HEBHRIISPVIllli M " . " under permit (Ha. »6y anftort «»d by th« Ad of October g, 1917, onBtoaltts Fo«f Offfo* c? Ifcw Tort, H. Y. — By order of Prerfdenl, g. B, Biirtettffl, Foitftflttleff General Največji sloven^ dnevnik -: v Zedinjenih državah :- Velja za vse lelo ... $3.50 Za pc! leta......$2.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki- Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1*79. Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 272. — ŠTEV. 272. NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 19, 1918. — TOREK, 19. NOVEMBRA, 1918. VOLUME XX VL — LETNIK XXVL Kralj Albert v Bruselju KO BO BELGIJSKI KRALJ V SPREMSTVU KRALJICE VKORA KAL V BRUSELJ, TEDAJ BO PO CELI BELGIJI VLADALO VE LIKANSKO VESELJE. Pobijanje velikih Nemška mornarica lakota na Dunaju knezov Nemška mornarica je odplula, da Na Dun p. ju je lakota. — Prebival- __se preda zavetnikom. — Največja stvo pa vendar zaupa v Wilsona. predaja brodovja v zgodovini. da bo poslal hrane. Kralj Albert in kra'jica Elizabeta sta tekom vojne prenesla več trpljenja in nevarnosti kot pa katera druga knežja dvojica, kajti ves čas vojne sta bila skcro neprestano v ognju. Od začeti;« vojne se .i«' belgijski kralj junaško vstavljal Nem- Boljševiki so vrgli pet velikih kne sov ži\ih v vodnjak. — Nato so vr gli ročne bombe. — Piše Carl. W. Ackermann. London, Anglija, 18. novembra Dunaj, Avstrija, 17. novembra. Ta teden bo svet priča največje Poročevalec Ass. Press, ko je šel preda fe brodovja v zgodovini. skozi avstrijsko zemlje za umika j Veliko brodovje nemškh b >jn*h jočo se armado, je povsod našel Omsk, Sibirija, 17. nbvembra ladij, križark in rušilcev je v pon- red. Vojaki in drugi poskušajo cem. "Mladi in veliki kralj inoje male dežele", je pisal o njem bel- Čeho-Slovaki so našli pet trupe'!de'jek ob petih zjutraj odp*.ul> i/ pozabiti vojno. Njihovo upanja je glj-ski pisatelj Maeterlinck, 4ije na lep način zadrževal v sebi trdno velikih knezov v vodnjaku v Allis pristanišča na neznan kraj. 'cieT obrnjeno na predsednika Wilsona \o.jo .svojega naroda". pavieku. Med njimi je bilo tudi ga bo sprejelo angleško brodovje od katerega pričakujejo, da jim bo Ko je z zaničevanjem zavrni! nemški poziv, da l>i Belgija odsto truplo Konstantina Konštant!novi- pri katerem se bodo nahajali tu naglo piisel na ponio/* s hrano. Sa-pila od svoje častne nevtralnosti in dovolila nemškim armadam pre- ča, katerega ženo ijnajo zaprto ameriški in francoski zastopniki, mo na ta način ostane ljudstvi liod »kozi deželo, j»- 4 avgusta 1914 predložil v belgijski poslanski boljševiki v Permu. Neka brzojavka iz Berlina, po mirno in se vzdržuje red. zbornico naslednjo p« slanico : "Naša domovina je v nevarnosti. Naj Kakor pri|>ovedujejo ( -h )-Klo- slana v Amsterdam, luivaja lm*.. V poročilih o nasilnih činih med! naslovim na \«s poziv, inoji bratje. V tej važni uri mora biti ves vaki, so boljševiki odpeljali veli na teh ladij. novo republiko m prejšnjim ce narod enega mišljenja Sklical sem «»be zbornici, da podpirati vlado s ke kneze iz Perma in so jih žive Bojne ladje; sarstvom je mnogo pretiravanja tem, da se izjaviti, da bodeta neomajano obdržali sveto rodoljubje \rgli v čevljev globok vodnjak Kaiser. Kaiserin, Koenig Al Porot-eva.ee s:* je prosto vozil z naših »»čet o v. Živela neodvisna Belgija!" Nato no vrgli za njimi ročne bom brcht, Kronpriuz Wilhelm, Prinzj vlakom ali pa hodil peš. pa nikjer Takoj je prevzel poveljstvo nad belgijsko a rmado in odhitel na be. — Regent Luitpold, Markgraf, Gros ni našel nikakega znamenja nasi fronto. Hi 1 je navzoč pri junaški obrambi Liege in predsednik Poin- V gozdu b'.'zu Ekaterenburga ser Kurfuerst, Bayern, Fried rich lja ali pa požara. Poročila o na car«- iiiU je podelil vojaško medaljo za zasluge. Ko je prejšnji nem- kjer je bil umorjen car. so našli der Grosse. s,L1u v Linen. Cradcu in drugod s«. >ki cesar poslal osebno poslanico z zahtevo, da se trdnjava preda, j» ti-l nepokopanih trupel. Bili so vo i Težke križarke: i Ona .napačna. Albert lakoničuo odtrnil: "Poskusi*. diini ekaterinburški meščani, ka j Hindenburg. D rfflinger, Seyd j Avstrijska armada se v lepem Bil je tudi \ Louvainu in itri junaški armadi za časa nesrečnega tere boljševiki postrelili. il~tz, Moltke, Von der Tann. redu umika, razun en-ega dogodka umikanja. Tekom bombardiranja Ani werjiena je vodil obr-imbo me Predsednik provizorične vladr| Lahke križarke: v nekem jugoslovanskem mestu sta. Ko je \ od il svoio vojsko proti Antwerpenu, se je razletel šrap-j Avksentljev je rekel, da je prvi Bremen, Brummer, Frankfurt kjer se je le prenaglo poskušalo nd 10 evljev ud njegovega avli-mobila in zadnje kolo je bilo razbito, pogoj, da bo imela vlada uspeh Koeln, Dresden, Emden. ' razorožiti vojake. V vojaškem rieroplanu se je dvignil da opazuje boj in Nemci so da jo zavezniki priznajo. Ako pa | Pogoji premirja zahtevajo 10 Dunaj je poln življenja. Gleda sireljji nanj In ob tej priliki je rekel: "Nikdar ne bom zapustil h »če popraviti deželo, katero sejbojnih ladij. G težih križark, gjlišča vo polna prevlaluje edin1" svoje armade." razdejali boljševiki, je treba oble-jlahkih križark in 50 rušilcev naj-jstrah. da se bo pomanjkanje r.ada Po padcu Antwerpena se je nahajal pri svoji armadi, ko se je ke, gospodinjskih potrebščin in novejše vrste. l.jevalo, ker ne dajo hrane niti branila ob obrežju. "Moja koža ni več vredna kot vaša", je rekel, munieije. i Nemška križarka Dresden je b\ Madžari, niti Cehi, niti Jugoslo- !:o so mu geneiali svetovali, da se naj umakne iz za kopo v na varno. Boljševiki ne morejo vzdržat' la potopljena pri Falklatulskih o-(vani. '"Moje mesto je v bojni črti". dalje kot do januarja, kajti Nem- tokih, Emden pa v Indijskem ocea < Avstrija ne more še dalje ostati Trdovraten je bil pri obrambi zadnje pedi belgijske dežele, ko čija, Avstrija in Turčija jih ne bo-1 nu. Najbrže so Nemci zgradili no-j brez kruha. Kruha najbol j pri je armada s svojim hrbtom stala ob morju. Svojega glavnega stana do več mogle podpirati ; brez tc j ve ladje in jim dali imena potop-;manjkuje. Položaj glede hrane jt Predsednik pojde v Evropo OFICIJELNO SE JE OBJAVILO, DA BO PREDSEDNIK WILSON ODPOTOVAL V EVROPO TAKOJ PO ZASEDANJU KONGRESA. — PREDSEDNIK BO OBRAZLOŽIL SVOJE NAZORE PRI OTVOR JEN JU MIROVNIH POGAJANJ. — POTOVAL BO NA AMERIŠKI BOJNI LADLJI. boljševiki ne morejo ljenih ladij. ni premaknil iz Furnes, dokler Šrapenl ni razbil poslopja. Nekega dne pomoči pa se je šrapnel razletel nekaj čevljev od okna, pri katerem je sedel, zdržati. ' Nima nobene bojazni", piše o njem nek poročvale. "Svojih voja Amerika še ni storila mnogo za! kov ne zapusti. Je navadno jed kot vojaki, preobleče hla-če, ako ima Sibirijo. Izven Vladivostoka ni priliko, dela IS ur na dan in štiri noči je spal vozeč se v avtoiuo pomagala Rusom, toda Sibirija jej bilu." preiskovala že mesecev in se šc j, Celo hudo zimsko kampnjo leta 1915 je bil na fronti; hodil od preiskuje, medtem ko se ni storilo; iresta do mesta, kjer je bil najhujši artilerijski ogenj; pogosto ni ni, razun načrta. nosil niti suknje, lliša. v kleti je stanoval do pred kratkim s svojo Človeku ni treba do'go biti v, - ženo, je najpreprostejša hiša v vasi. Omsku, da vidi, da je potrebno.|Med Jugoslovani je prišlo do spo v Nemčiji boljši kot pa v Avstriji. Sporazum med Jugoslovani MASARYK. Washington, D. C., 18. novembra. — Predsednik Wilson bo prisostvoval otvorilnim sejam mirovne Konferenee. To se je danes zvečer ofieijalne objavilo. Odpotoval bo neposredno po sestanku rednega zasedanja kongresa dne 2. decembra. Oficijelno obvestilo iz Bele hiše je naslednje: — Predsednik bo odpotoval v Francijo neposredno po otvorjenju rednega zasedanja kongresa v namenu, da se vdeleži razprav ter .i-ravnave glavnih točk mirovne pogodbe. Ni vrjetno, da bi bilo zanj možno ostati skozi celo zasedanje formalne mirovne konference, a njegova navzočnost v pričetku j * potrebna v namenu, da ze izogne s tem očividniin nedostatkom razpravljanja potom kabla pri določenju velikih obrisov konečne mirovne pogodbe. glede katerih je treba njega na vsak način vprašati za svet. Predsednika bodo seveda spremljali delegati, ki bodo zastopniki Združenih držav skozi eelo konferenco. 'Imena delegatov se bo kmalu objavilo. Kako dolgo bo ostal Predsednik v Evropi, tega menda sam ne more reči. Dosedaj se še ni objavilo časa za pričetek mirovne konference. vendar pa prevladuje tukaj splošno mnenje, da se seje ne morejo pričeti preje kot proti koncu meseca decembra. Če se bo to storilo, bo predsednik odsoten iz dežele najmanj en mesee ali pa še dalje. Kake načrte ima predsednik glede svojega obiska v Evropi, razen prisostvovanja pri otvorilnih sejah mirovne konference ter posvetovanja z zastopniki zavezniških narodov, dosedaj še ni znano. — Brez dvoma ga bo spremljala njegova žena ter se domneva tukaj, da bo razven Pariza, kjer se bodo vršile konference, obiskal tudi London ter najbrž tudi Bruselj in Rim. Domneva se, da bodo sprejeli v Evropi predsednika na način kot se je sprejelo Še malo mož v javnem življenju. Pozdravili ga ne bodo le kot Predsednika Združenih držav ter vrhovnega poveljnika ameriške armade in mornariee, temveč tudi kot glavnega zagovornika svetovne demokracije. ---I S svojim obiskom v Evropi bo ustanovil predsednik dva prece- Masaryk bo posloval na mirovni denta ali prejšna slučaja. On bo prvi predsednik Združenih držav, ki konferenci kot svetovalec ameri-jse vdeležil mirovne konferenee za uravnavo vprašanj, porajaj irskih odposlancev. eih se iz vojne, v kateri je nastopila Amerika, in drugič bo prvi predsednik. ki bo zapustil Združene države tekom svojega termina. Da je prišel do tega sklepa se je zgodilo, kot 6e domneva, na pod- Bazel, Švica, 18. novembra. — Skozi celo vojno je bil vedno v veliki nevarnosti kot navaden da bi Amerika nemudoma prišla z razuma. — Konferenca v Ženevi. Domneva se, da bo dospel Tomaž, prigovarjanj Lloyd George-a in Clemeneeau-a ter drugih evrop-ojak. Prvo li to vojne je bil njegov šofer podkupljen in ga je po- ekonomsko pomočjo, katero Rusi; Narod bo odločil po plebiscitu. jMasarvk, predsednik čeho-slova- j skill državnikov. kušal peljati v nemško črto. Kakor se poroča, ga je kralj sam vstre tako zelo. potrebujejo in prieaku-', --ške republike, v Prago v pričetku VrmtAoiw in noeoie. katerim ie dal izraza predsednik so srrej-- sl _ r. _ ___ lil. V strelnih jarkih je bil nevstrašen; kadil je cigareto ali pa se po- jejo. Washington, D. C., 18. nov. — deeembra. Po kratkem bivanju v govarjal z vojaki, ko so šrapneli pokali okoli njega. Ali bodo zavezniki priznali pro- i Ravnatelj oficijelnega informacij- Pragi bo odšel na mirovno konfe- Kraljica Elizabeta je bila vredna nevstrašenega moža in kralja, vizorično vlado? Vsakdo se tako skega urada v Washingtonu pro-jrenco, kjer bo zastopal svojo deže-Takoj v pričetku vojne je peljala svoje otroke v Anglijo, kjer jih vpraša, ko je prepotoval Sibirijo, fesor Voje^lav M. Jovanovic poda- lo ter posloval kot svetovalec ame-je pustila v oskrbi Lorda Curzona, sama pa se je vrnila v Belgijo in Odgovor je zelo težaven, kajti ni-'ja podrobnosti sporazuma, do ka- riških delegatov glede zadev, tika ostala vedno blizu glavnega stana. Mnogokrat je bila izpostavljena kdo ne ve, kaj se godi v evropski terega jt prišlo 7. novembra med jočih se Slovanov, bombardiranju iz aeroplanov. Rusiji. i jugoslovanskimi deželami pod av- Pariz, Francija, Pogosto ie obiskala strelne jarke in tudi prvo bojno črto. Omska vlada je dobro jedro, o- stro-ogrsko vlado in kraljevino Sr- Ko se je nahajal belgijski glavni stan v La Panne. je otvorila koli katerega bi se lahko stvorila bijo v Ženuevi v Švici, veliko vojaško bolnišnico, kjer je oskrbovala 1600 ranjenih vojakov, i bodoča ruska vlada. To je dober' Delegati na konferenci so bili Bolnišnica je bila samo dve uri od bojne črte in v njej so se zdravili začetek z narodovo oooro. Ako se predsednik jugoslovanske skupi- deželah ki so bile preje avstro-najnevarnejši slučaji. bo razvila v močno vlado, je od- ne v avstrijskem državnem zboru ogrske, se nahaja v Parizu, da u Kraljica se je učila v Lipskem zdravilsva in dosegla doktorat, vis od zavezniškega postopanja v i dr. Anton Korošec in dva druga stvari stike z zavezniškimi vlada-ž.dravilstva. Ni samo nadzorovala bolnišnico, temveč je tudi kot tem času. Zavezniki lahk napra !