot zaupnica mu je vse-kako med vsemi bila najbližja. »Kdo je mož z brki? ... Ali je iz »garde«?« »Ne, Oberzohnov zaupnik... Za boga, ne dajte Montvju vedeti, da sem vam vse to povedal. Naročeno mi je, da mu pomagam pri deklici.« »Pri deklici?... Kaj hočete ž njo?« je zaječala prestrašena do smrti. »Plešiva!« je odgovoril Benton in jo je napol odnesel v gnečo. Dospela sta jedva do srede dvorane, ko so nenadoma ugasnile vse luči. Od poleta ameriške tetaike Ruth Elderjeve je sicer že minilo skoraj leto dni. vendar Je zanimivo, kaj pravi Elderjeva sama o poletu samem in kaj je b;A vzrok, da je polet riskirala. Elerjeva piše: — Zakaj ste to storili? Kaj je bilo povod, da ste tvegali svoje življenje, čeprav so bili izgledi na uspeh minimalni? S takimi in enakimi vprašanji so me nadlegovali dam za dnem, ko sem poletela preko oceana, m ko so me rešili. Naravno, da sem pri svojem poletu tudi računala z morebiitnim neuspehom. Vsekakor pa mi je bila s poletom dana možnost, da se rešim razmer, ki so mi postade že nezmosne. Risziko izgube življenja je bil tu popolnoma brezpomemben. V živlijenjn so tudi druge muke in ne samo fizično trpljenje. To so duševne nrujke monotonosti našega življenja. Moja rodbina — jaz sem bila tretja med šestimi dekleti in dvema bratoma — se je morala vedno boriti z gmotnimi težkočami, jaz pa najbolj, ker sem hotela svojcem pomagati. To in prav nič drugega me je napotita, da sem tvegala prekoocenaski polet. Če bi poginila, bi bilo pač eno bitje manj na svetu. Ce bi pa imela srečo, bi biia moja rodbina rešena skrbi za vsakdanji kruh, zlasti pa bi bilo pomagano moji materi, ki je nujno potrebovala zdravniške pomoči. Prvjč sem bila uslnžbena v neki trgovini v Birminghamu. Zaslužila sem 15 dolarjev na teden im to je pomenilo mnogo, kajti vsako soboto sem poslala svoji materi 12 dolarjev. Tri dolarje sem plačevala za prenočišče. Ko sem bila stara 17 let. sem poročila 10 let starejšega Clade Moodvja. Bil je pravi romantični zaikon in zdelo se nama je, kot da sva v devetih nebesih. Saj veste, kafro je, če se poročita dva mlada zalintibljenca. Toda že čez osem mesecev sva se ločila. Dve leti sem nato iskala službo. Bila je nevarnost, da propadam. Skrb za mater, za sestre in brate in iprečute noči so bile bolj grozne nego p ©turno tavanje n?d odprtim morjem. Čeprav sem zrla vseh pet ur smrti v obraz. Pri obisku svoje tete v Balo.boa, Panama, sem se seznanila z Lyle Wo-mackam. Sledil mi je v Alabama, kjer sam bila uslužbena. V septembru leta 1925. sva se poročila. Stara sem bila 21 let. Ker so v Floridi deteti taiko dobre kupčije z zemljišči, se je dal mož pregovoriti in se je preselil v Tamipo. Toda usoda mu ni bila naklonjena, ker več mesecev ni dobil službe. Neki dobrodušni zdranvilk v Laikelandu me je iz sočutja sprejel in mi daijal 17 dolarjev tedenske plače. Vedno mu bom hvaležna, čeprav je bilo delo naporno im monotono. V prostem času sem se pri kapitanu Haldemaimi učila letanja. Ce sem le imela kaj denarja, sem se pustila instrulirati. Hotela sem si priboriti pilotsko diplomo, moj ideal je bil pa prekooceanski pođe t. Ko sem bila teoretično dovolj podkovana, sem svoj načrt predložila nekaterim imovitejšim ljudem v \Vhee-lingu. Pravila sem jim. kakšna reklama bi bil polet za njihovo mesto. Obljubili so mi, da se bodo za stvar zavzeli, toda kasneje je zadeva zaspala. Nato je sledil Lindberghov polet in kmalu so me povabili, naj letim tudi jaz, toda odklonili so vsako odgovornost. Za polet sem pridobila tudi H a Ide-mana, pri Stinsonu smo pa naročili letalo. Začetkom septembra sem poletela v Detroiit, od tu sem pa v 12 urah dosegla Florido. Moja rodbina je mislila, da sem zblaznela, moj mož se z mislijo preokooceansikega poleta sploh ni mogel sprijazniti. Toda jaz nisem hotela popustiti. Sedaj je bila edina priložnost, da se