Polda Tone Bajtarski Miklavž Ilustriral Fr. Uršič Na zapečku se je stiskalo pet razkuštranih glavic. Pečarjevi otroci so molili k sv. Miklavžu. Očenaš za očenašem so že odmolili, pa se jih stari dobrotnik še ni spomnil. ^Nie ne bo,« se je skujal starejši Franee. »Še malo dajmo, morda nam pa Ie kaj vrže,« je moledovala Minca. ki je bila šele v petem letu. In so znova začeli: »Pridi sveti Nikolaj — in obišči nas sedaj! Vsi te pričakujemo, vsi se že radujemo. Pridnim boš darov delil — saj si vedno dober bil... Če ne veš, kje smo doma, naj te angelček pelja.« Pa spet očenaš za očenašem. Na koneu vsakega pa se jih je osjla-silo vseh petero: »Preljubi sveti Miklavž, malo nam vrzi, pa veliko prinesi!« Mala Minca je pričakovala, da bo zdaj zdaj zaropotalo po hiši. Zadnji teden hodi sv. Miklavž po vasi, postoji pod okni in posluša: pridni otroci molijo, poredni pa se prepirajo in si nagajajo. Tn zgodi se, da včasih stari svetnik odpre svojo torbo. neslišno in nevidno odrine okno ali vrata in vrže otrokora kakšno malenkost. Menda more tudi skozi strop ali skozi sleno vreči pred presenečene otroke. Vsaj Minci se je tako zdelo. Tudi France, ki se je vedno trudil, da bi videl, od kod je darilo priletelo, ni nikoli opazil ničesar. Pravkar so zateli nov očenaš, ko je zaropotalo po sobi. »Orehi!« so planili otroci izza peči. Na vik in krik je prišla mama. 131 »Nič se ne prepirajte! Miklavž gleda, kaj če parkelj pride? Orehe razdelite, tudi Minca mora dobiti svojeU »Pri Šimnu je snoči vrgel Miklavž jabolka!« »Pri Bobku sladkarijeU »Pri Vrevcu celo čokoladoU »Mauia! Zakaj pa pri uas vrže le orehe?« »Morda so drugje bolj pridni,« se je izmikala mati. *Pa niso. Šiiunov v šoli nie ne zna. Bobkova nikoli ne uboga. Vrevčev pa tako, takoU Franee se ni dal ugaati. »Pa tole je tudi, otroci: naša hiša stoji na koncu vasi in Miklavž že vse razdeli, preden pride do nas. Le jejte orehe! Tudi kruha lahko odrežem.i Otroci so natresli oreiie na mizo in so jih tolkli. France je kar s čevljeni razbijat po njiii. Tako je tolkel, da je plamen v petrolejki veselo poskakoval iu svetil v zadovoljne obraze. Le France je raz-mišljal, zakaj je ravno njiiiova bajta na koncu vasi: vse dobro se ustavi v vasi in le lakota pride do Pečarja. Pa je Pečarjevih pet bolj pridnih kot so drugi Poglejski otroci. Za Mikiavžev večer je zapadel siieg. Otrokom se je zdelo, kakor bi beli angelčki sedeli ob poli iu čakali svetnika. Pečarjevi so sedeli za pečjo ves dan. Niso imeli dobrih čevljev, da bi mogli v sneg. Pa tudi mati je tako naročila, ko je odšla zdoma. Mrak je že bil, ko se je mati vrnila. »No? Ste že pripravili peharje, da jib nastavite Miklavžu?* *Že.« Pel glasov se je oglasiio izza peči. »ln listke z imeni smo dali v peharje, da se Miklavž ue bo zmotil.« sPrav, prav. Da se ae bo zmotil...« K.ot v skrbeh je govorila mati. jMamal Saj mi bo punčko pz'inesel, kajne?« »Punčko? Morda ti jo bo pa res.« »Pa tako veliko ...?. Minca je široko razprostrla roke. »Tako kot lani Vrevčevi Minki!« »Minca! Kaj pa, če bo punčka prav majhna?« Joža jo je zmotil: »Avtomobil pa gotovo dobim?« Šest let mu je bilo. »Bog ve? Morda ga ne bo.. .Ko sem bila še majlma, ni bilo tako. Miklavž je takrat manj i\osil kakor danes: nekaj suhih hriišk, nekaj jabolk, pest oreliov in morda dva ali tri rožiče. Takrat je tudi vsem enako prinesel, vsem samo to, nič drugega. Porednim pa je takrat šibe nosil.« »Ali hočete reči, da MiklavŽ ni več pravičen?« >Ne, otrok! Svetnik je dober, le ljudje so hudobni,« »Kaj ste rekli?« Mati ni vedela izhoda. Kako naj sinu razloži, zakaj Miklavž bo-gatim več prinese kot revnim. Pa se ,je France sam spet oglasil. »Mati! Morda pa danes sveti Miklavž prav tako prinese vsem 132 enako kot včasih. Pa so ljudje hudobni — bogati so — postaviti se hoČejo in. sami dodajo svetnikovemu darilu sladkarije ia igrače, pa kaj vem kaj vse?« Mati hi bila najrajši objeia svojega starejšega fanta. »Morda je res tako,« je pritrdila. Potem 50 zaspali in zasanjali o novih punčkah, takih, ki zamižijo, ko jiii položiš spat, pa o avtomobilu in konjičku, o novih čevljih in oblekah. Mati pa ni mogla zaspati. Dan je že oil, pa so Pečarjevi še spali. Na mizi je stalo j>et pe-harjev in v njih orelii, hruške, venec fig in nekaj zavitih rožičev. »Puneka!« Minca je planila s postelje in res je v svojem peharju zagledala punčko. Toda biia je majhna in trup je imela iz cunj. Deset rok je posegalo v peharje in obenern pogledovalo v sosednje posode, kaj so bratci dobili. Čevljev jii bilo, tudi kape in obleke ne. pa avtomobilčka in konjička in še marsičesa ne. »Obiecite sel« ie priganjala rnati. Pa jih ni mogla spraviti od darov. Nekdo je godrnjal, da je premalo dobil. Pa se je France takoj oglasil: »Kaj boš? To je dal Miklavž. Tudi drugod jim ne prinese nič več, pa jim starsi dodajo. Bahaci!« V veži si je nekdo odtrkal sneg s čevljev. Nato je potrkalo. — Učiteliica je siopila v sobo. Pod pazduho je nosila velik zavitek. »Kaj se ie zgodilo?« se je presirašila mati. » Sveti Miklavž je bil snoči v ,Domu'. Tudi vam je nekaj prinesel, pa nobenega ni bilo.« »Gospodična, še za vstopnino nisem imela.« »Saj je meni izročil svetnik. Rekel je: Za PeČarjeve, ker so pridni in radi v ,Domu' pomagaio.« Pet obrazov se je radovedno bližalo mizi. »Jo.j—oj!« GospodiČna je odvila zavoj. Vseni je kar zaprlo sapo. j/a Franca čev-lji — da bo v šolo mogel. Za Joža kapo in srajco, za Tinco jopico ia zvezke, za Minco nogavice i n obieko, za malega Milica pa ropotulji-co. O — pa še to! Sladkarije, otroci!« Mati kar do be-sede ni mogla. »Pa mami mo-rate tudi kaj dati. Saj boste, oiroci?« Koma j se je ma-ti zahvaliia in otro-kom pričela naroča-ti, naj se zahvalijo, pa je učiteljica že izginila. Sinica je priletela na okno in se začudila veselju v Pečarjevi bajti, kjer je vladalo navadno pomanjkanje, a danes je bila hiša polna veselja. 133