člana zagrebškega narodnega sve mi. — spretna zdravnica sama obvezovala rane. Vse njene dvorne dame so vijo ali porazbijejo omsko vlado, na njeno prošnjo postale bolniške strežnice. Tekom nekaj tednov se mora izve In letošnjo jesen, kako smo z veseljem v duhu spremljali juna- deti za zavezniško odločitev. ške Belgijce na njihovem zmagovitem pohodu; Belgijce, ki so rešili - Pariz, Anglijo, svet. Zadnje dni v septembru se je pričela velika bel- H jska ofenziva pod vodstvom kralja Alberta. Zadnje dneve smo ved- BOLGARSKA REPUBLIKA. no čitali poročila o zmagoviti belgijski vojski. Gotovo je kralj zad nje šliri leta pogosto ponavljal besede: "Vse je izgubljeno, le čast je rešena. Zdaj je zopet rešeno vse. IS. novembra Anton Korošec, predsednik jugo slovanskega narodnega sveta, provizorične \jade v jugoslovanskih ta dr. Oingrija in dr. Korovič, srb i * * * ski imnistrski preduednik Pašič.: Pri nekem banketu, katerega se predsednik jugoslovanskega odbo-jje priredilo v New Yorku na čast ra v Londonu dr. Trumbič. | odhajajočemu predsedniku Masa-V nisani spomenici, ki je bila'iyku, je izjavil slednji, da politic Prineipije in pogoje, katerim je dal izraza predsednik so srrej li vsi zavezniški narodi ter eentralno-zavezniški kot temelj, na katerem naj se zopet ustanovi mir, ter se domneva, da si žele evropski državniki njegove navzočnosti raditega, da se izdela uporabo teh prin-cipiev v njegovi navzočnosti. Predsednik bo prisostvoval otvorilnim sejam mirovne konference, na katerih se bo ugotovilo širše prineipije uravnave, vendar pa ne bo ostal pri poznejših podrobnih razpravah glede različnih vprašanj. To bo delo komisarjev, katere bo kmalu imenoval, da zastopajo Združene države. Predsednik Wilson ni prvi predsednik, ki je zapustil t^ritori-jalno ozemlje Združenih držav. Predsednik Harrison je bil ob neki priliki v Canadi in predsednik Taft je obiskal tako Canado kot Mehiko. Predsednika Taft in Roosevelt sta se mudila v Panami. Stroški vojne. Na GrsKem se je izvedelo, da sojpr-zlia narodni svet v Zagrebu kot i njega vojakom. Kriza je našla po-Nikdar pa ga ni zapustil pogum. Pred štirimi leti. v onih težkih ^f^0^ "publiko. — j rtajvišjo oblast v državi, ki je bila iitične vodr'telje popolnoma nepri dneh v decembru 1914 je v trdnem prepričanju rekel proroške bese- Republikanska armada. pred kratkim vstanovljena v me- pravljene, a vojaki so določili vpra . , . . .e Ranice, vlado kmetov. V poro-ba razorožena 12 C'uri^a °b istem času se je Prestolonaslednikovaženajeda>£8il°' P0™1^ Stf.m^; -------- c ski republikanski armadi 40,000 bra. — Navzlic mnogim zatrdilom iz Nemčije, da je bil prejšnji pre stolonaslednik Friderik Viljem u morjen, ali pa da se ne ve za njegovo bivališče, je danes ob treh popoldne prekoračil nizozemsko, mejo pri Vroenhoven, prišedši is Spa. Kakor pripovedujejo očividci so prestolonaslednika spremljali trije častniki in 10 vojakov ki so bili oboroženi od pet do glave. Družba je prišla v treh sivih avtomobilih ter so vozili čez mejo s ta ko naglico, da jih straža ni mogla vstaviti. Prestolonaslednik se je peljal proti palači poveljnika v Maastrichu z vsem svojim orožjem. Šofer je rekel, da ni še nikdar v svojem življenju vozil s ta ko naglico. Prestolonaslednik je bil v vojaški uniformi z vsemi odlikovanji toda bil je zelo potrt ter, kakorj pravi neka priča, "je izgledal kot utopljena podgana". Kadil je cz gareto in rekel nekemu častniku "Verdammte Bande. DeutscU land is verloren. Alles is verloren. ljen izkaz 64. mest s skupnim pre-Es ist verrueckt". (Prokleta dru- bivalstvom 23 miljonov ljudij. Iz nes popoldne s svojimi otroci pri Roermondu, severno od Maastri- države, dokler niso izvršene formalnosti konečne ga zeddnjenja « Srbijo. Razdejana nemška banka. Prvih pet mesecev vojne je sta-London, Anglija. 18. novembra lo 10.000 milijonov. Leta 1915 so Iz Ten-tsina se poroča, da so ne- poskočili stroški na ?3,000 milijo- Nadalje so prosili, da bi zavez ,znane osebe prejšnji teden z dbia niki priznali jugoslovanske Čete mitom za bojujoče se čete in zaveznikom prijateljske ter da dajo dr. Trum- tiov; leta 1916 so se povečali na razstrelile nemško-azijsko "3.000 milijonov in leta 1917 na baiko v Pekingu. ; 60,000 milijonov, kar velja tudi Straža angleškega poslaništva je! glede tekočega leta. 150,000 milijonov skupnih voj- biču popolno oblast, da predstavlja poskušala pogasiti ogenj, pa je Narodni svet v Zagrebu pred za- j manjkalo vode, vsled česar je ban-vezniškimi vladami, dokler ni ka do tal zgorela. vstvarjen skupni organ, ki bo za- j- gotovil skupno diplomatično za- : našle pot tudi v ameriško časopis-stopstvo. j je, da prišlo do spora med srbsko Konferenca je soglasno in z nav-| vlado in jugoslovanskim odborom dušenjem pozdravila vstvarjenje v Londonu ter na novo vstvarje-skupnega ministrstva združenih, nim narodnim svetoma v Zagrebu, mož. i Srbov, Hrvatov in Slovencev. i Srbska vlada je že oficijelno ob- cha z avtomobilom prišla če me I Por°eil se ni nikdar! Koferenca je tudi razglasila, da veslila zavezniške vlade, da je srb- i« in i. tni-«i n^AtLain s oficijelno potrdilo in od 2. novem-! ni več nikakih notranjih politic- ska vlada priznala zagrebški na- jo in je takoj odpotovala na grad * . - , - , , grofa Wolfa Metternick. ^ m3 ° 1ZVedel° ° __dogodkih na Bolgarskem. Žrtve influence. fluenca pobrala od 8. oktobra do 9.novembra 82.306 ljudij. Skupna izguba v vojni se je ne» Washington, D. C., 18. nov. — oficijelno cenila na 100 tisoč mož Španska influenca je pobrala v Ker znašajo smrtni slučaji v izgu-Ameriki več ljudij kot pa svetovna bah okoli 45 odstotkov, tedaj je vojna. Skupno število žrtev sieer bilo ubitih okoli 45 tiso ameriških ni znano, vendar pa je bil objav- vojakov; potemtakem je za špan- nih ali običajnih mej v celem srbskem, hrvaškem in slovenskem o nih stroškov se je pokrilo s pomočjo vojni h posojilo in sorazmerno le malo potom obdačenja. Javni dolg glavnih zavezniških sil znaša približno 105,000 milijonov dolarjev ali več kot dvakrat toliko kot skupni javni dolg četverozveze. Letne obresti za ta skupna posojila bodo znašale deset tisoč milijonov. Pariz, Francija, 13. novembra. Oficijelno se naznanja, da bodo ju tri francoske čete. katere bo vodil general Petain, vkorakale v Met z. Pozneje mu bodeta s svojimi armadami sledila general Mangin in general Castelnau. V nedeljo pa bo maršal Foch nu čelu zavezniških armad imel slovesen vhod v Strassburg. Poroča se, da je bil imenovan za governerja v Metzu general Maud ITuy, ki je doma iz Lotarinške. General Bourgeois pa je bil imenovan za guvernerja v Strassburgu. Muehlhausen, Lotaringija, 18 novembra. — Nikdo ne more popisati zmagoslavnega v korak an j a francoskih čet v to mesto in nikdo ne more izraziti divjega veselja množice, ki je polnila ulice in pozdravljala osvoboditelje. Na vojake so metali cvetje in dajali jim tobak, ko so korakali jm> mestu. General Hirchauer, -ki je bil rojen v Muelhausenu, je vodil vojsko. Ljudje so poljubljali vojaške zastave. rodni svet kot postavni zastopnik Srbov, Hrvatov in Slovencev v zemlju. Krajevna vlada jugoslo- bivši dvojni monarhiji ter pušča vanskih dežel v tem času ne bo iz- Jugoslovanom teh dežel popolno premenjena. Izpremembe, ki se bo- svobodo, da s plebiscitom nazna-dc morale zgoditi, bo določila na-Jnijo, ako žele zveze s Srbijo, rodna skupščina. j Srbija je vedno zastopala prin- Konferenca je nadalje protesti-: cip, da vsak narod določi svojo u-rala proti postopanju italijanskih j sodo in tako dela tudi sedaj. Srb-oblasti v jugoslovanskem iju ozem- ska vlada ne misli razširiti svoje oblasti nad ozemlje izven Srbije. Ta važna izjava je nov dokaz kjer prebivajo Jugoslovani. Dana sko boleznijo umrlo skoro Se enkrat toliko Amerikancev kot pa absurdne govorice, katere je razši- jim bo popolna svoboda, da li iz-)>aL Nemčija je izgubljena. Vse je tega izkaza je razvidno, da je in- jih je padlo na bojiiču. rila aovraina propaganda in ki ao volijo bodočo vlado." Povratek vojakov. London, Anglija, 18. novembra. Prve ameriške čete, ki bodo odpotovale domov na podlagi podpisa premirja, bodo one, ki so nastanjene sedaj v Angliji ter štejejo 18 tiso mož. Prvi oddelki bodo odšli v teku enega tedna in tekom desetih dni bo eela r.ila na poti proti domu. Solf in boljševištvo. London, Anglija, 18. novembra. Tukaj se je ujelo dolgo brezžično brzojavko, katero je podpisal dr. Solf in ki je naslovljena na ameriško, angleško, francosko in italijansko vlado. V brzojavki prosi Solf, naj se o-mili pogoje premirja, tikajte se zasedenja levega brega Rena, kajti v drugačnem slučaju bo Nemčija vednob olj zapadla boljševi-štvu, kar bi gotovo postalo nevarno za sosedne države. iiHH AS SW;DA, l^'SOY 1 Za pol leta memto New York ■jM Zrn četrt leta aa nfo New TecS 'o trn eelp lato..... New i«s " 1M "QLAfl NARODA** ishaja yak dan taraemB nedelj In praanlkcv. DLAI N A B O 0 4" ■■MMM nemških ladij! Zastopniki nemške bojne mornarice so se pogodili z angleškim admiralom za predajo ladij. — Zastopani so bili tudi Zeppelini in podmorski čolni. l«y«Mi of the People"). daj except Sunday« Bubecrlption yearly $3J0. tzee podpisa In wmi m Msfovoil poBljatl po Maaey da Mtwfls aa^deme aa^lomlka. D A" Telefon: 287« Oortlandt Kajzerland Za «"asa vlade Viljema il. niso imeli Nemci svojega faterlanda. j To je bil kajzerland. dežela absolutizma in sužnjev. hvalo in molitvijo k vsemogočnemu Bogu za njegove številne blago-j slove in usmiljenja proti nam kot narodu. To leto pa imamo poseben in globok vzrok, da sino hvaležni in da se veselimo. Bog nam je namreč naklonil mir. Mir ni prišel kot enostavno prenehanje boja, kot olajšanje od naporov in tragedij vojne. Prišel je kot velik triumf pravice. Popolna zmaga nam ni prin0 se začela vršti pogajanja za premirje. Zastopniki Nemčije so namreč izjavili: Maršal, nemška armada vam je izročena 11a milost. Ž njo lahko napravite karkoli hočete. Naše rezerve vojaštva in munieije so popolnoma izčrpane. Nam ni več mogoče nadaljevati vojne. Nemška vlada je pa nadaljevala z vojno cele tedne in mesece, čeravno ji je bilo znano, da nima pričakovati nobenih dobičkov in da, ne more zmagati. Da bo poražena, je vedela nemška vlada že meseca avgusta. To' je bilo tedaj ko so začele prihajati ogromne množine ameriškega vojaštva v Francijo. Nemčija je vedela, koliko vojakov in munieije ima in je vedela, tla ji ne bo k>, kar ima na razpolago, zadostovalo. Nemška vlada je prepovedala nemškemu časopisju priobčati vesti o zavezniških zmagali. Slo ji je v prvi vrsti zato. da bi nemški narod ne izvedel, kako stoje stvari, da bi ne spoznal resnice in stvari takih kot so v resnici. Nemška vlada je metala ljudstvu pesek v oči in ga vodila v klavnico. Na st ot is >če Nemcev je padlo že tedaj, ko je bila nemška vlada prepričana, da ne more zmagati in da ne bo zmagala. V takih težkih verigah je bila Nemčija več kot štirideset let. Nemški narod je bil tako zaslepljen, da je tekom štiridesetih let po zdravljal svojega kaj;erja kot božjega namestnika, da se mu je kla-ujal in jza skoraj po božje častil. Sedaj jo nemški narod spoznal .da bi kajzer nikdar ne mogel bi-Neuičije, če bi se mu ne bili ljudje prostovoljno podvrgli njegovi sužnji. Dopisi ti mojster 111 postali Shodi in demonstracije V New York u se bo vršil prihodnjo nedeljo važen shod, katerega se bodo vdeležili v velikem številu Slovenci. Hrvati 111 Srbi. Namer ega shoda bo, pojasnili našemu narodu, na kak način naj nasto >i »roti neupravičenim zahtevam italijanske vlade ter na kakšen na« in in kje naj dokaže, da je zemlja, katero nam hočejo vzeti. naša, da je l»ila in da mora naša oslati. Tudi po drugih naselbinah naj prirejajo rojaki shode. Shod naj skliec to ali ono društvo in naj povabi nanj tudi tujerodee, kajti z drugimi moramo govoriti, če ho." eni o kaj doseči, ne pa sami med seboj. Sedaj je zadnji «-as. < V zdaj ne izpregovoriaio,-bo prepozno. — Prej, p redno določijo vlade kaj defiuitivnega, je treba dokazati na š" pravico do naše zemlje in upravičenost našega stališča. Widen, W. Va. Hudo je bil prizadet naš tukaj-nji peči a rs k i klub. Obiskala nas je in!'luen:-a skoro vse od kraja ' ter pobrala iz naše srede nam priljubljenega rojaka 111 sorodnika Johna Dolenca. Po 14dnevni mučiti bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, je v nedeljo 10. novembra mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil 12. nov. v Chariest on tu \V. Va.. po katoliškem obredu. Ran j ki jc bil doma iz Hoteder->iec pri Logatcu, kjer zapušča ženo in sina v starosti okrog 4 leta ter 3 otroke od njeneiga prejšnjega moža. Ranjki je bil jako priljubljen med nami, kakor tudi pri drugih narodnostih. Bil je tudi dobro poznan v M0091 Runu, Pa. j Vsem bližnjim sorodnikom iskreno sožalje. ranjkemu pa iHij bo lahka ameriška gruda. Tukaj- je sedaj radi epidemije komaj ena t retina premogarjev delalo. Vseh smrtnih slučajev je do sedaj okrog 10. Sedaj je že začela pojemati, kakor se vidi. Tukaj nas je sedem samcev, družine ni nobone. Tony Rudolph. Ely, Minn. Da ne bodo rojaki po Stric Sa-movi deželi mislili, da se je ta strašna morilka influenca in nje Mislimo, da je bilo zadnja štiri leta med nami dovolj pričkanja, zvesta pomočnica pljučnica izOg-Ce se nismo v teh štirih letih dodobra izpričkali, se nikdar ne bomo nila naše naselbine, hočem neko-]\» tavanju in iskanju ciljev je pa napočil usodepolen trenutek dela. jliko o tem poročati. Dasi je Ely C« nas je v Ameriki dvestotisoč, nuj bo dvestotisoč navdušenih mala naselbina, ker šteje nekako propagatorjev za pravično stvar. 5000 prebivalcev, vendar je od Da znamo ceniti vrednost demokracije, da spoštujemo pravično 21. oktobra pa do 11. novembra, vlado in da ji skušamo po svojih močeh pomagati, smo pokazali s to je v 20. dnevih, kruta morilka podpisovanjem posojil svobode in kupovanjem vojno-varčevalnih spravila 64 oseb v pre rani grob. znamk. Seveda s tem ni rečeno, da so bili Res, da nismo dali miljonov, ker nas je premalo, toda dali smo' to sauii Slovenci ali Slovenke, ti de svoje skrajnosti in izkazali s tem svojo stoodstotni patriotizem, slučaji so bili med vsemi narod-Prepričani smo. da nam ne bo nihče zameril, če se obrnemo v naj- nostmi, živečimi v Ely. Sedaj je večji stiski na vlado Zdruežnih držav in jo prosimo pomoči. Veliko-1 že nekoliko ponehala, tako da m dušna je in poštena in vsled tega smo lahko uverjeni, da nam bo po več toliko smrtnih slučajev. Sme-magala.