Stav. 48 V Trstu, v sredo 25. februarja 1920 Letnik XIV Izhaja vsak dan. udi ob nedeljah fn praznikih, ajutra). — tfređnffitvo: sv. >čiška AsKkega štev. 20. I. nadstropje — DapM naj st poiiljajo uredništvu. — Nefrsnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vraCaJo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlns. — Lastnik konsordj lista Edinosti — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina snaia na mesec L 3-—, pol lets L 18 — in celo lete t 36—. — Telefon nredniStvs in uprave Stev. 11-57. EDINOS Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stntb*. ^ Oglasi se račurta/o » tlrokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev i* obrtnikov mm pq 20stt£; osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabiia po 40 sto:., o-insi denarihi /-volov mm po^stot Mali oglasi po iO sto4. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase ^vojfffllt tnseraini oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacij * s*. ..osrifajo izklfuino - n1 Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajala v T^u, ul.'Sl. "„'.» A, 0- Iz Jugoslavije. Iz predzgodovine nove vlade, BELGRAD, 22. (JDS) Ko je 19. t. m. dopoldne predložil Stojan Protić regentu listo novega kabineta, je regent ni podpisal. Vzrok je bil v tem, ker je Halil beg Hrasnica za časa vojne kot avstrijski častnik izvršil v Srbiji razne grozov*tosti. Tudi proti Lavoslavu Hanžeku se je dvignila obtožba, da je bil avstrijski konfident. »Jutarnji list« poroča, da govori proti Hanžeku tudi njegovo republi-kamstvo in agitacija proti dinastiji. Ta dva ministra sta člana takozvane Hrvatske za-« ednice, a odlikujeta se posebno s tem, da sta v vprašanju agrarne reforme zagrizena zastopnika stališča veleposestnikov, begov in grofov ter da se zavzemata z vsemi silami proti kmetom. Ta prva kriza Protičevega kabineta se je rešila na ta način, da je Krndc prevzel na mesto Hanžeka ministrstvo za agrarno reformo, dr. Šurmin pa mesto Krnica ministrstvo za socijalno politiko, a Ivica Kovače vič namesto Hrasnice ministrstvo za šume in rude. To izpremenjeno listo je regent 20. t. m. odobril in so bili novi ministri ob 7 zapriseženi. BELGRAD, 22. (JDS) Imenovanje novega kabineta je povzročilo v Bel-gradu veliko nezadovoljnost, posebno radi tega, ker se naha-iaio v njem popolnoma diskvalificirani elementi. Minister za agrarno reformo bi moral postati Lavoslav Hanžek, ki je 12. t. m. izjavil v belovarski Nezavisnosti« s svojim podpisom, da je republikanec in da bo z vsemi silami podpiral republikansko gibanje, Kot dru- predstavnik hrvatskega dela našega naroda i*z Bosne bi bil moral postati minister zastopnik fevdalne begovske kaste dr. Ilajil beg ilrušnica, katerega izročitev je zahtevala mednarodna komisij? za ugotovitev vojmh krivcev pod predsedstvom znanega slovano-lila dt Reisa. Ta komisija je zahtevala izročitev Ha hi bfcga Hrasnice sodišču kot na vadnega zločinca, ker .j* kot avstrijski avditor )/rek«rl nad 32 smrtnih obsodb «ad nedolžnimi Srbi v Kragujevcu. Protiču je poveril regeni mandat ses-taviti v.la-do, ki mora delati s parlamentom in imeti v njem večino in kvorum, a v samih političnih krogih nove via.de se priznava, da vlada v najboljšem slučaju ne more v parlamentu spraviti sku-paj več kaikor 136 glasov, to je daleč pod kvorumom. I* yrst socijalnih demokratov se službeno javlja, da je edino Vasa Knežević izven bloka, da se pa i sndi, da ravno on ne bo pomagal vladi reakcije. Cinr.goroi so še enkrat izjavili, da gredo v vlado ie, če imajo v njo zaupanje, ako ga pa nimajo, potem je nili podpirali ne bodo. — S kafcimli sredstvi skušajo Prot'ičevi pristaši delovati, d.kazuje najbolj dejstvo, da je imel dr. Laginja žalosten pogum ponuditi tako odličnemu članu demokratske zaedruce, kakor )*» ur Alaitpovič, .ministrsko »nesfo v protide-jpokraKkt vla-li. Oklic na narod. BELGRAD, 23. Člani bivšega DavidoviČe-vega kabineta se bodo obrnili na narod s posebnim proglasom, v katerem bojo pojasnili vzroke sedanje izpremembe vladavine. Protestni shod demokratov v Zagrebu. ZAGREB, 23. Včeraj se je vršil v Zagrebn v prostorih glasbenega zavoda protestni • hod pristašev demokratske stranke, na katerem je govoril tudi bivši minister Svetozar Pribiče vič. Sestanek zaupnikov demokratski- stranke v Ljubljani. BELGRAD, 23. Za 29. t. m. je sklican zaupni se^ta-n^lr pristašev demokratske stranke v Ljubljani, katerega se bodo udeležili poslanci JDS in bivši ministri Svelozar Pribičevič, Drafckovič, Pavle Mari oko vič, dr. Kramer, dr. Lukinič, dr. Krizman 'in razni poslanci demokratske zaednice iz cele kraljevine. Zaslužena kazen. BELGRAD, 23. »Politika« poročaj Med vojno je bil v M os t ar ju divizijski komandant zloglasni general Streit. Ta sirovi in kruti človek je z vsemi sredstvi preganjal Srbe v Mo-starju in v okolici in bil strah in trepet vsega nareda. Koliko naših nesrečnih Mostarcev in Hercegov cev je utaknil v ječe po mostarskih utrdbah in koliko jih je Streit dal obesiti, tega nihče ne ve. Tts dni se je vrnil z Dunaja neki ugledni Mostarec, ki je tam slučajno videl »u mir ovij enega« c. in kr. generala Streita, Srečal sem,« tako pripoveduje, ^njegovo ekscelenco na Ringu, oblečenega v razdrapan \ ojaški plašč, na glavi je imel obrabljeno in mastno vojaško kapo, na nogah pa obične vojaške čevlje. V rokah je nosil pločevinasto vojaško skledico za menažo. Sključeno je stopal , po ulici, obraz mu je bil upadel z zaraščeno j brado. Hitel je pred mestno ubožno »kuhinjo, I ia debi kosilo ... Generala so tolografirali in j pod sliko so napisali: Es vvar einmal ein k. u. k. General« . . . Odstop dalmatinske pokrajinske vlade. SPLIT, 33. Povodom odstopa osrednje vlade j ie odstopila tudi pokrajinska vlada za Dal- j macijo. Valutno vprašanje. BELGRAD, 23. (JDS) Narodni in Jugoslo-venski klub sta umeknila svojo zahtevo, da nai vlada vzame v svoj program zamenjavo kron z dinarji al pari in pristala na to, da se sedaj izvrši izmena za Ninčičev denar, definitivna rešitev pa prepusti odločitvi parlamenta, v katerem lahko vsaka skupina zase zastopa svoje stališče. Dr. Frank in dr. Sachs na Reki. BAKAR, 19. (Zakasnelo.) Kaikor je znano, se nahajata na Reki dr. Vladknir Sachs in dr. Ivica Frank. Nastanila sta se v hiši nekega reškega trgovca Jugoslovema, dočim je bil ta odsoten. V stanovanje so napeljali telefon. Hrano dobivata iz častniške kuhinje. Lz hiše zahajata redko. V torek ob devetih se je vračala soproga dr, Sachsa domov. Preden stopi v hišo se ji približa