rešim revščine. Vse drugo je bilo postranskega pomena. Zgodovina mojega poleta je znana. Prviih 26 ur je vladalo krasno vreme. Nato nas je zajel vihar. Bila sem silno razburjena, toda strahu nisem poznala. Vedela sem, da naju lahko reši samo čudež. Kapitan Naiđeman ie ostal popolnoma miren. Borba z viharjem se je zdela cela večnost. Razburkamo morje pod nama je pomenilo gotovo smrt, na katero sva čakala polnih pet ur. Nenadoma se je pod nami pojavil holandski parniik »Rarendrecht«. Ko sem ga zagledala, so mi živci popustili. S parnika so spustili rešilni Čoln. Napravila sva luknjo v kabino. Haildeman je zlezel skozi odprtino. Nato so naju rešili. Kje je Amundsen? Vesti o Nobilu in njegovi posadki so zadnje dni ugodne, pač pa o slovitem polarnem raziskovalcu Amundsenu, ki je odšel Nobilu z letalom na pomoč, ni nobenega sledu. Amundsen je startal s francoskim majorjem Guilbaudom in letalci Valettom, de Cuvervillom in Brazijem že v ponedeljek na franco* skem letalu «Latham» in poletel v arks tične pokrajine. Po prvih vesteh je Amundsen našel Nobila in srečno pri* stal na ledeni gori. Kmalu se je pa iz* kazalo, da je ta vest preuranjena in optimizem se je moral umakniti pesi* mizmu. Ne toliko radi usode Nobilove eks* pedicije. marveč radi Amundsenove usode. O Amundsenu namreč ni duha ne sluha in zdi sc, da je bilo letalo pri* siljeno pristati v arktičnem ozemlju. Baje je Amundsen oddajal brezžične signale na pomoč in je njegov položaj zdaj bolj kritičen, nego Nobilov. Nobi* le sam je prestregel brezžične signale Amundsena na pomoč. Sedaj poročajo, da je napravil italijanski major Mad* dalena, ki je našel Nobila, več izvidnih poletov v polarno ozemlje, da najde Amundsena in mu pomaga iz kočljive* ga položaja. «Corriere della Sera» poroča, kako je Maddalena našel Nobila. Po brez* uspešnem kroženju nad polarnim ozem* Ijem je Maddalena opazil rdeče pobar* vani šotor, v katerem cepi Nobilova ekspedicija. Nobile in njegovi sprem* ljevalci so stali pred šotorom in mahali 7 rokami v pozdrav. Ker pa je letalo letelo s hitrostjo 120 km, je Maddalena ekspedicijo takoj zopet izgubil iz vidi' ka. Nato je začel znova krožiti nad arktično pokrajino. Letalo se je spusti* lo zelo nizko in bilo je v nevarnosti, da zadene, ob nakopičene ledene mase. — Iskanje je bilo zelo naporno, vendar je Maddalena preiskal vse ozemlje. No* bile je bil medtem v stalnih stikih z ladjo «Citta di Milano« in je pošiljal vesti, da letalo neprestano kroži v nje* govi neposredni bližini, da ga pa ne more najti. Končno se je Maddaleni zopet po* srečilo opaziti ekspedicijo. Maddalena je opazil pred šotorom pet mož, šesti je bil v šotoru in je očividno obveščal ladjo. Ko so člani Nobilove ekspedicije opazili letalo, so pričeli od veselja plesati na ledu. Nobile sam je skakal po ledu in Maddalena sklepa, da se mu je rana že zacelila. Korpulentni češkoslo* vaški učenjak Behounek je imel na gla* vi posodo za bencin, da bi se od nje odbijali solnčni žarki. Letalo je spustilo s padalom ekspediciji na led živež, akomulatorje, orožje in zdravila. Lahko si mislimo, kako radostno so nesrečneži sprejeli prvo pomoč v smrtni nevarno* sti in skrajni sili. Čez dve uri je Mad* dalena zopet pristal v Kingsbavu, kjer so ga navdušeno sprejeli. Rasputinova hčerka toži Hčerka zloglasnega ruskega meniha in carskega ljubljenca Grigorija Ra-sputina, ki je bil največja nesreča za •rodbino zadnjega ruskega carja, je vložila ori pariškem sodišču tožbo proti knezu Jusupovu in velikemu knezu Dimitriju Pavloviču, ki sta 17. decembra 1916 umorila njenega očeta. Raspu-itinova hčerka, ki se piše zdaj Soiovje-va, zahteva 25 milijonov frankov odškodnine. Sklicuje se na opisovanje umora v knjigi, ki jo je izdal knez J na upravo «Slov. Naroda*. Fotografski ateljer na obali v Splitu, dobro uveden, prodam takoj radi odpo