^ ^ lo trdim, da največ smrtnih slu- Naša želja ne sme ostali samo v srcih, ampak mora biti javno jčejev je med Slovenci. razglašena, da ,io bo slišal vsakdo dan za dnem ob vsakem trenutku pomembnega čssa. ko se rešuje usoda narodov. Prvi je postal žrtev te strašne prog svoji ženi in skrben oče svojim otročičem. Vdovi moje iskreno s?ožalje. Umrli so tudi še nadalje: Josip Pimat, Mrs. Cernivec, Mrs, Ko-ščak, Mrs. Mestnik, Mrs. Gorše. Mrs. Graliek, družini Majerle je umrla hčer stara 15 le.t. Tudi mene drži ta kruta morilka v postelji že A tedne. Sedaj se Zakaj hočemo Slovenci demo mi malo na boijše obrača. kracijo? Ker smo bili od nekdaj Vsem Magim pokojnikom nuj demokratični, ker ne poznamo med nek rušilec in je odpeljal admirala Meurerja na ladjo Kraljica Elizabeta. Zastopniki so bili odpeljani v sobo admirala Beattvja, kjer se je na to vršila konferenca do sobote zjutraj. Admiral Meurer je sedel nasproti admiralu Beattvju, ravno nasproti na"steni je visela lepa slika admirala Nelsona. Konferenca se je v soboto popoldne zopet pričela in trajala do zvečer. V spremstvu admirala Menrerja sta bila en poveljnik Zeppelina in Angleško pokupila vso avstralsko . volno. "Daily Chronicle'* poroča iz Melbourna: Angleška vlada je po kupila vso, v Avstraliji pridelane \ 0I110 za čas vojne in eno leto po vojni. Avstralija ima ogromno o vac. Samo volna dveh strižb zna sto miljonov funtov sterlingov. vsem pa bo lahka ameriška gruda, njihovim ostalim sorodnikom moje odkrito sožalje! Frank Erčul. i^eboj plemstva. — To je dokazano i v članku "Poglavje o stari slovenski demokraciji", priobčenem v Slovensko-ameriškem Koledarju za leto 1919. v njej 111 jo Izgubljena vest (Nadaljevanje.) Kakor nalašč je bil tržni dan:' — Ne, napasti me je morala iz sosednjih vasi so že prihajali kakšna bolezen! — je dognal Lo-kmetje z vozovi, in mestni nati-| vec in se odpravil brez kljunačev zornik Lovec se je odpravljal vjs praznimi rokami domov, svoji lastni osebi 11a trg, vzdrže-j Vrača se domov in Lovka žen i vat red. ga že čaka in misli: Jedva je zagledala Arina Iva- ] — Bog ve, koliko kljunačev mi novna prihajajočega Lovca, že se prinese danes inoj ljubi mož! ji je posvetila v glavi srečna mi-! I11 zdajci — nobenega... sel. Na ves tek se je spustila za J Kar zavrelo je srce njim in toliko da ga je bila do-1 vrgla se je na Lovca, šla. mu je že potisnila s čudovito — Kam si del kljunače? spretnostjo vest po lehko v žep za vpil a nadenj, plašča. j — Moja vest mi je priča, da... !— se je hotel opravičevati Lovec. Lovec ni bil popoln lopov, a; — Kje ima kljunače, te jaz v-branil se marsikatere reči ni in ro- prašam. kam je bil dal preeejšnjo pro- — Moja vest mi je priča, da... stost. Oči ni imel. da bi rek-d. — je ponovil Lovec, prekanjenih, ampak, kakor pravi-! — Dobro: torej pa imej svojo mo, imel je bistro oko. Tudi roke vest za kosilo do prihodnjega trž-niso bile. da bi dejal, predrzne.! nega dne! .laz zate nimam kosi-vendar so se rade zapletle v vsa-.la! — je rekla odločno, ko stvar, na katero so naletele na j Povesil je Lovec glavo, ker je cesti. Kratkomalo, za drag denar vedel, da je beseda Lovke nepre-se ga je dalo podkupiti, kjer -c' makljiva. Odložil je plašč in — ga je hotelo. j mahoma se je čisto izpremeiril. I11 — zdaj je pričelo tega čl o- j Ko j«- obesil vest obenem s plu-veka viti. jščem na steno, mu je postalo zo- Na trg je prišel, in zdi se mu, pet leliko in svobodno, in zopet da vse to. kar je nastavljeno po se mu je začelo zdeti, da ni na sve- Dolžnost newyorslrih Jugoslovanov morilke naš dobro poznani rojak, ____» , . » , • .... . . x 1 • * 1 • v - tleh» P° vozovih, vezah m soto- tu nič tujega, ampak vse njego-Anton Jakic, ki zapušča ženo ni|rih._ da * * ' 1 nedorastle otroke ter eno iiestro 1 vse to ni njegovo, am- vo. In začutil je iznova v sebi spo :Pak — tuje. Kaj takega se mu še sobnost grabiti 111 požirati. — Vsi 11a shod v nedeljo popoldne! Ta poziv naj prevpije vse druge in naj rodi v srcu vsakega zavest. da se mora vdeležiti shoda ter velike demonstracije proti posku-!. t" \ l su gotovih italjanskih faktorjev, ki delajo na to. da bi se Slovencem I ^ in Hrvatom vzelo tisto, kar je zanje največje važnosti _namre: ve-1 lik kos primorske in slovenske zemlje. Nastopili bodo naši najboljši govorniki. Povabili bomo na shod tudi razširjevalee irredentske misli ter jim v obraz s pošteno in mirno besedo povedali, da so v zmoti, da gospodar jim ni trefoa še nadalje igrati s potrpežljivostjo trpečega naroda. Dokazom govornikov se bo moral vsakdo vkloniti. Kdor se jim ne vkloni, je bodisi zagrizenec bodisi človek Id -li-lrilka prizanesla ! tukaj, v stari domovini pa stariše., , . . . . ,, . i Bil je dober scvpfog svoji soprogi^ ^^Jozdaj. Otira si svoje; - Čakajte, zdaj se mt pa ne m skrben oče svojim otročičem. Pretka"! ^ ln ^ l^etTe ,z rok- P^ftelji! - je — A11 spim ali cujem, ali me r»-kel Lovec, manec si rok" 111 zaje bolezen naskočila, ali kali? j čel metati nase plašč, da bi na vso Pristopi k nekemu vozu, hoče'sapo letel na trg. stegniti šapo, a šapa se ne ?ane:l Toda — o čudo! — toliko da pristopi k drugemu vozu. hoče — ! se je dobro ogrnil, se Je 2e zopet kmeta potresti za brado, — ali, o krčiti. Prav, kakor da bi bila dva človeka v njem: eden brez pla-brezvestni, grabežljivi in ma svojega kolesja v glavi v redu. Slovenska društva naj pridejo korporativno. Vsi posamezniki naj bodo navzoči Pride naj vsak, kdor ve, da zahtevajo Italjani nekaj, kar ni še rišem moje odkrito sožalje. nikdar bilo in ne sme biti njihovo ojtrn Star je bil šele 32 let. Druga žrtev je bil Josip Reber- šele 28 let. Tretji jc bil ♦Josip Krnc; ziapu ! šča vdovo in otroke. Preminul je tudi rojak Josip, , . . ! Turk, ki zapušča vdovo in dvojel~ ^ ** mu ne odPro! |'"lov ■otrok. Star jc bil 28 let in skrben| P J.e oWL — Kaj mi je vendar danes? —jdolgoroki; a drugi — v plašču — Tudi nadebudnemu mladeniču, Ij0vec-— Na tak na«in uni- j poparjeni in plašni. Janezu Prijatelju ni ta kruta m o-K*'™ same?a sel>°- t'akaj, domu Toda čeprav je videL da še ni *u Mladenič, polniP°jdera- Morebiti se mi kaj pre-»prišel skozi vrta. pa je bil že ma-17 let star, edina ve<*ri v ilodušen. vendar je hotel na vsak Vendar je upal. da mu bo mo- 'način iti na trg. rebiti prešlo. Začel se je izpreha- — Kdo ve, morebiti se bom pre-jati po trgu. Gleda, vsakovrstna življenja, šele j pomoč svojim starišem, se je mo-'ral posloviti iz "te doline solz. .Sta- Ravno so te žrtve izročili ma- Zaenkrat še ne vemo. kje se bo vršil shod, toda v jutrišnji števil- teri zemlji, kar se raznese vest. ki Glas Naroda bo natančno povedano, kdaj in v kateri dvorani. Proslava v Bimu. Rim, Italija, 18. novembra. —J<3ne, ko bo podpisan jnir, velika Papežev tajnik kardinal Gaspari j sla v nost v cerkvi sv. Petra. Papež je povabil kanlinale celega sveta, ftenedfkt bo imel pontifikalno da pride jc v Rim, kjer bo istega mašo. da je preminul v naši naselbini dekaj priljubljen rojak Matevž Zgonc, ki zapušča soprogo in tri otroke. Smelo trdim, da je bil mož, ki se ni dal nikomur zameriti, izpadal je. kar je meni mano, k trem društvom in pri vsfh je imel kakšen urad. Bil je ddiber so- perutnina, raznolicne stvari so razložene po tleh, a vse, kakor da bi mu govorilo: —.Blizu imaš blizu roko, pa r.e boš! A kmetjerso dobili med tem pogum. Videč, cla je človek ob pamet in samo zija, so začeli iz njega norce briti in ga klicati za Fo-fana Fofaniča. magal, — si je mislil sam pri sebi. — Ali čim bliže trgu je prihajal, tem močneje mu je bilo srce, tem neodoljiveje je govorila v njem zahteva, pomiriti se z vs°m tem srednjim in malim narodom, ki se za krajcar cel dan ubija na dežju in v blatu. Zdaj mu fe ni bilo več do tega, da bi Skflil po to jih kljunačih; svojo lastno motnjo, ki jo GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, box 251. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUlfc? BALA NT, box 106, Pearl Ave., Lorain Ohio. Tajnik: JOSEPH PLSHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtuiu: LOUIS COSTELLO, fialida Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St., NS. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN GOUŽP, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. Chieago, HI. IVAN VAROUA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, box 430, Ely, Minn. JOHN RUPNIK, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, CWcago, 11L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8tb Ave., Johnstown' Pa. .Tcdnotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota ae priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra ternal Congress'* lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-stotisoe dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in smrtnin je le izplačala do $1,500.000 (en miljon In pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih ilovea-skih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami Za nadaljna pojasnila 6e je obrniti na glavnega tajnika. je imel v žepu, je težko nosil, ka-.ga Lovca nekaj obsedlo. Zato mu kor da bi naenkrat iz zanesljive-'pomaga, da se sleče in spravi v ga vira zvedel, da v tej mošnji' postelj. Potem ga napoji z dobro • juh o. Šele črez četrt un- se odda-v prednjo sobo in ne leže njegovi, ampak tuji nov j I ji od njega — Na, bratec, petnajst kopejk ^premišljuje: — je rekel, pristopivši k nekemu kmetiču in stisni vši mu v roke drobiž. — Za kaj naj bo to, Fofan K>»-fanič ? — E, za mojo prejšnjo krivico, j gi žep in našla bratec! Odpusti mi. v Kristovem jšpeliato knjižic« Cuj, pogledam v morebiti se najde njegov v žep iii plaš kakšen novčie! Pretresla je prvi žep in našla prazno mošnjo; pretresla dri:-neko zamazano. Toliko, da jo je dprla, je že rloboko vzdihui- Tor» j, glejte, s kakšnimi stvarmi se je pričel pečati! — je pripravil si j;' žep — vest... In začela je misliti, komu bi podvrgla 1<» vest, da hi'koga naposled preveč ne ot -žila. ampak s:i- lmenu! — No, naj ti odpusti Bog! Na ta način je obhodil ves trg in razdal ves denar, ki ga je imel pri sebi. Dasi mil je bilo lehko, ko j rekla sama sebi; je to storil, v.ndar se je globoko!:'.a v žep — vest zamislil. — Ne, ne, to se me j • morala ' kaka bolezen polotiti. — je rekel j zopet pri sebi. —Pojdem rajši do- mo malo vznemirila. Spomnila se mov; pri tej priliki pa nalx-n-m je na nekdanjega zakupnika, a 11a ulici kolikor mogoče veliko i> - zdaj bankirja in železniškega iz-račev in njih nasitim doma z vsem najditelja zida Smulja Davitlovi-kar mi je Dog dal. ; e:i Bržoeskega. Rečeno — storjeno^ j _ Ta ima vsaj tolsta pleča! -- Nabral je celo krdelo beračev'^, sklenila. -- Morebiti l>o malo in jih pripeljal s seboj na dvori-'poeeptal. pa bo prenesel to na!o-če. Lovka je samo povzdignila ro- ._rn. k -. Čakala je. kakšno budalost " T.ikf) so j(. or-ila. varno vtek-moz se naredi. ni|a vost y plsimt.nl kuv,.rt An on je potihem šel mimo nje sa]jI n:isloV Bržm-ske«ra in in ji ljubeznivo rek 1 — \'idiš, Fedo-s:-la. da bi ti jih pripeljal. Daj. nasiti jih v Kristovem imenu > Ali toliko da j • obesil plaše na klin. mu je postalo zopet lehko 5»i napi-vrgli pismo v škriujieo — No zdaj pa že greš. ljubi moj. leliko brez krbi na trg! — j " r-ekla mož 1, vrnivši se domov. Samuel Davidovi«* Bržoeski je sedel za obodno mizo. obdan od vse svoje družine. Poleg njega je svobodno. Skozi okno gleda 111 vi-1 i • 1 . - • 1 j sedel njegov desetletni sinč«*k Ru- di. da se zbira nanjegovem dvori-1, « , .. . , , . ben Samuelovie 111 delal v glavi Su beraškj narod iz celega mesta. Vidi 111 ne ume. zakaj. Ali naj bi pretepel vso to «0-drgo ? — Kdo ste, ljudje božji? — je pritekel na dvorišče sam iz s«-be. —- Kdo. kdo! Vse to so nepreskrbljeni ljudje, ki si jih ti uka-l — A zal nasititi! — se je obregnil 1J^"' Lovka. — Črez pleča bi iim dal s kor-1 bačem! — zakričal z izpreme- ni. njenim glasom in kakor b!az<-n vr-j — Ce ga das torej na sestavlje-gel nazaj v hišo. |ni procent in z okrajšavo ulom- Dolgo je hodil gor in dol po so-1 kov, imel bos petinštirideset rub-bah, neprestano premišljeval, kaj Ijev in devetinsedemdeset kopejk. se godi z njim. Bil je on vedno j — Potlej ga bom dal, papaeek. bankirske operacije. — Kaj. papaeek. ce bom dal ta cekin, ki si mi ga ti dal. na rast po dvajset odstotkov na nv^s^c, koliko denarja bom imel na koncu b-ta ? — ga je izpraševal sin. — Ali na kakšen procent, nava-sestavljeni? — je vprašal j nato Samuel. Seveda, papaeek, sestavlje- natančea človek, a kar se tiče izpolnjevanja svoje službene dolžnosti — pravi pravcati lev. In namah je postal ta pica ! *— Fedosja Petrovna! Duša mo ja! Za božjo voljo zveži me. sicer napravim, danes toliko škode, da je potem ne popravim celo leto! — je začel prositi. Tudi Lovka spozna, da je njene- — Le daj ga. dragee, samo glej da izbereš nadepoln denarni zavod. — Na drugi strani je sedel .Tos«-l Samuelovi«* in reševal v glavi nalogo : — Letela je jata gosi. (I*nde le.) HT/AS NAKOPA, 19. NOV 1918. A Solution of the Jugoslav Question Dr. Joseph Goricar The following statement was given by Dr. J. Goricar to a representative of "Glas Naroda": I have been for over 14 years in the diplomatic service of Austria-Hungary and have been for two years in the Courts of Vienna. I was employed in the following consular posts: Paris, Jassy Constantza, Bucharest, Berlin, Odessa, Belgrade, Nish, Pittsburgh. Denver. San Francisco and again in Berlin. I tendered my resignation from Rome in December 1914 which was accepted by Emperor Francis Joseph in January 1915. I came to America as immigrant in February 1915, and have taken out my first papers on the 20th of March 1915, in Chicago. I left the diplomatic service of Austria Hungary because of my conflict with the Foreign Office in regard to the war. Being a Slav. I have strongly opposed making war on the Slavs, and was consequently accused by Count Berchtold, the Foreign Minister, of i*eing a Russophile, I have asked to be placed before a Court Martial, but was refused justice on the ground that my trial would mak«* too much inpleasant stir because I was too well known in many countries. A t the first opportunity I left Berlin, my