eleganten mladenič in jo vljudno zaprosi, da bi mu dala pojasnilo o neki gospe, ki bi imela stanovati v tej hiši. Dokler mu je ona tolmačila, da je tujika in da te gospe ne pozna, je neznanec nenadoma iztrgal iz rok torbico in izgine. Do sedaj tega človeka j niso našli. Iz verodostojnega vira se doznava, da je bilo v torbici 200.000 nežigosanih kron, 16.900 švicarskih frankov, ček na 390.000 kron in ček na 150.000 ruskih ruibljev. Dravinjske doklade za upokojence. BELGRAD, 23. Demotkratsko-socijalistična vlada je na eni zadnjih sej odobrila posebne doklade k draginjskim dokladam upokojencev, vdov in sirot. Upokojenci bodo dobivali, ako jim pokojnina znaša 100, 150, 250 ali več kron, dodatek od 200, 245, 290 in 320 kron. Dodatki upokojencem, ki niso uradniki, znašajo 190, 220, 250 in 280 K, za vsakega rodbinskega člana bodo dobili upokojenci brez razlike kategorij dodatno doklado 30 K mesečno. Iz Češkoslovaške. Nemške demonstracije na Moravskem. BRNO, 23, V Policah so se priredile demonstracije, ker so se v okolici vršile rekvizicije. Prebivalci so iz okolice trumoma prihajali v Police, kjer so na trgu razni elementi lnijskali množico. Demonstranti so peli izzivalne pesmi: *Deulschland, Deutschland iiber alles« in >Die Wacht am Rhein*. Za vzdrževanje reda ie bila poklicana vojaška četa 40 mož. Večinoma pijani demonstranti so ta oddelek napadli, ki je vsled tega moral v lastno obrambo streljati. Dve osebi sta bili ubiti, osem je bilo ranjenih. Komunisti v Bratislavi. BRATISLAVA, 23. Reichpost poroča, da komunisti v Bratislavi (Požunu) zelo živahno agitirajo s sodelovanjem madžarskih komunistov Garbayja, Waga in Goendoela. S pristojnega mesta se javlja, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Ravnotako je neresnična vest, v >Deutsches Voiksblattu , da so se če-hoslovaški orožniki spopadli s prebivalstvom na Žitnem otoku. Čehi in Madž&rji. DUNAJ, 23. Dunajski zastopnik čehoslo-vaškega tiskovnega urada -izjavlja na podlagi pooblastila s kompetentne strani, da je popolnoma neresnična vest AV'iener Mittagspoiste«. da so si madžarski radikalni Krogi zagotovili podporo čeliosjovaške vlaide v boju proti sedanji madžarski vladavini in da jč čehoslo-vašika v tada pripravljena, dati očke teritorijalne privolitve v primeru, ako pridejo na Madžarske m raklikaloi in socijaikti na krmilo. Tešinsko vprašanje. TEŠIN, 23. Poreča se. da namerava en ten-tna komisija v Tešinu osnovali posebno posvetovalno komisijo sza gospodarsko vprašanje. V 'komisijo l«i bili pozvani trije Cehi. trije Nemci m trije Poljaki Položaj češke industrije. PRAGA, 23. V zadnji seji osrednje zveze čehosk)vaške industrije so izjavili, da se je položaj čehcslovaške industrije zopet poslabšal, ker se ni zboljšala niti dobava sirovin, niti preskrba s premogom. Nepovoljni položaj industrije so je vrhu tega poslabšal tudi vsled splošne pravne in gospodarske nesigurnosti. Finančno politični radikalizem ubija vsako podjetnost. Oddaija premoženja ogroža industrijo v temelju, posebno zato, ker se mora premoženje oddati v kratkem roku, brez ozira na to, ali zmore sploh produktivni kapital tako obremenitev. Položaj glede premoga se od Novega leta nikakor ni »boljšal, ter se je vsled stavke v ostravski okolici produkcija zman-šala za 20.000 vagonov. Bratislavski madžarska socijalni demokrati proti nasilju madžarske vlade, PRAGA, 23. (S.) Vsled zadnjih političnih dogodkov na Madžarskem je poslala madžarska soc'-alno-dernokratska stranka v Bratislavi čehoslovaškemu ministrskemu predsedniku Tusarju poslanico, v kateri ga prosi, naj po- j sređuje pri ententnih vlastih, da se prekinejo \ pogajanja z madžarskimi delegati, dokler se ne j nadomesti sedanja nasilna vlada v Budimpešti j z zakonito vlado. IZ RUSIJE. Boljševiki uvedli splošno delovno dolžnost. STOCKHOLM, 23. Boljševiiki so v Rusiji uvedli splošno delovno »dolžnost. Delavski sovjeti so bili razpuščend. Tvornice in delavnice so podrejene zavodskim svetom, ki jih imenuje vlada. Členi teh svetov imajo častniško dostojanstvo in neomejeno moč. Uvedena je splošna delovna dolžnost tudi za ženske. P O D LI S T £K ttoduM Albert Rttjer S (Prijateljski šopek na njegov prerani grob.) Petje vodi g. nadučitelj Rajer« sem bral v Goriški Straži« cd 19. t. m. v dopisu iz Lo-kavca pri Ajdovščini, ko sem prišel 20. t. m. domov od pogreba — ravnoistega g. naduči-telja. Delo in smrt! Talke tragične antiteze v ibtem hipu še nisem doživel. Dopisnik, kateri je pisal ta stavek v »Goriško Stražo«, gotovo ni mislil, da .je zapel ravno s tem stavkom rajniku najlepšo nagrobnico. V 33. letu, takorekoč šele na pragu moške dobe, je moral iti g. Rajer od nas v frrrri grob. In to v dnevih, ko potrebujejo vrli lokavski sokoli, lokavski pevci, vse ljudstvo najbolj svojega mojstra in učenika; ravno v dnevih, v katerih naš narod divje tuli po vsakem zna-čajnem razumniku. ln pokalo mi je srce, ko sem videl viti se v brezmejni žalosti njegovo mlado vdovo Milico in nadvse nežne in lepe njegove hčerkice: Vilico, Nadko in Vandico, čepeče in drhteče kot v šopku . . . Saj ni bilo moža, ni bilo očeta, ki bi bil dražestnejši družinici srčneje vdan! Ni se posrečilo .jih utolažiti in s silo so jih morali odtrgati od mrtveca. Rajnik, gorišski rojak, je bil sicer šibke narave, doživel bi pa lahko v rednih razmerah starost in užival lahko mirno sad svojega življenjskega truda, toda 'kal smrti so mu vložili krvniki izza leta 1914. — Z gro World« javlja iz Se-bastopola, da je poležaj protirevolucijonarnih čet v Krimu kritičen. General Shilling varuje z maloštevilnimi četami zemski jezik pri Pe-rekepu. V Sebastopolu je poleg 10.000 prebivalcev* najmanj prav toliko beguncev iz Južne Rusije brez pripomočkov in brez zdravil, ako-tudi so se ondi razpasle kužne bolezni. V se-bastopclski luki se nahajajo angleška vojna ladja »Marlborough«, ter ameriški, francoski in grški tonpedni rušilci. Begunci se vsled ne-dostajanja avtoritete raznih vlad ne morejo odpcslati. Denjikin je sicer s Kozaki sklenil dogovor, toda donski in kubanski Kozaki so zahtevali take pridržke, da je položaj v Krimu več kakor dvomljiv. Denjikin vrhovni poglavar Rusije. LYON, 23. Iz glavnega stana generala Denji-kina se poroča: Med generalom Denjikinom in zemstvom Kozakov se je dosegel sporazum, v zmislu katerega je general Denjikin priznan za vrhovnega poglavarja Rusije. Do sklicanja ustavotvorne ruske skupščine bo imel v svojih rokah vso oblast, tako civilno, kakor vojaško. V tem času bo zboroval začasen južnoruski parlament. Denjikin bo iinelp vraico pogojnega, veta napram sklepom tega parlamenta ter pravico, da imenuje predsednika ministrskega sveta, ki ivo izbral sam ostale Člane kabineta, razen vojnega ministra in ministra za mornarico. Ministri bodo odgovorni začasnemu iil pru skemu parlament u Gospodarski položaj Rusije. VARŠAVA, 23. (S.) BoljŠeviski listi ipriob-čujejo poročilo posebne komisije, izdelano poleti I. 1919. Poročilo navaja vojne izgube in prihaja do sklejpa, da je treba 32 nuli^ar-d ru-bljev ali 3 milijarde in dvesto milijonov šterlin •za obnovitev normalnega proizvajanja v Rusiji. Poročilo pravi razun lega, da Rusija n& samo ne more izvažati sirovin v svrho izmenjave za druge proizvode, temveč da rabi sama za milijardo rubljev sirovin. Poljski listi komentirajo In poročilo in ugo lavlja jo, da je zelo iluzorično upanje, da bo imela vzpostavitev trgovinskih c>dr»nsa.