last post and have ever since devoted nearly all my time to the cause of the Allies, giving much important information to the Russian and French embassies in Rome in 1914, and during my stay in America to the French Embassy in Washington; also disclosing the Pan-German conspiracy in America 1915 and 1916, having been on the staff of i he Providence Journal in Providence, R. I. With the exception of the last year, 1917, when I was employed as clerk and later as laborer in the Carnegie Steel Mills, in Pittsburgh, Pa., I have given all my time and thoughts to the Allies, making my own living ami although offered recompense for my service, have never taken a single cent. I was offered a position in the diplomatic service of two allied powers, one of them being Serbia. Before speaking of how the troublesome Jugoslav question should be solved to bring peaee in the southern part of the former empire of Austria-Hungary and in the Balkans, I must say first what should not be done. The United States of America and her Allies must take as the guiding principle at the peace conference the axiom: "The Balkans to the Balkanians"; that is, the whole Balkan Peninsula, which is considered by the greatest authorities in geography, as extending from the Mountain crests of the Julian Alps east of the Soča — (Isonzo) — River to the mouth of the Danube, embracing all the territory between the Adriatic and the Black Sea, bounded on the north by the River Drava and the Danube, should be left to the peoples who inhabit it. As a logical consequence of the above, it follows that the United States and her Allies must estabilish as another axiom that no great power shall be permitted to annex any of the territories in; eluded in the Balkan peninsula, especialy not a power which is neither by race nor religion related to any of the people of that geografic unity. As Russia, Austria-Hungary and Germany are definitely out of the long protracted diplomatic Balkan struggle, it follows naturally that this must apply also and especialy to Italy which is neither by race nor religion warranted to annex any of the territories on the eastern shores of the Adriatic. According to the census of December 31st, 1910, the lands which Italy claims as "Italia Irredenta" on the eastern shores of the Adriatic are the so-ealled "Littoral majority. EKftiiJ1 totay i Vprašanje delavskih plač WASHINGTON JE VZNEMIRJEN VSLED IZJAVE GOMPERSA, DA SE BODO DELAVCI BORILI ZA OHBANJENJE DOSEDANJIH PLAČ. — PRIZADETIH JE 8,000,000,000 MOŽ. Washington, D. C., 17. novembra. — Izjava Samuela Gomper-sa v Laredo, Texas, da se bodo delavci borili za vzdržanje prednosti z ozirom na plae in delavni čas, katere so dobili tekom vojne, je povzročila veliko presenečenje v administrativnih in kongresnih krogih v Washingtonu, ker je prišla prav ob času, ko stojijo vsi državni departmenti lice v ice s problemi progresivne ali v enaki meri napredujoče demobili/acije vojnih industrij. Do sedanjega časa e je držalo vprašanje znižanja plač v ozi-i pametno pospešiti razpravo, ki bi se raz-L ob uri, ko je bilo sodelovanje z vseh strani dju, ker se ni smatralo vila v ostra nasprotstv največje važnosti. Sedaj, ko se je dA za v leč i spopada nazira srečujeta interesa delo< nomov. da more le ena ko b oponhalo vrvenje To bi se moglo z katere bi se držalo ce višini. Ne pozna se pa i d i kaj takega ne smatr žanja plač ter obenem Ta 9e bo zgodilo s< Eden izmed vzrok za dvojno, so bile viso nejše padanje een za __- s Nemec hoče od zaveznikov hrane in stric Sam mu smeje ponuja to. kar je Nemec dajal ameriškim vojnim jetnikom ter tudi drugim jetnikom, predvsem ruskim, ki so umirali od glada v nemških jet-niških taboriščih. Prav bi bilo, če bi se v resnici zgodilo tako! Zavezniki pa niso maščevalni ter bodo pomagali Nemcem. a nominal one. Constantine Porphyrogenete states in his book "De; Administrando ImPerio" that the Dalmatians in S87 A. D. destroyed' a fleet dispatched against them by Venice, and for a century exacted tribute from the "Queen of the Adriatic". Moreover, the Jugoslavs have occupied in their migration the overwhelmingly Jugoslav with the exception of j plains of Venice up to the Tagliamento and even to this day there >ral". But even in the "Littoral" there is a Slav j are some 40.000 Slovenes living in the Province of Venetia. Therefor" the Slavs would have just as much of a historical claim to Venetian In the "Littoral" (comprising as it does the counties of Gorica territory from Italy. Gradiška, Trieste and Istria) there are 437,385 Jugoslavs as against an Italian population of 356.495. If Italy bases her claims on the historical rights as derived fro.n the Roman Empire, then she will have to claim, in addition to it. the Specifying the above figures we find there are in the counties greater Part of Western and Middle Europe. of Gorica-Gradiška 154,750 Jugoslavs as opposed to 90,119 Italians In Istria there are 220,232 Jugoslavs as against an Italian population of 145,525. In Trieste there are 60.074 Jugoslavs as against an Italian majority of 118,959. In the city of Gorica there are 10,792 Slovenes against 14,812 Italians. The Austrian-Hungarian census does not take account of the mother-tongue or "native tongue' but makes its calculations only on the basis of the "language of daily intercourse". Every census is therefore, calculated to underrate the Slovenes. The Austrian ballot, which is the most modern Atrting system in existence, is a most striking proof of the above contention, correcting the figures in favor of the Slovenes both in Gorica and Triest. In the province of Carinthia whoee Southern part is Slovene, there are no Italians. In Carniola there are only 369 Italians as against Slovene population of 490,978. In Croatia, only the town Rieka (Fiume) has, according to the same census, an Italian population of 28,6^B as against a Croat population of 18,128; these figures having been compiled by the local Italian Municipal Board. In other towns of the Croatian "Littoral" there is absolutely no Italian population to speak off. As for Dalmatia tthe figures of the above census are as follows: Serbo-Croats 610.669 Other Slavs about • 2,000 As against an Italian population of 18,028 Yet, in spite of those facts Italy claims not only the whole of the Austrian "Littoral" (Gorica-Gradiška, Trieste, Istria), but also a part of Carinthia and a great part of Carniola, a part of Croatia and the greater part of Dalmatia and also the whole Archipelago or the thousand islands of Dalmatia. These are the facts as far as the ethnology of these regions is concerned. Has Italy historically and culturally better rights tor these regions or territories claimed by her as ilItalia Irredenta"t In the first pflace, it must be said that according to the Wilson Doctrine historical rights cannot be considered. President Wilson himself has declared in one of his latest Peace utterances, that the boundry line between Italy and the newly to be created Jugoslavia will be drawn along clearly recognizable ethnographic lines. — Besides, if historical rights would come into operation, then Italia Irredenta would have to be claimed by Austria, Hungary, Turkey, Croatia and Serbia as well, as in the long run of the last 2,000 years this area was the most coveted prize of European and Asiatic conquerors and colonial exploiters (eonquistadores). In the early part of history these regions belonged partly to the fereat Roman Empire. The first recorded inhabitants were the Ulyrians. In the middle of thi 7th Century the Slavs immigrated into these countries and have been ever since in possession of them, although in the course of time they passed under the domination of different conquerors. For six centuries, these regions were forming part of the Byzantine Empire, from 530 do 1102 A. D. Bat the Byzantine rule was only Grof Karol pravi, da je njegov oče vprašal Viljema-. ' Koliko časa mislite ostati?" "To je odvisno od nizozemske viadc", je odvrnil Viljem. Foch je povabljen v Ameriko. Admiting for a moment, that the theory of historical rigths can be applied in the present case — contrary to all proclamations of President Wilson, — has Italy a better chance to base her claims to the above mentioned Jugoslav territory on the fact of the Venetian domination? The Republic of Venice has always coveted the Eastern shores of the Adriatic. Throughout the middle ages, she was making attempts to conquer thj^e Slav lands. The Venetian dominion was an episode in the hlstcffy of the Jugoslavs just as was the Turkish domination. Also the Turks could on the basis of historical rights make similar claims to the Italians. Italy, being a modern creation, never owned a particle of any of the lands described as Italia Irredenta, and least of all not a particle of the lands inhabited for thirteen centuries by the Jugo- stavlja le slabotni zraz našega glo slavs. tbokega spoštovanja in občudova The best proof, that this Jugoslav lands must be taken as a,nja"k national entity of their own was given by Napoleon the Great who after the Peace of Sclioenb.runn founded the "pays Illyrien" — (Tllyria") out of the provinces claimed now by Italy, that is Carniola, Carinthia (the Southern Slv part). Croatia. Triest, Gorica-Gradiška, Dalmatia, Istria, the republic of Ragusa. This "Terre-Irredente" Napoleon dit not include with Italy. Can Italy claim the possession of these lands on the basis of cultural rights? — Never. The mere fact that some coast localities of Dalmatia have an "Italian character" does not prove anything. Newyorski župan John Ilvlan j t povabil maršala Focha, da obiščt New York. Poslal mu je po kablu naslednjo brzojavko: "Ali bi moglo prebivalstvo mesta New York imeti ta privilegij in čast, tla Vam osebno izrazi, kako visoko Vas ceni in ali ne bi hoteli sprejeti povabila, da ste njegov gost, da Vas počasti zaradi čudovitih uspehov, katere so dosegle zavezniške armade pod Vašim vrhovnim vodstvom? Veliko smo Vam dolžni, ker ste deležni zmageR demokracije nad avtokracijo. V imenu občine Vam nudim svoboščine mesta, kar pred Karol je jokaL Curih, Švica, 18. novembra. — Nek visok dostojanstvenik, ki popisuje odstop cesarja Karola na gradu Eekartsau, pravi, da se je niilo vprašanje, pa se najbrže ne bo dalo 1. Ne glede na polje spora, na katerem se ijalca in delavca, je mnenje tukajšnim eko-var vzdržati plače na prejšni višini potem, jne. iti potom kake umetne uravnave, potom. m življenske potrebščine na sedanji velixi i, kako bi se moglo udejstviti to ter se tu-za zaželjivo. Vsled tega je pričakovati znk-ldi znažanja cen. da stopnjema. da se je povišalo plače v gotovih slučajih cene za življenske potrebščine. Vsako pnz-ebščine bi vsled tega zmanjšalo moč argumentov, katere se je navajalo za potrebo visokih plač. Velik del možke sile civiliziranega sveta je bil od t-* g njen produkciji in vojne industrije, v namenu, da zadoste potrebam armade, sj tekmovale med set»oj za delavce, dokler se ni ustanovilo vladnega delavskega urada za ustaljenje teh razmer ter izločenje tekmovanja med različnimi panogami. Celo departmenti v Washingtonu, kojih posebna naloga je s»-stavljati delavske statistike, so v dvomu glede števila mož v v»jivfi industrijah, katere je treba demobilizirati. Število t«-h mož se j" cenilo od 3 do 5 miljonov. Ce se doda k temu može v armadi, bo znašalo število ljudi, katere se bo konečno demobiliziralo, no manj kot osem miljonov. Ta demohilizacija se je že pričela ter se jo bo počasi povečalo, tako v armadi kot v industrijah. Mogoče je, da bo povpraševanje po produktih te dežele iz opustošenih dežel tako veliko, da bodo mogle mirovne industrije absorbirati celo to število demobiliziranih mož. Na drugi strani pa se bo to tudi tikalo višine plač, soglasno s postavo dobave in povpraševanja. Senator James A. Reed iz Missouri, ki je bil vdeležen pri številnih kongresnih preiskavah, ki so se pečale s povečanjem plač v vojnih industrijah, je eden izmed onih v Washingtonu. ki je mnenja, da bodo padle delavske plače obenem s cenami za življenske potrebščine. — Ne želim stopiti v razpravo z Mr. Gompersom glede tega, kar je rekel v svojem govoru, — je rekel danes, — vendar pa je moje mnenje glede tega vprašanja naslednje: — Kupna sila dolarja je zelo padla po celem svetu. To je v prvi vrsti pripisovati velikanskemu napibnenju svetovnega cirkula-cijskega sredstva. V soglasju s tem je bilo zaznamovati navidzno povečanje vrednosti, a to povečanje je bolj navidezno kot resnično, kajti dočim se je plačalo več denarja, ga dejanski ni bilo na razpolago, dolar za dolar kot v času, prodno se je pričela vojna. Vsakemu človeku, ki misli, mora biti jasno, da se bodo skrčilo tudi cene, ko se bo vrnila stara denarna vrednost. To se bo seveda tikalo tako cen, katere se plačuje za delo kot cen, katere se plačuje za druge stvari. Eno ekonomsko dejstvo, katero se ponavadi pregleja, je to, da izvanredno visoke plače ne pomenijo, da so se razmere delavca izboljšale vsled tega. Plače je treba meriti po tem, kar se zanje lahko kupi. Kr je treba vsako stvar ustvariti z delom, se mora cena vsake stvari zelo povečati, če se plačuje za delo visoke plače. Konečno pa delavec ni dosti na boljšem kot bi bil v ilormalnih razmerah. Dejstvo je. da so cene vsake vrste relativne in glavna stvar, za katero bi moral vprašati delavec, je, da se z njim dobro postopa. — Delavec ima pravico zahtevati to in vsak drugi element v občini. Dejanski, govorjeno na široko in neoziraje se na majhen odstotek postopačev, so vsi ljudje v Združenih državah koristno zaposleni. Delavei so. — Vsakdo izmed njih ima pravico pričakovati dobro priliko za življenje. Pri novi uravnavi, ki je potrebna, da se pride z vojnega na mirovni temelj, naj bi ljudje vseh razredov skušali storiti svoj del na patriotičen način. No»>en posebni razred bi ne smel skušati, da dol.i kake posebne prednosti iz vojne. To ni bila vojna tega ali onega razreda ali sloja. To je bila vojna — ameriškega naroda. Zmaga pa je tudi zmaga — ameriškega naroda in noben posebni razred ali sloj našega naroda ni storil več kot so storili drugi sloji. Pri prehodnu na mirovni temelj bi ne smelo biti nikake agitacije, nikakega poskusa zanetiti boj ter dobiti posebne prednosti. Pri demobilizaciji morajo vsi postopati s takim domoljubnim čutom kot so postopali pri mobilizaciji za vojno. _ ______________________________ ________^ ___________protivil podpisati listino, dokler That the architecture of buildings looks like Italian, does not give ga ni pregovoril kardinal (Jerroch any rigth for annexation of the whole territories inhabited by peoples Slednjič je privolil in se je pri tem of Slav race. There was a time when the whole architecture of New bridko jokal. Vojaki so napadli grad Goedoel-loe v namenu, da pomore cesarsko Iz Avstrije Dunajčanje se hranijo s kostanjem. Trpeli so večje pomanjkanje kot po drugih mestih. seboj nino.' samo svojo osebno last- Zahteve Luksenburžanov. of the New England was Greek. Could the Greeks claim possession England states on that ground? The culture in those lands is Slav and purely Slav. This Western j družino, toda cesarju m cesaric, Dalmatian! Branch of the great Slav race, living on the cross-roads of three jsc -1« sta pobegnila v1 cultures, Latin, German and Slav, have developed a Slav culture of Eekartsau. their own. (To be continued.) Viljem se bo vrnil. aeroplanu pripeljala na Nizozemsko. Neko poročilo iz Maarn na Ni-London, Anglija, 18. novembra zozemskem pravi, da je grof Ka Potsdamski delavski in vojaški j rol Beritinck, sin grofa Godarda svcet je izvedel, da se namerava j Bentinck, v soboto Viljem Hohenzollern Nemčijo, ker so na Nizozemskem [njegov oče ni vedel, ako namerava veliki nemiri. Berlinski Lokal-An-! prit i Viljem, dokler ga ni nizo- Car ni mrtev. London, Anglija, 18. novembra. Poročevalec lista Morning Post London, Anglija, 18. novembraj "Nisem videl boljševizma v ozemlju, katerega je zasedla Italija" piše nek časnikarski poročevalec. "Mnogo se je o tem govorilo, toda videti ga ni bilo." Poročevalec je po dolgem ovinku, da se jc umaknil glavne umikajoče se armade, priše! na Dunaj. "Vojaki so prihajali v brezkon. čni vrsti '% piše dalje. 4'Xaibolj Amsterdam, Nizozemsko. 18. novembra. — Iz Luksenburga se po, jroča da je poslanska zbornica zahtevala, da referendum določi bodočo obliko vlade. Zbornica želi. da bi se velika vojvodinja zdržala za časa referenduma vseh vladnih činov. Liberalci in socijallsti pa zahtevajo, da velika vojvodinja odstopi in se dežela rzglasi za republiko. — iktor Marsden, ki je bil v avgustu M-uden med njimi pa je bil mir. Ni aretiran v angleškem poslaništvu in je bil dva meseca zaprt v trd>-iijavi sv. Petra in Pavla, javlja iz zeiger pravi, da mu bo najbrže do voljeno vrniti se. ________________. ______ nekemu čas vrniti v nikarskemu poročevalcu rekel, da fetrograda, da bivši ruski car Ni | kol a j navzlic nasprotnim zatrdilom, ni mrtev. zemska vlada telefonično vpraša la, ako bi hotel sprejeti begunca Viljemov sin princ Eitel Fride- Grof ->e v to Privolil- smatrajoč to rik je pozival svoje tovariše pri;za sv°j° dolžnost do vlade-potsdamski garniziji, da se naj po- Grof Bentinck je v veliki zadre-stavijo na razpolago novi nemški gi zaradi svojega gosta, kajti sli-vladi. šal je že mnogo očitanj, zlasti s* Bivša nemška cesarica se je v ker je bil v ozki zvezi s Angleži nevarno bolna. _ Bavarska kraljica ni London, Anglija, 13. novembra. Iz Monakovega se javlja, da poročilo o smrti bavarske kraljice ni bilo resnično, pač pa je kraljica Čudno, kajti vojaki so bili po po-sje utrujeni in bili so tihi kot zemlja okoli njih. Vsi so še nosili znake, da se je videlo, h kateremu oddelku je kdo pripada'. Mnogi pa so vrgli proč orožje. Položaj glede živeža je na Dunaju je zelo resen. Včeraj sem še D VDC1 I CD po mestu z nekim Angležem, k'TMIIV EAl ELLCIf dobro pozna mesto. Rekel mi je ljfrro n^Agt^o y *trw>j« «h rmnatttua notar!u ili. prehlada nvstaTiieBjii iuL da se večina prebivalstva hram ?Ie4iao prmT, „ ^e,, nMak» kostanjem. Vsi zakladi in kronski ^ , 1#kmrMk ^^^ dragulji se nahajajo na svojih o p, ap. mchter a co. bičajnih prostorih. Cesar je vzel t'4^* arm*, nm ta a* "Bela kuga" razsaja predvsem med delavskim narodom. Ali jo more podedovati otrok po svoji materi? — Odgovor nato najdete v SLOVENSKO - AMERIŠKEM KOLEDARJU za leto 1919. Previdne gospodinje imajo dom* rodno «no toki—too Dr. RkbUrJotfa -fPn ■<■ ^8!» ** V ^ ♦ T • » • . GLAS NARODA. 10. NOV, 191ft i SLOV. DELAVSKA Ustanovljen* do« 16. avgusta IMS PODPORNA ZVEZAJ _ lokorporirmoa 22. april« 1909 ▼ državi Pasa' Sedež: Johnstown, Pa« GLAVNI UJKADXIKI: Predsednik: IVAN PRGSTOH, 109SlNorwood It'd., Cleveland Ohio. Ptwipredse«ln]k: JOSIP ZORKO, It. F. V. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAŽ NOVAK, US4 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tujiiik : FRANK PAVLOVČ1Č. GTV4 Main St., Johnstown, Pa. •J I'oin. tajnik: AM »KUJ VIDRICH. 13J Main Street, Conemaogh, Pa. bia^ujuik: JOSIP ŽELE, sl Clair Ave., Cleveland, Ohio. Ponj. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. '2, Box Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik na«!r.«»r. odlnrra; JOSIP PI-TTERKEL, Box U5, Willook, Pa. 1. nadzornik: NIKOLAJ POVŽE, 1 Grah St., Numrey Hill, N. S. Pitts- burgh. Pa. 2. tiatlEoruik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 1.17th St, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Pred fduik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 7"J, East Mineral, Kana. I porotnik: FRANC TEROPčir, R. i. Uoiionga, Ark. C. |M»roUiik: JOSIP lioLUli, 191« So. 14th St., Springfiehl, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: lir JOSIP V. GRAHEK. fri.i E. Ohio St., Pittsburgh. Pa. Glavni urad: €34 Main St., Johnstown, Pa. URADNO GLASILO: "GLAS NARODA", Cortlandt Street, New York Cilj". Cenjena društva, oziroma njih uradnik! so uljudno procent, poSiljatl doj.iM- naravo« st na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj i«o£lje eilJajo z mesečnim pori m'i lom na naslov gl. tajnika. V slu'uju, da opazijo društveni tajniki pri izročilih glavnega tajnika kakt- iNtuianjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da v prihodnje | m spravi. 1 general laws in force at the -expiration of said period may authorize i and direct. j , „ f *; " f. I Eight: — To cellect from its members by admission fees, dues NAZNANILO IN ZAHVALA. , NAZNANILO IN ZAHVALA. NAZNANILO IN ZAHVALA. and assesments the funds necessary to carry on its operations «nd] Žalostnim srcem naznanjam so- : Tržnim srcem naznanjam pri- žalostnim srcem naznanjam so- - provide for the payment of its benefits, which assessments shall be rudnikom in. znancem. da je pc iateljem in znaneetn žalostno vest, rodniko-n znancem in piijatc- : made m manner and form as provided by its constitution and general kratki in mučni bolezni, previden1 da me je due 2. novembra za ved Ijtm. da je po Tdnevni bolezni, 'aws- * sv- zakramenti, M. oktobra za no zapustila moja soproga, oziro- previden sv. zakramenti, dne l!4. Ninth. — To carry on its operations through supreme and sub- vedno v Gospodu zaspal moj odi- nta metti * " oktobra /a večno zaspal moj I ju inordinate bodies or lodges, and to issue beneficiary or relifef certi- ni brat JOŽEFA PREMRU roj. Vidrich. ijeni mož ficaies in accordance with its constitution and general laws. JOHN ŽTJGrEL. Stara je bila J (J let. doma i/. va- MARTIN TOMŠIČ. Tenth: — To enter into any obligation necessary for the trans- Pokojni je bil v 42. letu svoje m Strmca pri Postojni, Notranj- Pokojni je bil u*"a žalujočega brata Jakoba in legla. Tukaj zapušča-mene Milost- ta m sestro, tukaj pa brata John 1 lie < 'ounty in which the principal office of the corporation is lo- "C6rt.ro A-nes Zugel, omo£e*io Pa- nega suproga in 3 nedoraslih o- Tomšiča, stanujoeega v Clevelan- eated". — And further provides that upon the signing of a decree s.°",eh biva sedaj nekje \ trok. od katerih je najmlajši star du, Ohio, kateri se je isto vddezil by said law Judge and the "recording of said charter and order, the Jh-avi Pennsylvania; v starem 20 mesecev, najstarejši pa S let. pogreba. Njegova srčna želja jc subscribers thereto and their associates shall be a corporation for JU pa žalujočo ženo in v starem kraju pa eno sestro in bila. da bi bil dol,d svojega brata J the purposes and upon the terms therein stated". I'"1 ^ ™aher in mater, če sta še živi. ra^je ;*ov of this Act of Assembly and obtaining a charter from the Court of Colo. Pokopail hil na Ut ()Hm sa lljene bolezni; posebno se za- je .^mska infhicnea, I'mrli je PJea! * aiid cau onlv act m the county ceyietery y Denver, Colo. hvalim Antonu Posega in njegovi bil čla!, dveh društev JSK-I in lski^ena livala vsem tistim, ki so soprogi ter Antonu Preinru in which it was erected is disposed of by the ninth power given beneficial societies, as it would i>e rather ridiculous to give such cor- mi bili v >1>PZ.. sicer je bil dober čian o- in _ . . . . . pomoč ob njegovi zad- njegovi soprogi, Petru Dolenc in beli društev: žal i bože ktr niso p orations the ngth to carrv- on its operations through supreme and nji uri, posebno pi Iiev. Father Johnu Premru; hvala tudi oili člani zmožni priti na pogreb subordinate bodies of lodges if the some were all to be contained Johnu Judnic; lepa hvala družini članom društva sv. Janeza Kist. Ker je ravno tisi i čas naibolf go-w it h in the boundaries of one county. " | John Pekec in vseiu onim. ki so št. 75 JSKJ. v fHinoiLsbuigu. Pa., spodarila ta straina bobve. To- . A ver>* llttle investigation on the part of the person advancing;ga spremili k zadnjemu počitku; za krasen venec, katerega so ji prej bolan i> .m^eev ra revma-this argument would have shown him that the Courts of Peimsvl- torej Šc enkrat iskrena hvala podarili v zadnji pozdrav, ker je tizmu si je šel iskat ljubega vania have upheld the right of beneficial societies to appear in such vsem skupaj. |bila tudi ranjka gori omenjenega /.dravja v toplicah v Mount ( fe- coui-ts in any couny and to do business in any county, and have Tebi, nepozabljeni brat, naj bo i društva zvesta, članica mnogo let. j mens. .Mich., kjer je bil tudi po-treated them tharougliout the history of beneficial societies on an j lahka svobodna ameriška zemlja. Počivaj v miru in lahka naj ti polnoma okreval ml revmatična equal footing with any other corporation formed, whether by ap-;ix»čivaj v mini? plication to the Court or to the Governor. I Žalujoči ostali: As a matter of fact. Judge Sulzberger has held that the supreme Jaccb Žugel, brat, society itsJef not only is a corporation but that each of the supreme John Jakše, sorodnik, society itself not only is a corporation i»ut that each of the supreme Matth. Gc!lob in Raphael Shray, Kdo nasipava pesek javnosti v oči? 1 i lav ni tajnik SSPZ.. katremu je menda notranjost SDPZ. bolj znana kot glavnim odbornikom SDPZ., skuša v njegovem odgovoru character. If the person advancing this argument is disposed to read the opinion on this question, it will be fund in the eight volume of the Pennsylvania District Reports at page 198. AYe also submit to the membership of both societies interested that the powers conferred upon beneficial societies by the Act of Assembly above qtyded is broader and more far reaching than any power conferred on beneficial societies, incorporated or not, '»y the laws of any other state of the United States. The Act of Assembly also contains this provision relative to corporations: "The incorporation of an association of persons for prijatelja. Lead vil le, Colo., 34. nov. 191 S. P. O Box 669. oziroma tajnika) SSPZ. v izvaja- f v t f ~ NAZNANILO IN ZAHVALA. Žabi^tnini srcem naznanjam >:o- . .. . - . * - - ------r--------- — — ------------- — *—----- — .rodnikom, prijateljem in znan in pojasnilu priobčenem v glasilu SSPZ. stev. 90 javnost prepncati, the purposes named in this Act or accepting the some shall be held Cem »la so le trditve glavnega odbora ivju o položaju SDPZ. resnične. Ker jo šel glavni odbor (oziroma tajnik) SSPZ. v svojem ko-menlarju k inicijativi društva štev. L'0 preko mej resnice, sem si štel v dolžnost nt resnico odvračati s Lik ti. Naj tudi jaz od moje strani zaključim s tem, da vstrajam pri tern, kar s* m jaz tozadevnega izjavil v zavesti zadostnega poznanja organizacije. Na tem mestu naj utemeljim 1,. moje trditve glede carter j a SI>PZ. s .sledečo izjavo: da mi je smrt vzela preljub-and taken to be of the same force and effect as if the powers and lien o ienko privileges conferred and the duties enjoined bad been conferred JULIJO TURK and enjoined by special aet of Legislature, and the franchisesjv starosti 18 let. Ranjka je pod-granted shall he constmed according to the same rules of lav.' and legla španski influenei. Bolna je equity as if ill had been created by special charter and no modi- bila tedna; prvi teden je bila fication or repeal of this Act shall effect any franchise contained malo bolehna. ilrtt«ri teden je legla )o ameriška zemlja! Žalujoči ostali: Matevž Premru, soprog. Jožefa, Helena, Feni, Marija Cilka, hčerke. Meadow lands, Pa.. Box ST. NAZNANILO JN ZAHVALA. Tiižnini srcem paznanjam vsem j sorodnikom, prijateljem m znancem žalostno vest, da mi tunrl soprog, oziroma oče IGNACIJ KALAR, zapusti vši mene in štiri otroke, od katerih najstarejši je IS let, najmlajši p.t 4 leta. i "mrla mi je t udi hčerka, stara l.'i let. oba v začasni bolnišnici v Forest » itv, l*a. Mož mi je umrl o. novembra, hčerka v štirih tetinih, nakar se je povr-, iiil domov v Braddoek, Pa. Pri-o jK»r ilu«'-. vili lotila influeuca, kateri je tudi P'Kllej^el v 7 dnevih. Zahval ji..jem se vsem tistim, ki so :mi »/.kazali zadnjo <"*a>t in ga opremili na pokopališče t»*r mene : tolažili v nri žalosti. Žalujoči ostali: Mary Tomšič, vdova. John Žerjav, brat. Frances Svet, sestra. John Tomšič, brat umrh ga. Gregor Tratnik, John Rom iu Jc *in Muic, prijatelji. Braddoek, Pa, 1126 Maple way. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužuim srcem iiJ^naojaio vsem V splošnem bi priporočil združenju nasprotnim elementom, d i narodom. Zapušča mene žalu-so v izvajanjih stvamejši. ker obrckljivost poštenih korporaejj zna ;i°če^a soproga in 8 mesecev sta-d o vest i prizadete do neljubih posledic. ''ei?a sinčka Jožefa. Zapustila je Blaž Novak, tajnik SDPZ. Zgorajšno izjavo (ako ni zopet pesek v oči> naj glavni tajnic SSPZ. dobro prebavi, na kar (ako hoče razumeti) mora sprevideti S»-«*refary of Slovenska Svobrnlomiselna Podporna Zveza int r- "^temeljivost njegovih izvajanj pose«i an «»bj»-«-i ion to tile organization of Slovanska Delavska Pod-porna Z v.-za in that it was incorporated by the Court of Common Pleas of ("aml'ria <"ounty, Pennsylvania and therefore was an organization having authority to act only in the county of its organization. This argiiiiL. nt t i not only fallacious but is preposterous an l ridiculous, u examination of the charter of our organization dts«-los-• s the fact that tin- .iecree provides that the incorporators and their nssoeiati-s shall be a corporation upon the recording of said decree. A further examination of the articles of incorporaiton will disclose that the d<- ree has b«-«'ii recorded in compliance with the law. 1 'inter tli«' laws <>F the State of Pennsylvania, every corporation has eijual rights with every other organization, but the metlukls of under the provisions of the same. v posteljo ter za vedno zaspala vi 0 , . . . •• . i- _ . „ ___ , . , , «»*" pa ^.tioveinbra, <>ba za znano l>o-; sorodnikom, prijratoljem in znau- Robert C. Hoerle, Attorney at Law. soboto 9. novembra ob 9. uri zve-', ■• • ,, ' J . i lezniio intluenco. icer. I . .... Sfi-no se zali vsiljujem vsem ti- Ranjka je bila članica društva i sv. Alojzija JKKJ. Bila je priljubljena meti našim, kakor tudi tiru- Potreba rarodnega delovanja tudi očeta Franka Klančar, ki pa je 6 ur po njeni smrti tudi umrl; mati Mary Klančar živi; od bratov Frank Klančar živi. Joseph • . , ■ , , , - , , . . 1 . staro leta. Se enkrat pi av Klančar je pa dva dni po njeni , , , , . ,. i , , srčna hvala w in skupaj, smrti tudi lunr!, Jacob in Rudolph , • , * 1 I ebi. dragi cem žailustno vest, da mi je umrl moj soprog, oziroma oče sedmerih j stim, ki so nas obiskali za časa otrok v si a los t i od 12. leta do 6 smrti, kakor tudi vsem onim. ki tednov soju spremili k večnemu počitku. ANDY ZAJC. Posebna hvala pa njegovemu bra- Bolehal je samo 4 dni za inllu-tu Jožefu lila vie in njegovi so- j ene o in pljučnico, kateri je tudi progi, ker sta me tolažila v brit- podlegel v tukajšnji Iron bolniških muh, akor^\no sta bila sama niči. Star jc bil 41 let, doma iz tolažbe potrebna, ker sta tudi sa-) Višje gore. vas Pole. Pi-ipadal jc ma izgubila hčerko dne :J. nov.. ^ takaišnjemu drušlvu sv. Petra pri the application is made to the Court of <'oiuuion Pleas of the county iu which the principal place of business of said corporation is to be located, and in the case of those of second class, the application must be made to the Governor. Among corporations enumerated as those of the classes under said Act is: "Nine'*: The maintenance of n society for beneficial or protective purposes to its members fronm fund collect*«! therein". It will be noticed that the method of obtaining a charter is control led by the above and that after the securing of the charter, whether it be a corporation of the first or second class, it is "a corporation" within the meaning of the word "corporation" as used throught the laws of the Commonwealth of Pennsylvania. Sub-division Nine of Section 1, of the Act of 1897 above referred to has I »cen supplemented, however, by the Act of the 6th of April 1893, which provides for the erection and incorporation of beneficial socitus, this being the act under which Slovanska Delavska Podporna Zveza was incorporated. The Act gives to beneficial associations which obtain a charter under the provisions thereof, the following powers: Tebi pa. ljuba ženica. Naj Ti bo lahka žemljica! Saj druz'ga iu na zemlji ni, Samo, tla človek trpi. Torej, draga Ti ženica, Ne žaluj, ko Te krije žemljica, Saj krila bode nas vse, Ker tega lic ubran'mo se. -- ^ - „ i - J. » ..ST* Žalujoča ostala: Joseph Turk, soprog in sinček. Conemaugh, Pa.. 14. nov. 1918 (18-19—m S sklenitvijo premirja so nastopile za izseljene Jugoslovane na- Klančar živita loge in dolžnosti, katere je treba popolnoma izvršiti in katerim se mo- Iskreno se zahvoljujem vsem ra odzvati vsak. ki ima sploh kaj zavednosti in čuta do svoje domo- tistim, ki so mi bili iu mi bodo v vine. Izvršit i jih treba toliko popolnejše, ker se pojavljajo že novi so--mojih žalujočih dneh v tolažbo in forming corporations are two, namely: by application to the Go- v,'{1*niki naše svobode in zjedinjenja. pomoč, vernor, and by application to the Courts. S svojo vstrajnostjo. odločno borbo in s svojimi žrtvami so Ju- These two methods of forming the corporation are prescribed by -oslova,,i v domovini izvojevali s pomočjo zaveznikov prvi del zmage, the Act of ih«» General Assemble of the Commonwealth of Pennsvi- ko iim ->e zagotovljena na principu samoodločevanja narodov popol-vania of the fifeenth of July. 1 S97. P. L. 283. Section 1. and roughlv lla SVoh<)da in neodvisnost. divides tlie two clasps of corporations into those not for profit and Prekinili so vse zveze z Avstrijo in Ogrsko ter upostavili lastno j those of tin- second class are for the profit of the incorporators and za sedaj naši zavezniki proti Avstriji. Znova je sedaj vsplamtela pohlepnost tujcev po našem ozemlju, da se okoristijo na našem narodnem telesu da nam ugrabijo življensko neobhodno potrebne dele našo te-ritorijalne celote. Oprezni pa moram obiti tudi napram onim, ki nam hočejo tisiliti svojo vlado, katerim ni za neakopravnost vseh treh vej jugoslovan-First: — To have succesion bv its corporate name perpetually sk(l?a naroda. tmveč za nadvlado enega dela nad drugim dvema, subject to the power of the general assembly under the constitution Pokazali so zlasti v zadnjem času, da delujejo proti narodu, da so ot this comonwealth. proti samoodločevanju celokupnega naroda, da so proti zjedinjenju Second : — To maintain and defend judicial proceedings. na enakopravni podlagi. Third: To make and use a common seal and alter the sanv- at Volja celokupnega našega naroda mora biti merodajna za nas pleasure. vse in vsakega. To so dokazali tudi naši narodni voditelji v Ameriki j ljujem vsem. kateri so jo k zad- Fourth: To be capable of taking, receiving, purchasing, hold- s svojimi svečanimi izjavami, s katerimi se odrekajo vsemu, kar hoče , "jemu počitku spremili, na kato NAZNANILO IN ZAHVALA. Tem potom naznanjaon vsem rojakom iu rojakinjam širom Amerike, da ni i je nemila smrt za vedno vzela mojo mi ljubo soprogo in zapušča mene 'žalujočega moža, tri otroke, od katerih starejši sin ima 9 let, drugi štiri in mlajši 9 n:esejev, nadalje mater in 3 sestre: Frančiško, Terezijo in Alojzijo ter enega brata Franka. Pre-videna je bila s sv. zakramenti za umirajoče. Tem polom se prav lepo zaliva- gt soprog, naj sveti vt-ena luč in lahka naj ti bo ame :*iška zemlja • ti pa. tlraira. nepozabna l.'-erka. prosi lloga za nas. da se snidemo enkrat mul z\ez-i lii ni i. Žalujoči ostali: Ana Kalar, soproga. Janez i»; Ignacij, sinova. Angela iu Jožefa, hčerki. Vandlimr. Pa.. 16, nov. 1918. P. 0. Box 22.",. t i in Pavla .-"t. l."> .JSk-J. | Srčno :-e zvaljujem Johnu Mer-liarju, predsedniku omenjenega društva, ko je vse tako lepo pre-,skrbel in me tolažil ob njegovi smrtni postelji; prav lepo se za-J hvaljtijem družini Kocnianovi, ko so jkuii tako pomagali v bolezni ter nam dali vse na razpolago; lepa hvala družiiii iVrglezovi ter t'redalieevi. kakor tudi vsem drugim, ki s<» se vdoležili sprevoda na 'zadnji p«>t i ter mi bili vtolažbo; ^rčna hvala tudi Rev. Ciril Zupanu. ki je bil nam v tolažbo ob času I njegove smrti. Njegove telesne o-stankc sme izročili materi zemlji na katoliško pokopališče Marije ____! Pornairaj. NAZNANILO IN ZAHVALA. Tebl rabljen i soprog in Tuznim srcem naznanjam vsem hodi lahka ameriška gruda, sorodnikom, prijateljem m znan- 1>0(.ivaj x miru r Enkrat se skopaj cem žalostno vest. da je po kratki ............ nad zv,v.dami pri večnem svojo t Sodniku. izdihnil m mučni bolezni blego dušo rojak Žalujoči ostali: FRANK OVEN. Frances Zaje, soproga. Pokojni je umrl dne .">. novem- j Al)dy( joe> johll) Tony Frankt bra v starosti 28 let. Dorrwi j< i»i!. sinovi. Mary in Francss, hčeri. Pueblo. Colo.. 11 nov. 1918. iz vasi Gabrovka, fara Sv. Križ j pri Litiji u:t Dolenjskem. Sem >«' je preselil iz Forest. City, Pa., kjer je spadal k Samostojnemu podpornemu društvu sv. Lovrenca. V Amerik i, zapušča enega brata in ejicga bratranca, v starem NAZNANILO IN ZAHVALA, kraju pa mater, brata in sestro. Tužuim sr'-e-tn naznanjam vsem Ranjki jc bil tihega in mirnega j sorodnikom iu znancem da je ne-značaja. Pokopan je bil dne 7. no- mila smrt pobrala mojega sopro-vembra na katoliškem pokopali- ^a. oziroma očeta, sina, brata in js'-ti; pogreb je bil dostojen v teh i svaka i izrednih časifi. Iskrena hvala vsem. ki so se vdeležili pogreba. Tebi, dragi France, naj bo lab- ing an«l transferring real and personal property for the purpose of in kar bi moglo preprečiti svobodno izraženje in odločevanje jugoslo- i liško pokopališče v Fredericks its incorporation and for no other purpose. vanskega naroda in v katerih izražajo, da je edinole Jugoslovanski;town, Pa. . . Ika ameriška zemlji! Fifth: — To elect, appoint and remove the officers and agents Narodni Svet v domovini edini sedanji predstavnik narodne volje in Ranjka. je bila rojena S. junija, ' Frank Kociau for th management of its business and carrying out its objects, and ' edini po narodu in iz naroda postavljeni faktor, da odločuje o vseh umrla je 8. novembra za to allow them a suitable eompesation. narodnih zadevah. pljučnico. Sixth: — To make a constitution and general laws for th? man-' Danes so odstranjene vse zapreke, ki so morda koga ovirale, daj Redi ti lahka ameriška zemlja; agement of its affairs, not ineosistent with the constitution and laws se pridruži narodnemu gibanju: konec je "avštrijaštvu*\ odpadli solimru peciv: of this state, and to alter and amend the same when necessary. "When pa tudi vsi neutemeljeni izgovori, da delujejo naše narodno-obrambnr | ** . , . Tvoj nepozabni soprog Frank Koss. Rices Landing, Pa., 10. novern- v miru počiA*aj in večna luč naj so made. ;i4ter"č» no žrebe pa veselo zarezgtta in " Ljul»ijo vas. dokler jiin niste pri>kače li Krištofovemu b« h-u. Izborno mazilo. Klic ob enajsti iiri KA NASLOV VSEE SL 7ENC5V V AMERIKI. Ako vas tare revmatizem. protin in nevralgija, potrebujete kako dobro olje. s katerim se mažete zunanje. To zdravilo rabite morda že takej; poskusite ga in se boste prepričan o njegovi izbornesti. Ni vam treba odlašati. Vzemite ŽENITNA PONUDBA. Tukaj .smo trije mladeniči v starosti od 20 do^5 let, ki bi na ; z«*-!«! ve eliio seznaniti se s kakim . ! -.ciiskim dekletom ist»» starosti. J RAZNOTEROSTI. Za Nemčija je podpisala premirje! narod v stare: "kraju to. do česar gospodar, a potem bi bila druga."' "Nisem tako črnogled, vaša vi-sukost! Ljubezen rodi pravico in pravica deli ljubezen." Ivo grof vidi, da se Krištof ne d-i upogniti, začne mileje; "Le modri bodite, kakor ste možak, ki j« bili doslej, in moja pomoč vam ne jačo v roki. Precej časa je Krištof stal m. dvorišču. P<>časi se bliža vežnin. vr; tom, ki so -e za -dečkom i/.aprla ter zakliče: "Ali gosp'nlar doma?" "Kd;> pa ste;'" ga vpraša mlad stopil na prag z gor- izostane. 'Jaz sem Krištof Krajski in bi! nega krepcila. Prodaja se v vseh "Zahvalim vas se enkrat za go-nad govoril s kmetom Klandrom.' str Ijubnost iii se priponkam tudi j "In kaj bi radi Kmet Klander j nadalje naklonjenosti v;iše viso- sem jaz."? kosti!" reče še Krištof odhajajoč. { "Vi ste Klamder? Saj Klandra j pod Takim: jK)goji, da ji ne bo mo-!je n goče več misliti na kako obnovi- Zato je tev bojevanja. S tem dejstvom je •»kupne padel zadnji zid. ki je zabranjeval si remi jen mir. Mirovni a komferenea je sedaj Poleg t samo vprašanje časa. ista je torej pred durmi. Dnsi se mi Sloven -i na eni vt: t-(Severovo Gothardsko olje). 1 -t:ro j ni veselimo konca vo jne i:i n,i- rovne konference, nas na di ugi I strani navdaja stitah pred njo. ; Kajti zemljepisna legsi Slovencev ]»«>d!;.yi pravice Severa's Gothard Oil | treba organi/ . skup: ju-avicen. dela, •.kupnih obroke. I/. Nemčije poročajo, da je ne-ko mesto sklenilo vsem rodbinam s štirimi otroci zmanjšali davek. V slučaju, da ne plačujeo davka, t udi vdov a ■'/ enim otrokom ni iz i i j učena. Na denar se me oziramo Imamo stalno delo in tudi pf.r ti-!V slučaju* da ne plačujejo davka' soeankov prihranjenih. Katero kron. za pet otrok pa 5 kr veseli ter ima resne misli luožiti .