|ev z Ri^ij.i po*:;*;vun uspehe. Is Madžarske. Madiarji zahtevajo municijo. DUNAJ, 23. Abemd« poroča po Dail/ Ileraklu , da je bil dr, Waly imenovan za za-stopnika grofa Andrassyja v Londonu ter dobil nalogo, tla zahteva na Angleškem municijo za madžarsko belo armado. Admiral Hortli^ je pripravljen, da se zato stavijo nekatere železnice in državni monopoli pod angleško krnir trolo. Proti priklopitvi Pečuha Madžarski. DUNAJ, 23. »Arbeiter Zeit >ng« piše: Ko je prišla v Pečuii vest, da pripade to ozemlje j Madžarski, so začeli delavci prirejali po vsem okraju velkke skupščine. Sklenili so, da se upro .proti izročitvi mesta IIortyjevi Madžarski in da se ali izselijo, ali pa cborože in se z orožjem v roki bore proti belim četam. Na-glašali so, da ostanejo rajši državljani demokratske jugoslovenske države, kakor da bi bili zatirani sužnji Horlyjeve Madžarske. Iz Avstrije. Avstro-ogrska banka. DUNAJ, 22. Avstro-ogrska banka zavzema stališče, da je potekel njen privilegij, da pa ! mora v Avstriji, in na Madžarskem nadaljevali , bančne posle na podstavi izdanih zakonov. Stavka krojačev na Dunaju . DUNAJ, 23. V dunajski krojaški obrti, v ka-; teri se je pred kratkim pričel velik mezdni boj, je izbruhnila delna stavka. Velike korpo- ! racije krojaških tvrdk razpravljajo o vpraša- j nju splošnega izprlja delavcev, ako se stavkajoči nemudoma, ne bi vrnili k delu. Mirovna konferenca. Milierand v Londonu. LONDON. 23. Nocoj je prispel francoski ministrski predsednik MiUerarJ. Predvidevajo -c resne razprave o turškem in ruskem vprašan:u. Millerandove Izjave o delu vrhovnega sveta. LOiNDON, 24. (S.) Proti večeru je sprejel Milierand nekoliko časnikarjev, katerim je očrtal v gičvnih potezah vprašanja, ki so se razpravljala v vrhovnem svetu. Na koncu je dodal, da jc bila najvažnejša me J vsemi razpravami tista, ki se je tikala ruskega vprašanja, s katerim se je vrhovni vično in danes se delajo najbolj nedolžni.... Rajnik, pa zvest in veren član vedroznačaj-nega primorskega slovenskega življa, v strašnih jesenskih dnevih leta 1914. ni hotel tuliti s tulečimi! In prišla sta dva rablja-žandarja in sta ga barbarsko, kot herodovci v Betlehemu, strgala iz objemov njegove mlade žene iz nedolžnih ročic prvorojenke ter sta ga tirala po znanem križe vem potu izza leta 1914. po brezštevilnih pasijonskih postajah na — ljub- i Ijanski grad. — Kogar ni zadela ista us'jda, ne ve, kaj je : trpljenje. Jaz sem bil v dveh soških bitkah, j tri mesece v strelskih jarkih na Fajtovem hri- • bu, a vse skupaj ni bilo tako hudo, kakor ta- j krai, ko sem bil kot »izdajalec domovine« y i rokah avstrijskih orožnikov, ječ in sodnikov. Zalo pa smem trditi, da je naš rajni Rajer — žrtev vojne. In res, nežni njegov organizem se od tedaj ni mogel več utrditi. Lanjsko pomlad sem bil poklican, da učim verstvo v tevški šoli v šmarnskr župniji na Goriškem, kijer je tedaj vodil šolo naš rajnik. Takoj sva se spoprijatljila. Nekako inilo in svet pečal na dopoldanski in popoldanski seji. Razprava bo gotova jutri, in potem .pride na vr-•>'to turško vprašanje. Pretresanje mirovne pogodbe s aurči'O se gotovo ne bo končalo v eni sami seji. toda delo vrhovnega sveta ie zelo napredovalo, v kolikor *c tiče načel in glavnih smeri. Zavezniki so se sporazumeli glede ruskega vprašanja kakor tuji glede vprašanja pomoči, ki bi se poslala Pcl.ski, če bi bi!-a potreba. Vrhovni svet je sklenil danes, da se bo pečal tudi z vprašanjem draginje. toda ie razprave ni>o v nobeni zvezi z ruskim vprašanjem. Minister Marshul je bil pozvan p<^ Millerandu v Len d oru ali se še ne ve. če bo mrgel priti. Draginjsko vprašanje se ho pretresalo v četi tek. Obsežno gradivo, ki ga ima vr-hrvni svet pred seboj, bo na.brže zahtevalo še en tt-.cn dela ali tudi več. Kljub temu bo šel Milierand pri-hodnii petek ali v soboto v Pariz, ker bo moral spremljati predsednika republike na njegovem potovanju v Bordeaux. Današnjim se':;m st prisostvovali Lloyd George. Nitti, Scaaloja, Milierand. lord Curzcn. Berthelot. Cambon in Chitida. japonski poslenik. Pred prteuantcm sovjetske republike. PARIZ, 23. 1.-: I. ndona poročale: ZJL-^c. da je blizu čas. ko bodo Anglija. Italija in Japonska priznale sevjets',. * epu; liko. I^prememba zavezniške polhike napram Rusiji je baje v zvezi /. zadnjimi poročili iz Rus",' in notranjo politiko \ Angliji. Japonski in Italiji. Milierand, ki je sicer vedno v stiku z Londonom, bo našel pa povrnitvi v London že popolnoma izpremenjeno politiko. »Temps« ugotavlja, da ie nameravano priznanje sovjetske vlade v zvezi z vzpostavitvijo gospodarskih odnošajev z Rusijo potom zadrug. List poudarja, da bi hote'e Anglija. Japonska in Italija! najti v Rusiji, kar ie iskala Nemčija, to je sirovine.1 in s ver i Francijo, kateri st ni bati notranjega pri-! tiska. ?red posnemanjem angleške poli rike. —j »Temps« zatrjuje, da so ruska prometna sredstva j v velikem nerecu, in da bedo mogli boljševiki j plačati s s; rovi nami šele teda.i. ko se popravijo njihove železnice, kar bi stalo eno milijardo in pol frankov za železnice severne Rusije, če hi so hoteli prepeljati vsaj 3—4 milijoni ton. V južni Rusiji, kjer so raiztnere nekoliko boljše, bi se morala imeti na razpolage glavnica 3—4 milijonov frankov. preden se začne resna izmenjava proizvodov. Boljševiki t»i v .