___ j se. naj piše; ako je. mogoče, naj nas narod v sta-1 priloži tudi sliko, katerj se na bova! naše a;noi-jzahtevo povrne. Tajnost zajamče- za dosego iste Imj na. — John Branisel, Tor:v Wise ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. To zdravilo se samo priporoča kot najboljši liniment za take bolezni. Izbomo zdravilo, ako imate okorele mišice in sklepe, kake poškodbe, in vsakovratne druge bolečine na telesu. Vzemite ga, kadarkoli je vam treba kakega mazil- lekarnah. Cena 80 in 60c. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA rem k raj.t , nc podpore ravno tako potrebno skupno delo. Tony Miller. Box 747. Riehwood. \ lent usodepolnem čisu nam W. Va. morajo služiti za v5gied naši sta------------- - rokrajski rojaki, ki so v odločilnem času pustili na stran vsako v Evropi je taka, da bo treba iz- strankarstvo ter šli na skupno de-j v-mredne pažnje, sicer bo pome-!1" v Plivl svojega naroda. Isto t i-|nii» bodoča mirovna konferenca ' l?° ">^«>iiu> pustiti na stran svoje ! politično smrt za Slovence. Kaj 8trankarstv«» in vse predsodke tu-smo Slovenci brez Goriške, brez nii ter itj skupno na delo. ako Trsta in okolice, brez Ist re r kaj »i. -:—r-3 >i«iv svojega .M K 11 KLIC, . Prosim, če poznam, a vas ne po-odgovori Krištof neza- poznate najbrž našega Zahteve Luksenburške .M a ti jaza?" "Tako, tako! Ali danes jih doma." Pa kdaj se vrnejo?" in Luksenburžani zahtevajo, da velika vojvodinja odstopi. — Vojvo din j a je pri" ravi jen a zahtevi ugo ".Mislim, da v kratkem. Morda ^ ,;aIjd s glasovanjem do ?.c danes, sli so v Radovljico na kaže, da je to nfegcva Ž2l}a. /.c uanes. ^li so v Jiauovijico sejem." Za gospodarjevim hrbtom je stala mlada žmia z detetom v naročju, ki se je vmes vtaknila, bo-jo'- s<*, da bi se tujec ne mudil dolgo časa: "Oče so šli še obiskat svojega polbrata Tomaža mi Bohinjsko ielo iii težko, da bi prišli dauits domov. *' Ijovoiila sva z očetom Matija-/< i;i včeraj v Radovljici pri "Kožuhu" in i'ekli so, da pridejo da domov ", odgovori mladi vitez odbu-neje. "A. tako pa /.e' Vi ste iz Blej-i»4lii v hišo!" In Krištof stoji i v vežo in iz velike sajaste veže v hišo. Velik prostor se je razgrnil pred njim. Velikanska peč z zelenimi pečni-•anii je čepela za vrati, izza peči pa so uledale tri oJitK-je glave, plašno s.' oziraje po svetlem \ite-zu. ni» klolpeli so st.di kolovrati, ob steni pri vratih, ki so mejila shrambo, je bila naklonjena siruž-nha, v kotu pa se je belila orjaška javorje va miza, na kateri je leč:. I ajdov hleb. Nad mizo v kot if je \ iselo leseno razpelo, nad mizo pod lesenim stropom lesen golob ček in ob wži i iii vratih jc visel na steni velik skledtiik, spodaj pa umetno izrezljan žličnik. "Polona, vzemi otroka!" zakliče gospodinja in izroči dete phtš- je Jugoslavija brez Dalmacije Kes je. da nudi Wilsonovo na-t'clo — ssmoodlločevanje narodov — pravično rešitev sJ o venskega. •roma jugoslovanskega vprašanja toda dejstvo, da mi mejimo na Italijo, zaveznico Združenih držav, in dejstvo, da je velik de! cvropskega prebivalstva bistveno '■»svezan na tržaško luko, in dalje lejstvo, da so :taljanski irredentist i v zadnjih letih delali velikansko propagando r< namenom, da svetu dokažejo, da so omenje nc zemlji -lovanske. vsa ta dejstva tvorijo veiiko možnost, da bodo člani mirovne konference videli razmere ! v drugačni luči, kakor pa jih vi- Ženeva, Švica, '±1. novembra. — ''Lausanne (iaz«'tte" pravi, da bodeta luksenburški narod''in jjarla-ment zahtevala, da se odpove pre stolu velika vojvodinja. ki jo sina trajo za simbol .nemških intrig.j^1110 in v resnici so. Liberalna stranka zahteva, da se|Vslt*l t«?« nujno potrebno, i d.. ister studenček. Pri stari solii sv. Lucije v zidanem znamenju se j zdec ustavi. Raduje se daljnega razgleda po VS' j gorenjski strani. Na levi se dviga planica Dobrva, na desni sirrn, zapuščen svet, porastel z nizkim brinjevini grmovjem, v t h slini jja \idi k<»pico hiš. Tam zre ob robu griča cerkev sv. Neze, na desno cerkev sv. Jurija, na levo grad Parada j za rjevT l>oli v globokem jarku šumi I tisi riea.

ri koči ter lun e povpra:«i;i dečka, ki je po molil glavo iz malega okna lesent hiš««, kje prebiva oče Matijaž. Toda d« ček je hipoma izginil ra okno. Skoči s konja in poropoče z roko na lesena vrata "Kaj bi radi?" se oglasi v veži os oren glas. Pokažite mi, kje prebiva kmet Klander!" A — oče Matijaž* Kar naprej kojte, pa zavite na levo pri Lukovi hruški. Potlej pa stopite po strH in čez most iia Mihov travnik, pa najdete očeta Mati-iaža." Krištof se je smejal čudnemu kažipotu, a nrhotel motiti plašnih prebivalcev ter je šel peš dalje. Tfes do«pe čez nekaj trenotkov do n^ke hrušv.e. ki bi naj bila Lukova, odtod pa že Kiigleda iiujkI čez vodo. Konj ni hotel stopiti na most, ampak je poskočil čez potok Ze sta bila na Mihovem travniku. Na koncu travnika je stalo dolgo gospodarsko jmslopje. Spodaj tnali okcuca, ki so dajala 'nto. -vetlobo v hl.ivc, zgoraj pa so bile! V tem je ze vstopil gospodar. ys vojne naklonjena Nemčiji in je Luksenburška razdeljena med Ni podje in senice. Na levo je stala Brž odreže irostu kos črnega kru- z Nemci delila veselje nad zmaga- /.ozemsko in Belgijo, toda je let« tcrilnica. na de-.no »ušilni- a za ha. ženi pa reče, naj prinese me mi. Smatrala se je enako z drugi 1S39 v londonski pogodbi postala sadje. V ozadju je stal mlin na du iz shrambe. mi r mškimi knezi. zopet vojvodina, ter ostala pod veter in pole«? njega dolg uljnjak. In prilegel se je mlademu vite- Velika vojvodinja ima v zemlji pokroviteljstvom nizozemskega Selc ko se Krištof približa hle- zu crtii kruli, v. medom namazan, ščih osebne la.stnine, ki se ceni na »kralja, ki jo je poskušal prodati vom. se mu pokaže med drevjem Ifvalil je priprosto jod, in ko je r>0 milijonov dolarjev. Postala jf Franciji 1866, pa je piodajo pre 4k !gn hiša s |»eterimi vrati tel* gospodar iz kleti prinesel še tiru-, vladarica po smrti svojega očeta prečil Bismarck. Z jamstvom vele-bif zrtcvilniini okni. Na voglu je škovca, se je Krištof dobi o poču- velikega vojvode Viljema Alek sil je na mednarodni konfereniei bila lesena izba iz smrekovih po- til. Tako d o max" c se mu je vse zde- sandra 26. februarja 1912. v Londonu 1867 bila razglašenr Iovk', na -sredi zidana kašča, po- lo, d:fj so ga otroci izza peči še Luksenburška, "ki je nekdaj tvo- za neo >:•»po/no še ni. Iztieznimo se ob!-,___ luv-emo v resnaci pomagati svoje mu iiartKln. Sicer imamo le še malo P "iiujsti uri in ne pustimo, da bi šla zadnja prilika mimo nas. ne da bi jo izrabili, Kdor je imio-žcu do^iisovanja v časopise, naj piše, Udor je zmožen ustne agitacije, naj agitira. kdor je zmožen obojega. naj dela oboje, in prepričani smo lahko, da bomo imeli v nekaj tednih vse ameriške Slovence zedinjene. če že nc v eni sami na- Rad bi izvedel za. naslov M IKE IIKRP" iz strigovske fate na Ogrskein. Zadnjikrat je bil v Clevelandn. Prosim, ako kdo ve za njegov nasiov naj mi ga naznani, za kar mu bom iz srca hvaležen, ali se pa naj sani javi na naslov; Tonv Jurauich ."»•!."> N Michigan Ave. Chh-ago. 111.1 Rad tn i»V4HhiI za n.; brata 11* AN K A doma i/. Podpreske kateri rojakov ve za njegov na-d;: i blagovoli naznaniti, ali naj se sam oglasi svojemu bratu: John Miciielich Cjurdo-mače (terbčev), Kingsville, \V. Va (19-21 —11) rodni organizaciji, jih bomo imeli italjanske in ne ju^o- vsitj zbližane in zedinjene v strcin- Ijenju. Zato na delo, ko»nur je ni:'.r bodočnost slovenskega naroda v starem kraju! Na podlagi vsega navedenega jc lokalna organizacija Sloven-nke^a Republikanskega Združenja v .Milwaukee Wis., na svoji redni seji dne 10. novembra 1918 ,.az„ sprejela naslednjo resolucijo: Rada bi izvedela za naslov JOHN BOST NAJ} J A. kateri je živel med nami približno 8 Jet. Ker posebna stvar glede državljanskega papirja, naj >;c takoj oglasi, ako bere ta oglas, 'ako pa nc, :*o prošeni vsi rojaki, kateri bi vedeli za njegov naslov, da ga nama javijo. Iv r jako važno za njega, i:«ij se pobriga. George Hribar in John Brovieh, Box ->5, Diamondvilic, \Vvo. (lt>-21 — U) Cenik Knjig katere trna v zalogi SLOVEXIC ITItlJSIlING COMPANY i 82 Corttandt St^ New York, N. Y. TOLČNE KNJIGE: k.hnov neins-k-ki, veliki vezau pa tukaj ni dbpadlo, povrnil st-jceii svet mali V Bn.tte, Moni. Ker se.Celi svet veliki 'Evrope vezan je nazaj pa dosti v t Ker se hitro bliža čas mirovne konference, pri kateri se bodo določevale me.ic in druge podobnosti za bodočo državo Slovencev i;i ostalih Jugosh.v«mov; i ker imajo Jugoslovani, pred' vs«. m Slovenci, tako zemljepisno ' lego, da jim preti največja nevar-' kak« Moni. Ker iih juipeti b< ' -la, lezni, bi pa tudi rada"\t*iek» 'VoJna "t*Mk* nemških držav. Navdušenje dvor-1 "'purely Italian" — popolnoma nih krogov za nemške vpadnike "taljan-ki. Vsak italjaiLski irrc-pa se ni razširil med narod, kale-;dontist. r.i nmi*e dobiti kak čas:i-rega je 2<»U tisoč duš. Luksenbur- j pis. «la priobči njegov«) Izjavo, žani. d;isi se poslužujejo večinomi: pripoveduje ameriški javnosti, lnoma ali vsaj povečini italjanska; ker jc sedanji -zgodovinsko važni čas našel nas ameriške Sleven-•e strankarsko raizdcljeiie in nc- se mu Ac kaj godi; si bi mu pa tudi rada s;i»oi ■«' v«*č važnih stvari. Zator<-j prav vljndno |»rosi!ii c«-njene citate-Ije (ilasa Naroda, in znance, ako bi kdo vedel za njegovo s«--danje bivališče, da bi mi ga blagovolil ifaznar.it i. — Mrs. Mary Še pic, 10 Hi!) Waterloo ! Vojni atlas ! Vojni h t!at Bo» a Zemljevid!: Ala., Aria., tk>Io.. ltd. -iw ZdruSeijib driav mall Kdružealh držav veliki Cdru£enili drSav stenska mapa, na drugI strani pa celi evet r- .28 —.60 I1.D0 —,08 t- 28 - .50 —.10 k .28 --.C0 93.00 i-28 -80 i-.28 (—.10 —J2B 93.99 Rd., < '•»[lin wood I G-l!>— 71 i (Cleveland, O. Iš«"«- se MATIJA 1* RAN K AR, d«.-] j ma iz yasi S,H>dnji Kaš-lj prijf^gp^n Ave._ Devici Mariji v Polju. Pred par! j-- leti se je nahajal v .Milwaukee,!} Wis. Prosim cenjene rojake, če' kateri kaj ve o njem. d:i mi spo-! roči, ako pa sam čita ta oglas.i naj se pa sam oglasi, poročati mu imam nekaj važnega. — J.t j sv-ph Zidan. Bo v :,_»:{. KI v, Minn i i (16-19—11) Dr. Ko!er SLOVENSKI 7T>RAVNiK Pidtbcrjrh, P« pripravljene. ! !S' KIJ PN* i).ima : : ' velikim stavljenim ualogam^.v pivi vrsti (»ni, naloženi nam ml strani italjanske irredente v Združenih državah, iii dalje <»ni. «la bi našim roj a ko nt* v starem k m ju nist r Evschen prosil francosko in >»■ manj kakor nič, no se bližajoči deklici, ki jo zlezla nem5ko " vla1: \ i brž v kot na sredi sobe stoječo zibel in briše s predpasnikom prah s k'.opi. kamor naj bi gotst sedel. Dve dolgi kiti sta ji viseli I>o hrbtu in z levico si je popravljala ruto. /zbasano za pasom. Orjaška žena močnih prsi ter Mi se p repi-•den drugega laksenburško nevtralnost. Istega zmerj-amo, eden drinjena sovraž;-dne, še predno je bilo mogoče fcc'MCei- priskočili v prvi in najnujnejši potrebi na pomoč z nnatevijaluinii sr< (1st vi; ziito lokalna organizacija Slov. Republik. Združenja v Milwaukee čuti potrebo apelirati na vse ameriške Slovence, da isti sledijo |Rad hl -r,ve<[ci za škili postaj v Luksenburgu. Nem zeni in nerazsodni, da svoJ1J' n^ak'n; v ški zunanji minister pl. Jagovv je delamo za korist slovenskega n*- k,™Jl: ter vc Yiez ra/',lke na ver" potem odgovoril: roda v starem kraju im ta način ? sko ,ah I>ohllC'no p»epričaaje "Cesarska vlada jamči Luksen- ; Nesmisel! Kar mi delamo, je delo JdruzlJ(; J cno mocno »^"o ia burški popolno povračilo za vsa- preti interesom slovenskega na- ro«la in naravnost v prid italjan- uniciti ko škodo, katero bomo naredili okroglih pleč jc stopala tako ur- Dobili srno zanesljivo obvestilo, da ski h irredentistov.-Italjani se veno v volnatih nogavicah po uma- korakajo francoske čete proti Luk-zanih tleh, da se je vitez kar č-u- s^nburški". njen: gibčnosti. Dasi je že pet \'a to je minister Evschen brzo povila, je bila še vedno javno odgovoril: "Na Luksenburškem se ne n« .•e ogkHiavai pohi- },aja niti eden francoski vojak in ,]a izprevidimo svoje škodljivo udil ttiznim domačim ni nikakšnega znamenja, da bi bi- ravnanje, da se zbližamo, d:: gic- od francoske strani ogrožen:, mrs na novo smotreno delo. 11a de- ra ,z Ki naj v prvi vrsti skuša škodljive posledice ita- ljanske irredentistične propagande s tem. da z dejstvi do\aže ne-opravičenost italjanskih zahtev dil otrok mičnega obraza 111 gladke kože. Vit«iZ je molče ogledava! *le naše n cedi nest:. Oni imajo v Washingtonu svoj urad, \i jih . , stane na mil jene. Ta urad natan- IM> J'«-osloyariskih Krajih ter ob-ko zasleduje naš medsebojni boj. enem udejstvi opravičenost slo- venskih, oziroma Jugoslovan Zadnji čas jc, da slov\ da mi ga blagovoli naznaniti, ;ili pa če sam bv^rc te vrstice, naj se oglasi svojemu prijatelju: Alois Fahee ^pedomače Zotlen. Box 101. Morley. Las Animas Co . Colo. (16-19—11) krvt cATAVI i i«ti.