•.C'kih razmerah ne mogli plačati / žitom in sirovina m i. ki se moralo prevajati hitro — zaključuje »Temps« — ter bodo morali plačati z zlatom, platino In drugimi dragoceno-} strni, ki -o se otele zasebnikom, kar bi se protivilo inednaiodnčfuit pravu, koristim ruskih upnikov Rusije same. Intransigeant« piše. merodajui kro&i zanikajo vest o priznanju sovjetske \ lade. k'. Londona 'priliuja vest. da ie dobil L!oyd George po slanico, ki priporoča priznanje sovjet-j ske republike in sklenitev fliiru z .boljševiško \la 1 do. Pcslanica te v^d»»«sana od generala, predsednika angleškega (.: o«-lan-tva pri severo-vzhodni rpsAi vladi ln drugih članov angleških misij v »v1 u Finančna posvetovanja. LONDON, sA. iS.) Včeraj ,je imel g. Nitti z zakladnim tajnikom Chamtberleinom dolg pogovor, katerega se je udeležil tudi nadzornik zakladnice. V četrtek se bo razpravljalo na seji ministrskih predsednikov o italijanskih tečajih. Ves.t o varčnosti v Italiji je naredila dober v tisk. Smatra se, da doseže novo posojilo nad 20 milijard, valed ćesar se l»o lahko znižalo število krožečega papirnatega denarja. /editiiene države ne vstopijo začasno v Zvezo narodov. NE\V VORK, 23. Snoči se Ve v senatu zopet razpravljajo o pridržkih k versailleski pogodbi. Hitcockov -predlo?.. d.> na' Zedinjene države iz-virp'i'" i'7 Zveze narodov, ie bil odkU nien. kakor ■tudi nov Lodgejev predlog, dočim so se njegovi prejšnil prklr/ki o-'obr»lr. Vsled tev.a l^i /edi-ti ene države ne smele v topiti v Zvezo narodov, če ostane njena obbka taka, kakor ie danes. Ta r-ridr/t-k fdpade. Oe se statuti Zveze narodov iz-.;: r e; i i L-11 ;o. kakor In ve Amerika. Medtem vprašanje še ni deiinitivijo rešeno, ker VVilson ima pravico p.rev -It' 'iti pogodbo senatu, ki bkorkrat hoče. Zavezniki in rusko vprašatif«:. LONDON, 24. (S.) Uradn« se poroča, da sla bili angleška in švicarska vlada .prisiljeni izgnali sovjetske zastopnike, ker so zlorabiti svoje pravice. Trgovina med Rusijo in Evropo se bo podpirala v čim večji meri, ne da bi se pri tem kaj izpreuienilo politično stališče. Zavezniki se strinjajo v tem, da morajo dobiti nepristranska poročila o razmerah v Rusiji ir. zato so pozdravili z zadoščenjem predlog ined-. narodnega delovnega urada, da se pošLje v Rusijo poizvedovalna komisija, toda smatra se, da bi to poizvedovanje imelo večje uspehe, če bi prevzel njegovo vodstvo svet zveze narodov. Zavezniki bodo pozvali to ustanovo, da ukrene kaj v tem oziru. JADRANSKO VPRAŠANJE. Wilsonova nota se še nt odposlala. LONDON, 24. (S.) *Daily Telegraph« poroča iz Washi ngtona, da se odpošlje Wilsonov odgovor na zavezniško noto konec tega tedna. Smatra se, da bo predsednik izjavil v njej, da vztraja pri načrtu cJ 9. decembra m. 1. Trumbić dobil končnoveljana navodila glede zavezniškega načrta? RIM, 24. »Popelo Romano« piše: Veliko se razpravlja o Wi!sonovem odgovoru, katerega r.alaneno besedilo še ni znano. Ponavlja se, da bo brezdvomno vztrajal pri svoji nepopustljivosti glede jadranskega vprašanja. V Londonu se aplošno smatra, da mora Lloyd George vkljub temu držati svoje obveze napram Italiji. Vsled tega ne ostane Italiji drugega, nego izber med zavezniškimi predlogi in londonsko pogodbo. Zagotavlja se, da je Trumbić dobil včeraj iz Belgrada važna sporočila glede zavezniškega načrta. »Ultimatum« predložen Proti Ju. BERN. 23. Centralna agencija pi;r< „a :z Bel-grada, da sta ingleški in francoski zastopnik izročila novi jugoslovanski vkr.'i v obliki ultimatuma« besedilo nete. ki je bila Izrečena pred 15 dnevi prejšnjemu kabinetu. Amerika in reško vprašanje. DUNAJ, 23. -»Neue Freie Presse poroča iz washinglona: V vladnih krogih se poudarja možnost, da bodo Zedinjene države ustavile pomožno akcijo za Evropo, ako se bodo v mirovni pogodbi glede reškega vprašanja izvršile kake izipremerobe. Iz službenih krogov javljajo, da Wilsonovo sporočilo zaveznikom ne grozi; vendar pa izjavlja, da mora Amerika predloge ministrskih predsednikov odklanjali. Barzilai odide v Jugoslavijo? RIM, 24. Agencija-' Italia Nuova .poroča, da se v političnih krogih govori o nekakšni misiji, ki bi se poverila Barzilaju v Jugoslaviji. Londonska pogodba se priobči. LONDON, 24. (S.) Dolnja zbornica. Bonar Lavv je izjavil, da se londonska pogodba iz 1. 1916. priobči, čim bo predložen zbornici. Nemčija in Rusija. PARIZ, 24. (S.) Iz Beroi ina poročajo: Agencija ^Wolf zanika vest, da je odposlanec sovjetske vlade, ki je pred kratkim prispel v Bcrolin, prišel z namenom, da začne mir nim pogajanja. Poročilo pripominja, da obstoja mir med Rusijo in Nemčijo, odkler jc bila sklenjena brestlilovska pogodba; člen v ersailleske mirovne pogodbe, ki razveljavlja prej sklonjene nemške pogodbe, ni izpremenil ničesar na tem dejstvu. Bsorčeunnjc. (Dopis.) To je ruska beseda, a za močno mlomačena v slovenščini po navocl lu Prešerna: Ne bod' mo šalobarde, Moskvičanov, Gorenjci moji, knjige mi heriiunl Dandanes se torej že vsi in vsevprek ogorčutjemo. Za srj in jezo pa nam tudi v (.hi 1 ni meri skrbe diplomati in bolišc-v:Ui, verižniki in tatovi, konservativci in anarhisti. Ogorčuje se Clemenccau i;i Bela Kun, og.rčujeta se Friedrich in llorthy, ogorčujeta se Bombacci in Malatesta, ogorčuje se — kako bi ga pozabili - tudi D'Anrumzio. Ali bi torej ibilo mrxIerno in dostojno, da sc ne bi tudi mi ogorčevali? Zanimivo pa je pri tem opazovati, kaiko znajo inlcresirani mogočnjaki vr.-tl i t i in sukati ja> no ogorče vanje. Pomislimo na madžarske zmede. Dokler so Kun, Pogany, Saiintely in iovariši davili Madžare na debelo brez zasliševanj in sodcb, se nismo smeli preko šolsko mere ogorče val i: bali smo se, da ne bi stal kje za hrbtom skrit boljševik, ki niii je dišala kadeta se kri. Ko sta nastopila Horthy in Friedrich ti r {■»o zaslišanju in sodibi obesila par deseloiio teroristov, se jc zgrozil ves civi-Vizimni svel Jc neza JiSano, da sredi Ev- rope i»iva narod, ki še ni voljan preseliti se bdeč v Indijo Koromandijo. Celo nad Edinostjo se je ogorči! neki pravovernik lenji-nov, ker je ponatisnila kakršnosižebotdi notico, ki iii prerokovala zmage edinozvcličalne vere. In najzadnjc cmo se ogorčili vsinaokrog nad predrznostjo — Holandije. Pomislite: 16 mesecev smo naštevali Vi-I jem u njegove grehe, ni storil hudobije, tla je nismo z ogorčevanjem razlagali in brali po časopisih. In naenkrat se mala Holandija drzne vzetvi lopova v zaščito. Ali ni, da bi jo človek na solisti pohrustal?! Zdaj pa 'dovolite, da pre-menim registre, da ipo.vem svojo misel brez šile. Holandija je dala enlenti odgovor, vreden svcJbad'nega naroda. Ko sem ga bral, se mi je srce smejalo in z nekako esletičnim zadovoljstvom odobravalo moški čin male države nasproti mogočni kom. Ko bi jaz sestavljal knjigo za vzgojo patriotizma, iz cele poplave mirovne konference bi izbral težko kak si jajen zgled raz ven tega. Naj lo reč nekoliko razložim. En-tenta ni zame nikakp božanstvo, ki je prišlo iz nadzemeljskih višav pokorit grehe in hudobije listih, ki. niso bili ententa. Zame je le zveza sebi-onikov proti slični zvezi sebič-n;kov, trop volkov proti čedi tigrov. Danes je med čitatelji Edinosti težko še kdo, ki bi ve-rovi«l v v išjo pravic olfj ubn o s t ozvezdja Velike Brilanije. Celo sami narodi sporaznuna izpre-videvajo, da je svetovna politika zavožena v tla to. Francozi so že svojega Clemenceauja postavili na hladno, Angleži tudi godrnjajo proti Llo-yJ Georgeu. Upam potemtakem, da se tudi jaz ne pregrešim proti idealom človeštva, če trdim da jih sporazum kaj slabo spoštuje in ćtiva. Ko so tedaj ti veleverižniki potrkali na vrata nizozemskega vnanjega ministra, ni od strahu padel na kolena in zažgal dišečega kadila, ampaj: je zgrabil metlo, ter jih spodil nazaj v Pariz. To je bilo edino primerno in dostojanstveno za deželo, ki je med vojno tako uspešno kazala zobe obema strankama, da je vkljub nevarnemu (položaju ohranila sebi dragoceni mir. Nizozemska ima s-voje ime odlod, ker je velik del njene površine nižji od gladine morja; z vztrajnim delom .so li ljudje iztrgali ta rodovitna tla morskim valovom z visokimi nasipi. Tudi proli valovom vojnih strasti jih je slično zavaroval nas'p čvrstega domoljubja in zdrave pameti. Tudi ta zadnji poizkus sporazurua glede Viljema so Nizozemci s svojega nepristran- ctožno, a vendar nad vse prijazno ine je gledalo njegovo oko, mil in otožen je bil tudi njegov nežni glas, otožen sijaj njegovih lic. Takoj mi je reklo meje srce: to ti je sotrpin izza L 1914. Vprašaim. Uresničil mi je moje slutnje. Spoštoval sem ga vedno kot pravega Slovenca, to je: sina trpljenja! Njegova učiteljska služba na tevški šoli pa je bila za njegovo, po preganjanju oškodovano zdravje prehuda. Hoditi je moral od svojega cloma po veliki in dalnji strmini v šolo. Na-kepal si je iznova bolezen; pogosto mu je tekla z nosa kri. Zato st je poiskal udobnejšo službo: v lepi šoli v tihih Lokavcih. Tukaj si je hotel ustvariti mirni dom ob strani svoje nadvse ljubljene Milice, v sredi med angelskolepimi hčerkicami. Pa Bog je sklenil drugače. A vrtrajal je rajnik kot junak do zadnjega v službi. Z največjim naporom je učil še zadnjo soboto v šoli. V ponedelek je začutil bolestne sunike v ramah, ponoči v torek (je otrpnilo srce... Nič sluteči, !e v rodbinski poset, sle prišli iz Id rije njegova mali in Cestra v ponedeljek k njemu. Drug: dan so ga pomagale naparat. Kol da bi čekal nanje! Žrtfcv vejne! Zraven pa tudi žrtev težavnega učiteljskega poklica. — Take žrtve pa so spravni dar na oltar našega osvobojenja, seme in kal narodne svobode. In če bo enkrat pisala zlata knjiga velikega, a težavnega vstajenja Slovencev, se morajo zabeležili z velikimi črkami v prvi vrsli vse žrtve izza leta 1914. Zadnji med njimi pa gotovo ni naš nepozabni nadučitelj, gospod Albert Rajer. Dnevno časopisje naše bi pa ne izpolnilo svoje svete naloge, če hi že sedaj ne posvetilo žrtvovanim z^hiženi kotiček v svojih predalih,- Zagrnila sc je, dragi Rajer, črna zemlja nad Teboi, a ni zagrnila Tvojih trdnih nad, ne more zagrniti Tvojih dobrih slutenjl Saj tli v vsemateri-zemlji zopet novo seme vstajenja! J. Maierhofer. Stran IL skega stališča smatrali za to, kar je v resnici: čin sile ene stranke, ^elja po maščevanju in ponižanju nasprotnika. Ln njihov odgovor je tisdi vsled oblike vreden, da se uvrsti v vzgojno berilo: sestavljen je dostojno, pa brez hinavskega previjanja, kratko po pravilu: »Da, da, ne, ne. Ta velika nravna moč, ki diha iz tega dejanja, la samozavest malega naroda, to nas navdaja z občudovanjem. S tem se prav nič ne dotikamo vprašanja krivde in nekrivde bivšega cesarja Viljema. Ta človek ne more vzeti poštenja celemu narodu pravih mož. Želeli bi iz srca, da tudi naš uedinjeni narod pc-snema zgled malih pa zdravih narodov, da postane vztrajen in cdloćen v borbi za .popolno neodvisnost svoje dežele in svojih svobod* nih ustanov proti celemu svetu plačanih orgo-čevalcev in naučenih papagajev. V tem zmislu se ne bojim zaklicali tudi jaz: bravo, Ho-lsndska! Romale vesti. Dr. Matkd Laginia — hrvatski ban! 2e preti par dnevi — takoj po sestavi nove vlade v državi SHS — se je raznesel po r[rstu glas. da bo dr. Marko Lagin'a imenovan za bana Hrvatske. Vest je sedi} .potrjena — dr. Laginja je prišel na o.lično mesto, cdkcder bo mogel Izdatno vplivati na petek stvari \ državi. Ravno izato sprejema z nevo službo ogromno odgovornost napram vsemu narodu. To odgovornost mu natega vsa njegova politična minulost. Zadnje čase nismo mogli pritriati njegovemu postopanju in vedenju v dobi reševanja krize in niso mu pritrjali tudi njegovi zavedni ožji sczemHakt. kakor nam zatrjajo vsa pcrcslila iz Istre. Vendar pozdravljamo \z zadovoljstvom njegovo imenovanje na tako visoko mesto* ncdeiaie se, da ne prevari naše pričakovanje^ ki e opiramo ravno na njegovo poli-tično minulost: prvaka in prvcboritelja naroda v Istri. Dr. Laginia je Istran. Zgodovina narodnih in političnih bc-jev v te i Dckraiini je obenem izgedovina bcrireKa in politika Laginje. Njegovo ime ie ne-razdružljivo spojeno z zgodovino Istre v minulih desetletjih. Težko je bilo narcc.no delo v Istri in delo voditeljev ie bilo mučeniško deJo. Ce ikdo, ve dr. Laginja. k3ko neizogibno potrebno ije v težkih ^asih združevanje vseh narodnih sil. ve. da more v ako cepljenje, vsako razdvajanje. Ja morejo domaći spori spravi ati stvar naroda v največjo nevarnost. Ce kdo. mora vedeti dr. LagLnja, da je v sviho enotnosti dela. treba mejsebojne strpljivosti iti spraviMvosti! In ker ve v-e to, ie Uclžan svojemu častnemu slovesu bivšega istrskega prvcboritelja, je del/an svoji minudotsti, n razglašajo v svet. da nas ni več tu. Ce trde ta«ko nezavestno, varajo sami sebe in govore neresnico v lastni žep. Ce pa vedo, da ne govore resnice, varajo zave-tno svojo javnost in jo (zavajajo v ernote, v kriva mnenja in krive račune. Ničesar se niso naučili in ničesar pozabili. Izkustva jih niso naučila, da se petaievanjem -dejstev dosega le hipna omama lastnih ljudi. Ko pa se le-ti vzdramijo iz te cmame. viJjo zopet pred .,ebo'» dejstva. Cassa slava di risparmio e prestiti (Tržaška posojilnica in hranilnica)« — Caisa di risparmio croata«. — Cassa nazionale slava di risp. e prest. Crns. reg. a. g. I. (Narod-posojilnica in hranilnica)«. — -Cassa popolare di rlsp. e mutui (Ljudska posojilnica in hranilnica)« — Cas a di risparmio generale (Siplošna hranilnica),. — Pripominjamo, da tudi (luida cznača izrecno te zavode kot slovanske s tem. da navaja tudi njih slovanska imena. Na strani 51.: Banca di Creoto di Lubiana (Succursale della)« — Banca Adriatlca, sede principale Trieste (editi-cio proprio)«. Te naše zavode navaja italijanska Guida . A kje so že vse druge naše gospodarske organizacije v mestu in po okolici, torei tudi v tr-ža&ki cbiini: konsumna društva, ige-spedat s>ke zadruge. kmetijska družba. «11 kje cela vrsta naših socijalnih in kulturnih naprav, ki jih je gotovo pre cej nad sto?! In naše agilne politične organizacije. in !i še temeljiteje!! Uničevane tuje lasti in nas.Iie ie zločin; junaški pešte-n Ik pa oblast 7atc. ker ni bo-lj ostra proti tistim, & so trpeji il'^C: pc-msnja, d3 W mo- rala očimo pokazati svojo solidarnost z — ^o-čilici!! Tako razkrivajo ti junaki in poštenjaki sam» svojo lepo dušo! Važen sklep ljubljanskih uredništev. Vsi ljubljanski listi objavljajo: Uredništva slovenskih listov v Ljubljani » v sporazumu z izdajatelji m Udruženjem jugoslavenskih novinarjev sklenila, da bodo odslej spreiemala društvene vesti, kakor obiave o občnih zborih, o odborcvih sejah, o raznih društvenih prireditvah, izkaze darov ud., •samo proti plačilu določenih pristojbin. V to svtiio je Udruženje jugo-slovenskih novinarjev uvccio posebne kolke, s katerimi mora biti opremljen vsak rokopis, ki ga pošlje o društva, korporacije ali posamne osebe uredništvom v objavo, lo velja tudi za zavode in urade. Za vsako vest. ob--egajočo do šairi vrste, znači kolek dve kroni. Za vsaki nadaljnn tdivc vrsti je treba na rokopis pr.lepiti nerv .kolek. Kolki se dobava'o v uredništvu in upravi vsakega lista. Skupilo za kc'ke pripade pokojninskemu zakladu Udruženja iugosJovanskm novinarjev. Ta sklep -stopi v veljavo v sredo, dne 26. februarja. Od tega »žne naprej h^ti ne bodo več brezplačno sprejemali društvenšii ah sbcnui objav, mar več samo proti plačilu določene prJStoj-.bine v kolkih, kar naj občinstvo uvaiirje. — v Lriubljaiti. 21. februarja 1920. — Za Slov. Na-r»cd«: K-asto Pust osi em še k. Za »?Iovenca<=: Fran ^mcdeL Za -Jugoslavijo^: Stanko Virant. Za »Naprej«: Rudolf Golouh. Za »Večerni list«: Iran Krem/.ar. Od generalnega civilnega komisarla prejemamo uradno: Med prebivalstvom v Avča-h se ie bil razneseb <;las. da ie dala.jugoslovenska vlada one barake, katere -o se v tei občini dale na razpolago drfr/inam. ki so brez stanovanja. — Morda bi bilo odveč nada sati, >da ie takšno prepričanje smtVšno. Barake v Avčah so bile enostavno kupljene v Avstriji na stroške generalnega civilnega ikomisarijata .v Trstu, a postavil jih je na omenjenem mestu njegov tehnični oddelek. Naravno maslo. Xprovkacijska komisija nam javlja: Ker je prispela gotova količina naravnega masla, se ibo isto (prodajalo od danes naprej po vseh prodajalnah aprovizacijske komisije, ^ delavskih zadrug in po prodajalnah iestvln, v katerih se prodajajo- živila aprovizacijske komisije. Cena: L 13'50 kiloasram. Državno sukno in državna obuvala. Ker se ni še določilo, kako se bo razdelilo gori omenjeno blago medi ls*ro. Trst in Goriško, ne bo sprejemal tukajšnji magistrat za sedaj in do nove odredbe nobenih prošeir; za izdajanje ktnpmh dovoljenj. Varnostne odredbe proti pasji steklini. Tukajšnji magistrat naznanja: Z ozirom na veliko število slučajev pa sic stekline, ki so se u®otov4M v tzadnjem času. predpisuje mestni magistrat, da moraio vsi psi ne samo imeti močne nagobčnike in kovinasto zruko. kaikor je biio odrejeno v predpisu kr. gubernatorhta Oit 14. aprila l^lV., št. 1 it — 195. — teaiveč da se morajo tudi stalno vo-dlii ob vrvici. Tei odredbi niso poj vrženi Jovski 'in pastirski ipsi- toda samo tedaj, ko se nalia^aio na lovu ali na ps-šnji. Vsi psi. ki se ne bodo vodili na vrvici, se -bodo 4K>lovili in pcubili 'tudi oe bodo imeli predpisani gofočnik in predpisano znamko, a njih gospodarji se bodo kaznovali v zmislu f>3. irc 66. zakona od (». avgusta 1919.. št. 177. Izprenieuiba priimkov. Generalni civilni komesarijat je dovolil s tozadevnimi odloki sledečim o-sebairt izjpremembo njihovih dosedanjih prinivkov: 1) Peresrino Gelckrh, rojen 26. jrulija 1870. v Cit-taneva in pristojen v Trst. se bo pisal s svojo »družino vred »Gelsi«; 2) Rdoardo Joppo. roien 15. junija IS50. v Trstu in tja pristojen, se bo pisal z družino vred :>Gioppo«; 3) Giuseppe Gustav o Pincherle. rojen v Trstu 25. oktobra 1887. in tja pristojen, se bo pisal TMi!ratcri(>; 4) Alessandro Gic-rgio Pincherle, rojen v Trstu 13. marca 1891. in tja (pristojen, se bo pisal ^Muratori«. Trtne okoreničenke (bilfe) so že prišle. Tudi pšenica je prišla. Kdtar je naročil prvi, naj pride ponje. Škropilnice naj se prinesejo v urad Kmetijske družbe v s vrbo očiščenja in »oprave. Slovensko gledališče. V četrtek. 26. t. m., točno ob 20*30 se uprizori prekrasna drama v treh dejanjih »V nižavi« iz gdč. Vbukovo in g. Šimencom v glavnih ulogah. Ta sijajna drama si je prisvojila na mah vse svetovne odre. tako da je na stalnem repertoarju vseh največjih gledališč. Dramo je spisal španski dramaturg Don Angelo Guimera, a iz katalonščine jo 'je pre vel so jo komponirali v Sjajno opero. +:i žanje po vsem svetu velikanske tt-i;«he. Dramo krasijo lepi diia-logi. polni topi«.t«. : nam kažejo v uestri sliki špansko gospostva in tlačans?vo. V glavnih ulogah pastirja Mimelika »n nesrečne oekle Marte nastopata 2. Simtiic In guč. V o ni: ova. Bestijalnega posestnika Sebastjana igra g. Mikoiič. malo, nedolžno dekletce Nuri gdč. Gradišarjeva. Strupene !n nevoščljive dekle igrajo xa. Silova ter gdč. Mezgečeva in Kraljeva, brbljave in strahopetne hlapce igrajo gg. Požar in Bratuž; starega pastirja Tomaža g. Sila. mladega Mimiko g. Širok, oskrbnika Mcdesta ipa g. Boleslavski. Uloge so torej v dobrih rokab in memoriranje je tudi »dobro, ter nam bo nudila četrtkova premrjera zopet nekoliko u-metniškega užitka. Opozarjamo cenj. občinstvo na to. da se uprizori to -krasno delo na izrecno željo obiskovalcev našega gledališča. Naj omenimo še, ia se je >V nižavi* uprizorila 1z velikanskim uspehom pred mnogimi leti s pokojnim Verovškom v glavni ulogi Manelika. — Vstopnice za to predstavo so v predprodaji jutri in na dan 'predstave pri gledališki blagaini v veži Narodnega doma. Mestna zastavljalnica. Danes, v sre Jo predpoldne se bodo prodajali razni dragoceni predmeti serije 144. ki so 1m-c poročali o peti aretaciji, ki c bila v zvezi s tem tajinstvenim napadom. Danes moramo zabeležiti še eno novo aretacijo, ki se je sicer izvršila .na Reki, torej prccei daleč od mesta zločina. Vendar bi bila tudi ta aretacija v zvezi z omenjenim zločinom. Na Reki je toreš bil aretiran neki Albino Cerne, 2^ let star in doma iz Trsta. Orožniki so ca prejeli na Sušaku radi tega. ker je bil popolnoma breiz vsakih papirjev. Stvar ne bi torej bila sama »po ?jebi »tragična-^, kn ne bi bil spoznal aretiranca neki taLni pobcajec, ki ie izjavil, da je Cerne pod sumnjo soudeležbe pri neki žepni 'tatvini, katero je izvršil skupno z onim Vassilichem. o katerem smo poročali, da je bil aretiran kot peti napadač na vilo Petronio. Radi te izjave so ga pridržali v zaporu tucd kot morebitnega krivca ali sokrivca na umoru Nicola Giurca in poškodovanju gc. Pctrcmove. V kolkior se more oklepati po dosedanjih ugotovitvah v tej z-adevi. bi bila glavna priča proti večini aretiranih Maria Grudina. ki ie bila slu/knja pri Petrcniovih, in ki je spoznala vseh prvih pet »napadalcev«. Čudno se zdi le to, kako je rnegla spoznati pet oseb, ko ie vendar izjavila, da so prišli samo trije moški v vilo. tisti namreč, ki so ji bili prinesli strupene krotrlijce. Gospa Petronio pa je vedno trdila, da je bilo šest maskiranih napadalcev v vrtu niene vile onega dne, ko ie bila ona ranjena. Tisti, ki je še mankal. bi bH. kakor se sumnja, o-menjeni Albino Cerne. Tajna prostitucija. Tarna prostitucija ni sicer samo tržaška nadloga, temveč se nahaja o vsa večja mesta pevsed po svetu pred istim vprašanjem in povsod grozi od te ku>ge ravnemu zdravju velika nevarnost Vsi a^ntelji knji-c o javnem zdravstvu se strinjaio v mnenju, da je treba iskati naiglavnejši vzrok širjenju spolnih bolezni ravno v tanji prostituciji. Radi tega pa je dolžnost oblasti. da ne samo vodijo borbo proti takšnemu tajnemu počenja u. temveč da ga, če se po-reči popolnoma onemočijo potom primernih korakov. Da so taki odločni koraki zares potrebni tudi v Trstu, nam spričuje to. kar se je dogodilo včerai zvečer v nekem >-haremu* v ulici Gclsi st. 4. 1. Oblasti so zvedele, da se vršijo na omenjenem mestu galantni sestanki. Kvestuna je radi tega Sinila, da se mora prepričati, kai se pravzaprav »EDINOST« štev. 48. godi v tej hiši. Včeraj zvečer ie policija zares vdrla v to »sveto hišo« .Da je -to bil zares pravi harem, se vidi po tem, ker so zasačili kar sedem nadepclnih Ženskih, tajnih prostitutk. Vse so bile aretirane. Pravijo, da so tuike in da se bodo poslale riomov. Lasten voz ga ie povozil. Anton Bondi. kmet iz Doline. b6 let star. je pade! včeraj najprej pod vola in potem je šel tudi voz črezenj. Njegov lasten voz mu je pri tem zlomil de^no nogo. Moral je v bolnišnico. Razne tatvine. Tatovem je včerai zadišala na iužni ipostaii slanina, kajti iz železniškega voza, ki se ie nahajal tam. so je odnesi: 38 kg m zraven tega tudi 3 kg tobaka, vrednega 400 lir. — Neznani tatovi so ukradlr* iz skladišča pri sv. Andreju za 300 lir pokosta (?rmza). Neprevidno igranje. Ivan Kukanja,. 8 let star. iz Komna je našel neki naboj in se igrat /. njun. Icran'e ni trajalo dolgo, ko mu naboj -raspoci v desni roki. K sreči je bil le iahk.o ranjen. Z vozom so ga pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Nesreča pri delu. Kmet Josip Krova-tin iz Pod-grada tlstra) k nakladal na svoj voz razne trame. Po nesreči mu je padel tram na 'desno nogo. katero mu je zmastil .Zdravi se v bomišmci_ Bilo »e že pozno, a debatiranja in vprašanj s strani zastopnikov ni hotelo biti konca ne kraja Ta okolnost nam priča, da je bila v nedeljo postavljena nova podlaga zares prepotrebni orsani-izaciji, in nas navdaja z upanjem, da se bo »Zadružna Zveza« že v kratkem času razvila v pravo matico in močno zaščitnico našega zadružništva, pod okriljem katere se bodo zbrale vse zadruge našega ozemlja, sebi v korist, našemu narodnemu gospodarstvu pa v ojačitev. DAROVI. — Za moške podružnico C.MD daruje Nackotov L 5'30. Denar hrani uprava. — V počeščenje spomina blagopokojnega g. dr. Ant. Vek. Delaka čarujeta ga. J. Suban in F. Trampuš vsak 10 lir svetoivanski podružnici ĆMD. Denar hrani olagajničarka. — Pipčarji iza moško CMD: E + M = L 5'—, Fon 10'—, iz nabiralnika 52*—. poljski fantje v Rihentberku L 175*—. Parčina 10*—, naš profesor« iz Balkana 2'—. dr. Bole 5'—, Tavčar 4'—, iz nabiralnika 20'—, Paujek 5*—, ta dovh Prosekar 5'—, Mahnič 2"—, mož pa dekle 10'—; skupaj L 305'—. Denar hrani uprava. POPISI. Zborovanje učiteljskega društva za goriški okraj bo v četrtek 4. marca i. U ob 10 v Gona pri »Treh kronah«. Dnevni ted: I. Nove šotsike tiskovine in njih r n* ikav način trpi grozno šfkola. Zar nam već nisu raspuštena do-sta naša deca? Na koncu konca 'držimo i smatramo iza dužnost našu da rečemo, da se sa našim činovnicima zlo postupa; zar ie iza-služio ovaj naš g. nadučitelj. da -se ga odvede u Sardiniju nakon tridesetitrigodišnjeg rednog službovanja? Zar je zaslužila da pati cela njegova o-biteJi. koja je bila ostavljena sve do sada .bez ikakve novčane pripomoći ni od kuda? A i samom g. nad ući tel j u ni'je još naznačena plaća, već jedino sada u januaru bila je naznačena obitelji pripomoć. Sta će sada misliti ona jadna Zečica željna nauke, kad budu videla da stari g. nadttči-teM šeće. a mladi se muči sam sa 'preko 31/0 dece. Ako ga ova ista deca zapitaju, izašto ne drži školu, što će im oii.govoriti? Zato što su ga vodili u Sardiniju. jer je valjda bio lupež ili razbojnik?! Nadamo se napokon, ua će taj slavni Generalni Civilni Komesarijat obratiti veću pažnju na rešavanje ovakvih pitanja, jer se to jako duboko odrazuje rnedju nama. — Veloinunac. Cžssgsoigarstvo. OBĆNI ZBOR »ZADRU2NE Z\T:ZF« V TRSTU. V nedeljo se je vršil v veliki dvorani Narodnoga coma 4. redni občni zbor tržaške ^Zveze«-. Navzočih ije bilo nad dve tretjini zastopnikov včlanjenih zadrug iz bližnjih in daljuili krajev zasedenega o-izemlja. kakor tudi precejšnje število drugih oseb, doka7, kako živo zanimanje vlada za to vele-važuo in prepotrtrbno institucijo med našimi za-hi.rm nimi 'krogi. Zborovanje je ctvoril predsednik Zveze , g. J Ulčaikar. Ki je v kratkih potezan orisal njeno dosedanje delovanje. Poslednje — je omenil — doslej ni moglo biti posebno živahno in obširno, ker se je bil razteza! njen '_'«lokrog le na Trst in bližnjo okolico in je bila pretežna večina primorskih 'zadrug včlanjena pri Celjski in ljubljanskih zvezah, katere so zbog svojega ustroja in gmotne moči bile v stanu nuSti svojim članicam veliko več nego tržaška Zveza<-. Sedaj pa. 'ko so onemogočeni stiki -s centralami onstran premirne črte, je postal p cmeri naše Zveze« ves druigačen i;i je Itta poklicana, da Drevzame funkcijo omenjenih zve& v polnem obsegu. K tej novi nalogi se je pripravljala Tržaška .zveza celo preteklo poluletje. je povabila v svoje okrilje vse istrsnevni red občnega zbora je obsegal več važnih toček. med n i rti i sklepanje o irapremembi pravil, o preosnovi sedanje zveze, kot društva v zvezo na zadružni podlagi, določitev letr.jh članskih tpri-spevkov i&di. Debata je bila živabna In se je sukala okoli v:ch vprašanj, ki zanimajo naše izadruž-mke: o denarni centrali, o razmeriu naše »Zveze* do gospodarske Zveze v Puli. o izmenjavi kronskih bankovcev, ki se Hli nahaja na našem ozemlju. zlasti v Istri, še na milijone, o izmenjavi denarja. naloženega pri izavodih onstran premirne črte. o novi valutni odredbi z ozirom na 20% povisek. o revi/iji zadrug, o ustanovitvi počitniških •kurzov za knjigovodstvo in zadružno poslovanje sploh itd. Vsled razširjenja delokroga Zveze na celo zasedeno ozemlje je moral občni zbor tudi sklepati o lazsirjenui odbota in nadzorništva. ker bi sicer dežela — pri dose:anjem omejenem številu odbornikov. ne imela v »Zvezi* zadostnega zastopstva. Volit-.e so se vsled enoglasnega sklepa navzočih zastopnikov vršile z vzklikom. Za novega predsednika je bil izvoljen g. Jcs. Ulčakar. ravnatelj T. P. H., v odbor pa so bili izvoljeni naslednji gospodje: Agneietto Josip (Trst). Bratož Josip (Trst). Dominko Henrik (Koper), Grašič Josip (Beram). Jereb Fran (DoIiTia). Kovač Ignacij (Ajdovščina). Mlhelčič Josip (Trst), dr. Stare Kgt"wi (Trst). Vran Jos;p (Tomaj). dr. Iv. Zuccon (Pula). V iiadzorništvo so .bili izvoljeni: župnik Hušo Mihael (Podgrad), Mertnolja Fran (Dobravlje), Nežič Ivan (Livade), dr. Slank Edvard (Trst) in dr. Wilfan Josi-p (Trst). Borzna poročila. V Trstu, dne 24. februarja 1920. Tef&ji: Jadranska banka Cosulich (Austroamericana) Dalmatia Gerolimicft Lloyd Lussino Martinolicli Navigazione L.ibera Triestina Oceania Premuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Čis»tilnica petroleja Čistilnica olja Čistilnica riža Krka Tržaški Tramway Tuja valuta na tržaškem trgu: V Trstu, dne 24. februarja 1020. Neprepečatene krone 8.30— 8.80 nemško-avstrijske 'n cink daupu.jem male, velike mno-žuie. MiheućiO, tri. Sv. Frančiška št. ki '»h? HIŠA. pripravna za vsako obrt. ter ca 20 jahov 'gozda se proda radi družinskih razmer. Na-dov pove ms. odu. Edinosti. 288 »SCE se ena kuharica in ena sobarica za vilo _ Dobra hrana in plačilo. Naslov pove ins. ('/dd. Edinosti. 2N9 nem. in i t al. jezika GOSPODIČNA vešča slov., (kakor tudi italijanske stenografije in strojepisja! išče službe kot pr-akt i kantina-. Ponudbe na ins odi. Edinost: jK>d št 700: 2«0 VSAKOVRSTNE VREČE kupuje Torrebianca 13. Zaloga vreč. J. Margon, ul. 2tyR PIANINO ah kratek klavir, tudi potreben poprave, kupim v vsakem kraju tudi ua deželi larlo Cauer. Trst, ul. Solitario 25/111 V7 DELAVEC. 30 let star, želi znanja v svrho ženi-tve z gospodično 24 do 30 let. Ponudbe pod E. Milich«, poštno ležeće, glavna pošta. TRGOVSKI POMOČNIK išče službe v špecerijski stroki, vešč slovenskega, nemškega in malo italijanskega jezika. Ponudbe na ins odd Edi-nosti pod »št. 20.« 335-3 MODISTINJA ima klobuke svilene i rt pajčolanasie od 35 lir naprej. Acquedotto št. 85, 1. 270 DEKLE neomadeževane preteklosti in prijetne zunanjosti, veselega značaja, z nekaj svoje opra-ve, jAte mlad posestnik iz prijaznega kraia na deželi v svrho ienitve. Ponudbe, ako mogoče, s slaka k ise vrne. na ins. odd. Edinosti pod Velika noč.« 3363 zldiariiicn-umriika Trst, Corso štev«. 15 Kupujem srebrne krone In SoSdinarJe po najvišjih cenah« UMETNI ZOBJE t ln brez čeljusti, zlate krone in tudi obrobki VILJEM TU$CHERM°eS g TRST, ul 30. oktobra (ex Caser.ua) 11. u Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. SSSBSSSać m m sisr-- fesis^is i. zobozdravnik D"- MmiEK TRST Corso 24, 1. nadstropje Ordinira od 9- 12 dop. in od 3*0 pop. ErezMstno Izdiranje /oj, plmobiranja in uoisifli zdiije — TVRDKA v Trstu, Via Roma 28 (bišva ul. dt'ile Poste) vogal ul. Oiorgio Galatti. Zraven velike poSle. — Telefon Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. Delu. glav. K 30,000.0)0, Rs$er/đ Iš J,:>J >.<] >0 8 (•ntralai TAir g Slavij di ftiipar,ni] 5 - mi fiiMii 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Itotjr, f J no- gj ljana, Metković, Opatija. Split, Šibenik ZiJ^r g ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bmčno stra'ij spiJijj^a pjjla g Sprejema vEoga na hranilne knjižice proti ,, let.ii u o'>rs JABOLKA. HRUŠKE, FIŽOL jra-IISki. mandolon, koks. bokinc. krormpir kupujem male, velike množine. Kuret. Setteiontane št. J. RAKLE za trte, 500 komadov, se uobijo v Orlekn žt. 21. pri Sežani. 273 KUHARICA se sprejme takoj. Oglasiti se ul. h'abio rilzi 17. 1. desno. 286 FOTOGRAF A. JERKIC. Trsi, ul. Roma 24. Gorica Corso št. 36 na dvorišču. p 7n stiin, v baneogiro-prometu proti • o letni n o brestl.n. lla odpoved navezane zneske spre jema po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoditiod slučaja do slučaja. Daje v najen nrnln praJilj JnuifjU | Blagajna posluje oJ 9.30—1 ».3 ) in 11.30 X«» « S ' Velika trgovina mrtvaihlh prcfm»tou m t-H KROJACNICA Avgust Stuiar ul. S. Francesco d'Asisl štev. 34. III. je edina dobroznana kro-Jačnica v Trstu. 3367 SREBRO, zlato in krone plaća po najvišjih cenah, Pertot. ul. S. Francesco St. 15. II. nadstr. 231 TRST - Trg GfambaUisla Uico i\v. 9. Prodajajo se vcnci iz biserov in kovine kakor tudi iz umetnih cvetlic. Po naročilu tudi venci iz svežih cvetlic. - Sveče, svetilniki, angelčki, mrtvaške krste itd. Sprejemajo sč posnemanja in povečanja vsakovrstnih slik, tudi na porcelano. Cene zmerne. Postrežba točna. Delo zajamčeno. ZAHVALA. 9mrti S^SC * h r t = 1 'juuijcnega soproga, očeta, sina m nrata, gospoda Alberta Ralerla U . . B"đut"a,Ja » "-ol««wcu pri AidovSiinl iZraiiU V "rat..« tM«»tk» -v,.j« sot„stvo- ostaike dragom .„Ko ni,. „a fast.o udeležbo pn pogreb«. r.reJa^H.? k.®'.eS"'ja..i m kolegom pokojnikovi... n za ginijive /.aiostiDKa ; osobito se vnhmMr,- —»' '."""J' enoc m tem grobu izprogovoril t ginljiiih ? $ nad1uč-,telJu ^rmolji, ki je ob o-lp- idealoi, kristjino0 čisti ni Jar poiabljeni^usi J P V 3V°je,UU PriJatelju " \ sem ponovno izraz nane hvaležnosti ' LOS A VE C, 20. svečana Mili«, soproga, ta. raiti. Ev||.n ja R>J||0( ^ J#,| aeslr^ 1