«uu «0». a ffi ]t Inaul šr. ArCi.lv e« IMU msosou« kil atku-ti »kma. v crl*. UprfiiH laa, ? »rlfllt« !a UMrnm m1 L.33. fcrt- N« VVar.a. k si ta M- »ML S* UtiM »oltfciu »inVJi 99 at •»*■ ILmJcTT kltr« o>.sb, it ' <>'t adr&vf*, a« ItUKi, «■"»• !» Tax KHi HTlliL ■rtroMi« »a vMM kil« V M vil ln etaor krta or*ra«U*. Mmo! oktkarta. ki »oviroHJ« M-lt«la« ▼ krlfia la (-rkta la rtult t«Cl trt tiMuf« tH«, M*ra7tsa * Rmnittsaiii Viujia feakwnc, jrbitlM, tkr«f!i la tniupl, ki uctaaij« r4*4 *o- c V* J l* t. Kr«t4.k. t M^lio ovpniševal je. kdo nasprotno: 1. avgusta so bile že- predsednika Wilsona, da dobi naš ista stoTi*a Pf>trpbne korakt zemlji blizu _ vse to dela. ifznice na francoski ri vozovih in drugem orodju, to vse se pozimi pripravi, ker bolj , ulegne- Navzlic temu so nemške armade vkorakale v deželo in so ostale v njej do svojega poraza. v I ____smeri skupnega dela. Istočasno apelira tudi na članstvo SRZ. in stala velika vojvodina pod nadvla- j SNZ., da opusti dosedanje škml-do nizozemskega kralja po padculljivo straaikarstvo, se iztrezni ter Ista lokalna oi^anizacija ap,-!i- isčem svojo sestro MARV GLA VAN. Imam ji nekaj zelo važ-t Nova moč, novo zdravje; nova čista kri za tri cente. Ako Imate slabe živce, imate bolečl- noga sjioročiti. Pred -j. leti se je: ne v želodcu in v le«licah, ako ste slabi, nahajala v mestu Virginia, izčrpani, ne morete spati, ako .se vam Minn. Cenjene rojake no .Alin>fira' nimate ako tr- pite zaradi noprebave, ako imate bole- čine v križu, ako vas i*>gosto boli gla- Napoleona. K«, je Belgija postala neodvis-Velika vojvcklinja je bila ve? na kraljevina leta 1831, je bila tak 1 prične z ustmeno 111 pismeno agitacijo !zsi združenje vseh narodno mislečih Slovencev v A- ineriki. ker je krfska deklamcija-- danes nekaj preteklega in ni več;Želim iavetldi za sestr'reno JCLI-nobenega vzroka, zakaj bi nc na-i JO BAČPN, ki zadnji čas i»ha- nesotl prosim, da mi poročajo če kateri ve. kje se nahaja sc j va ako je Taga kri IK>kvarjena. n^islaf daj moja sestra, ali naj pa uikar ne trosite .lenarja za zdravila, sama javi. ako bi v slučaju či-j tala te vrstice. — Frank V i ran L 4*27 Palm St.. Ptieblo. Colo. stopili v narodnem delu zedinjeni. Se posebej pa apelira na sloven- i sko ameriško časopisje, du isto ne priobeuje več napadov ne na članstvo SNZ. in ne SRZ.. temveč da stavi vso svojo energijo v agitacijo za dru pno delo. Določi se tudi, da se ta resoln-: ga rimskega cesar teri je vladal nizozemski kralj Vi j eija a primernim komentarjem poji zgodovini mnogo Ijem III. Ko pa je kralj leta 1S9C šlje na vse slovenske liste a* Ameriki Za reso-lucijski odsek: Leo Zaknijžek. skrije r.i vogel, hlapec, ki jc me- materino krilo. Le dete v zibelki Češke. Poljske, Burgundije, Av- voda. Sedanja vladarica je potom Frank X. Veranich. ki! slamo «a podu. gle«ia skozi se mu je ljubko nasmihovalo. slrije. Francije in Nizozemske. — kinja tega vojvode. Špraitjo nenavadnega prišleca, m Francija jo je vzela Avstriji v mi j Luksenburška meri 998 kva dtvele, J« gm\ *idado žrebe h (Dalje prihodnjič.) ru v Campo Formio 1797 in je pd-idratnih milj. in nekoliko mlmaknjeni svinjaki, ril, so skočili vsi trije na drugom krat menjala svojega vladarja. Ža umrl, je postal lunasauski vojvo-!> kla, ki je krmila svinjam, sc koncu n^a peči ter se skrivali iza poredoma je bila po^l kontrolo da Adolf luksenburški v-liki voj- John Arnič. Frank Pnncer. Frank Čandak. la v Milwaukee, Wis., in za svaka ŠTEFANA BACVN, ki jej bival nekje v "Wyoiningu. Do-j ma srta oba iz Ljubnega pri L"e-j lju. Kdor rojakov ve za naslov I od kojega navedenih, naj mi kateri Poznate, temveč pošljite nam bla-cvo'i naznaniti, ali naj ™ :j coute v I>isIUU' in . . mi vam bomo z obrano pošto povsem pa sama oglasita, imam jima zastonj in hFn ^ obvPzll^u ^ poročiti žalostno novico. Mrs. Mar>' Maseoutah. • vase strani poslali nase por*o)no Iz čl-Maček, Bok 1 SI stib, zdravilnih trav sestavljeno pri- lik (18-20-11) rodno zilravila JUVITO »nJVITO UillClBlTOKf. NARODA narečji slovenski Hil| Brsocil 5> pittsbui^ii. ctneTnik v Zdrniemh državah. ri w v Zadnji rodbine Montbepthier Spisal Jean Eameau. — Za "Glas Naroda" priredil J. T. 14 (Nadaljevanje.) ) Enajsto poglavje. Kmalo sc je pa tako uredilo, da sta se obe rodbini vsak teden dvakrat ali trikrat sestali. Montberthier je razkazal gospodu Savemu gozd, dočim je pove-tel gospod Saverne Montberthiera in njegovo hčer v svoj parni mlin ter jima vse razkazal. Ko je grof enkral izprevidel, da se gošpod Saverne zelo zanima za njegovo hčer, se je zopet vdal svojim starim sanjarijam in je zno va začel kupovati starine po okolici. Hčerka mu je pa kmalo zatem vse povedala. Rekla je, da ni zaljubljena v strica, pač pa v nečaka in da se hoče z nečakom poročiti. — Staremu grofu je bilo to popolnoma vseeno. Njega ni n'.č brigalo. če bo njegov zet mlad ali star. Šlo mu je v prvi vrsti za to, da mu zet omogoči poplačati vse dolgove in ohraniti zbirke. V splošnem je bila zadeva precej čudna. — Gospod Saverne je ravnotako hodil za Nino kot i I že zopet pri njih. Te»!aj se je bil t«ko razvnel, zu- — Taki poskusi imajo ponavadi zelo slabe posledice. Oje, zdelo se inu jc kot da bi bi! nu;: i n I sam gospodar celega grada "" ~ " Ko Ma -e vračala proti domu. je vprašal nečak: — No, ljubi strie, kako vam kaj ugaja? — Imenitna je! — Krasna! — Kaj ne? In njen obraz! — Nebeški! — In kako se zna smejati! — Božansko! — Njen nasmeh je kakor suluf-ni žarek.- — Ali je Nina pripravna, da bi vam pletla nogavu-e in vam psi | pravi ju la sadje za z.mo? — Boljše bi si n«' mogel mislil i. , — Ali res stric? — Fant, jaz se ne laskam. — Kdaj ju boste zasnubili zame? — Zasnubil? prokleto se ti mudi! I — Stvar se izplača, ljubi strie. — Toda pomisli, tla jo jaz komaj poznam. — To je stranska stvar. — Saj jc dovolj, ,Ia jo jaz poznani. — Ti si egoist, moj dragi fant. — V treh dneh ne more biti no roka pri kraju. Jaz moram najprej jros|M>dičtio Nino opazovati in bodočo nečaki«*,jo? spoznati, kakšen zna/uj ima. — Veš. dekleta so kakor globoki slu-•denei, katere w treba prej pregledati, predno ve Človek, koliko vode je v njih. Predno ti dam žensko, moram prepričati, da jo boš zamogel ijubiti eelo svoje življenje. Sieer mi p» punca ug; j :i. Veš. ona je ),"-j-er. pravi bi^r. Po pravici li povem fant, da nisem mislil, da ši boš izbral kaj tako pripravnega. — Toda poslušajte, strie. — Vem, vem. Lepe srajce nosiš in lepe hlače, toda tvoja postava. tvoja postava. — Zdi se mi. da si malo preozek v ramenih. _ No, loda to ni tvoja krivda. — Tvoj pokojni oče je bil ravnotak. -pa tudi slasit nisi, moj fant. — Skoraj bi rekel, da si prava po-kveka. — Nikar ne stokajte, stric, vi ste še vedno kot fant. — Ali se ti zdi?- Kaj mislilš. ali bom ugajal mali? -- Na vas je poosebljeno vse. kar -e more zahtevati od strica. — Od strica? — je zamrmral starec ter zamahnil s palico, da je kar zažvižgalo. Nini je pa stric zelo ugajal. — Moj Bog. — je rekla sama pri sebi — kako gre vse po sreči. Se nikoli nisem videla tako prijaznega strica. Sedaj sem prepričana, Ida bo dal svojih tristotisoč frankov. Da bi prej dospela do svojega cilja, je bila še bolj prijazna s si«;rim stricem. Pa tudi A rman d je čutil to. Začel jc nositi svetlejše obleke, rja-jve čevlje in kratke hlače. Toda v tem ozir.i se ni mogel meriti s svojim nečakom. Vsled !f';«> j*- napei drugačne strune. Spomnil se je. da je izvrsten ke«rlja-V >vojem parka je dal napraviti kegljišče, kjer sta z Mihaelom tel morala. Mihael je bil poražen. Ker je bil velik, jc lahko z roko Irgal orehe in drugo sadje ter se je smejal, ker ni mogel Valin doseči do veje. — Ljubi strte — je rekel nečak — vi me v marsikaterem ožim Madkriljujete. V>e znate, samo plavati ne. — čakajte, jutri bova pla •a!a. Bov.i v klela, kdo bo boljši. Ko sla bila nekoč sama v \ili, sta se začela pogovarjati o Nini. No — je vprašal Mihael. — ali sedaj natančno poznate svojo Ali vam ugaja? — Fant. š'- nikdar mi ni tako ugajala kakor sedaj. — Kaj pa mislite- glede posestva? — Imenhno! — Kaj je pa z gradom in gozdom? — Boljše bi ne moglo biti. — Ali mislite, da bo preveč tristotisoč frankov? — Med brati je vredno toliko. — Torej boste zasnubili Nino? — Moj Bog saj še ni konee sveta. — Kam se ti pa mudi?__Saj In^si star šele petindvajset let in lahko še par tednov počakaš. — Sieer ~ i-i pa še nekoliko premlad za ženitev. — Toda, stric! — Ne. ne. nekoliko premlad si še. V taki možki ne ženijo. — T ml a jaz jo ljubim. — Toliko slabše. — Strastna ljubezen je v zakonu največja ne i a arnost. — Ne ljubezni, pač pa pametne in resIW> naklonjenosti je treba. — Ti pa še nisi dovolj resen. — Toda, stric! — Gospodična Montberthier bi bila bolj sposobna za starejšega možkega. — Koliko ljubic si pa že imel? — Moj Bog. stric — jaz ne razumem. — Kal iili pet ali šest, kaj ne? — Morda si jih imel celo dvanajst? j Vidiš. fant. to je slabo, zelo slabo. — Kdor je tako malo živel, ni-jma nobenega up'iva. — Pojdi v pisarno in sprejmi pošto. — Zdi se mi, da prihaja pismouoša. — No, kaj pa čakaš, fant? Gospod Sa\erne je postal precej oster iti strog. — Mihael je zan nji čas večkrat opazil, da jc gospod Saverne njegov gospodar, ne pa stric. — Ko je bil v gradu je le malokdaj rekel: "Moj nečak'', pač j pa večkrat: "Moj tajnik". Nina je bila pa neprestano pri stricu. Vedela je, da se mu ne sme •zameriti, kaj«i šlo je za tritostič frankov. Neprestano je bila pri njem •in se je smejala njegovim šalam. Gospod Saverne ji je prinašal cvetlice 111 bonbone, kar je vse z velikim veseljem sprejemala. Čudno se ji je zdelo le to, da so njegovi, še malo prej sivkasti brki, postali črni. Nekega dne je rekel stric svojemu nečaku : — Fant, znano 11 je. da hočejo v Olse moji mlinarji zastavkati. Veš kaj. odpelji se ob petih z hrzovlakom in uredi stvar. — Toda s1r;c. jaz sem vendar povabljen k večerji v grad. — Te bom že jaz nadomestil. — Pripravi kovčeg in vzemi dovolj p«»rila seboj. Rečem li pa. da ne smeš prej vrniti, dokler ne bo ee-la zadeva končana. Mihaelu je bilo zelo težko, toda odpotovati je moral. fHnlio r.rMiodn tie 'V SLOVENKE IN HRVATICE, POZOR! Želim dobiti služkinjo v starosti cd 41 do 55 let. Plača po dogovoru. Natančneje se dogovorimo pismeno ali ust meno. Katero veseli, naj se oglasi na naslov: Joseph ttogolin, 2312 Spring Garden Ave., N. S., Pittsburgh, Pa. Italija, ne bo obveljala.. Trdno vstrajamo pri svojih zahtevah, za utrni so Francija, Anglija in Združene države. V njih pravičnost zaupamo iu trdno smo prepričani. da bo Italija prisiljena odstopiti od svojih zahtev. Ne mečite na nas blata, kajti storili smo vse. kar je bilo v na4i moči, da pride naš narod do pravice in tudi zdaj še ne mirujemo. Zdaj ni ; eas, da bi obnpavali in vrgli puško v koruzo, temveč ojunaeite se 1 in poj te na boj za pravično stvar. Pri društvih agitirajte, da pošljejo ameriški vladi protest; protestirajte proti pretiranim zahtevata Italije in zahtevajte pravico /a naš narod. LISTNICA UREDNIŠTVA. A. T., Jo!iet, 111. — Da. vedno("nhtevali in zahtevamo tudi zdaj. smo pisali v ju irosl o van^kem sni i- j Prej smo se borili proti Avstriji. slu in smo vedno za\Kemali stoli-izdaj se borimo proti Italiji, še ni see. da se morajo naše dežele re-j vseh dni bone*« hi ni še vse i/.gub--iti avstrijskega jarma. To smo 1j.no. Meja. kakoršno hoče imeti starosti se ponavadi 9 Dr. LGRENZ EDINI 8LOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK tPECUAUST MOftKIH BOLEZNI Moje itroka Je sdrsTiJeoje »kotnih ln kroničnih bolezni Ju mm te adravlm nad 23 let ter Imam sku&nje v v*eh boleznih 1» Ker mam domsko, ca te ras morem pn^olouma razumeti ln apo gnati vaSo bolezen, da tu ozdravim ln vrnem moč In zdravje Skozi '23 let tem pridobil posebno skuAnJn pri zdravljenja moSklh boleanL Zato h morete popolnoma zanesti na mene. moja skrb rw !«. da vas poopoliunna oadrtrta. Ne odlašajte, ampak pridite dm 644*Peon avenue Pittsburgh, Pa. Preložena Rupertova poroka. Bazel, Švica, 18. novembra. — Iz Monakovega re |w>roča. da je 1 bila poroka bavarskega prestolo-uasle inika. ki je bila prvotno določena za november, preložena do srede januarja. Boljševiško divjanje. London, Anglija, IS. novembra. Angleški zunanji minister Balfour je v poslanski zbornici izjavil, da so ruski boljševiki /. lakoto, mor-jenjem in masakri hoteli ztrebiti \>c one, ki n":>o podpirali njihove vir..le. Jas oadrarlm zastrupljeno kri, ataznlje ln line po telesa. b* lani f grlu. Izpadanje lan, bolečine v kosteh, stare rane. tlvCu bolezni, oslabelost, bolezni » mehurja, ledlcah. Jet rab ln ielodem. menico, revmatlzeiu. katar, zlato «!o. na^tuho itd. Uradne ar* se- v tvaieUeijkih «r*-uab ln petkih od 9. ura zjutraj do 5 imfMilrian v rnmth četrtkih ln sobotah od 9. ara zjutraj do ft ure % večer, «*> nedeljah pa do 2. are popoldne. — Pe >•» »travmi Pridite ooebno. Ne pozabite Ime ln naslov: Dr. LORE N Z, 644 Penn are., Pittsburgh, Pa. Nekateri drogi zdravniki rabijo tolmače, da ras razume Je brvatako le li itarega kraja, aate vaa laAJe edravtm Pozor! Pozor! Moški in ženske, ki trpe na kakršnikoli zunanji ali krvni bolezni, pridite k nam ali pa pišite; ne I odlajšate. FELIX TASOTO DRUG CO., , 65 Stanton Ave., Akron, Ohio. JESS ^ ESS ME ^ [wsliwssi ^sm ^ ^ ESI IES3 * ESSSm ^IMSIMS^ESl^IEgŠliEišI* .. Voditelji naše velike republike in njim na predsednik Wilson, so prišli do prepričanja, da xamore edino varčevanje v vseh stvareh, varčevanje do skrajno- sti, privesti to deželo h konem zmagi. > J In če bo zmagala Amerika, bo zmagal ves pošteni svet nad krivico, nepoštenostjo in barbarstvom. , Vlada Združenih držav zahteva od nas, ki smo ostali tukaj, najmanj, kar more zahtevati. Od nas zahteva, da moramo varčevati, in da imamo od tega varčevanja v prvi vrsti mi sami dobiček in šele v drugi vrsti vlada S svojimi prihranki pomagamo vladi. Naši prihranki nam bodo dobrodošli v težjih časih kot so sedaj. EVROPA JE IZČRPANA. .......' « . . Dala je vse, kar je imela. Dala je vse, kar je morala dati. Nam ni rečeno, da moramo, pač pa le, KAR MOREMO, čeravno v najvišji meri. Nemci morda mislijo, da je ta kampanja za vojno-varčevalne znamke nekaj neumnega. Naj mislijo, to je njihova stvar. — V najkrajšem času bodo lzprevide-h, da bo te armada ravno tako pripomogla h končni zmagi kot armada na bojiščih v Franciji dolžnost j® v razmerju z denarjem, katerega zaslužite. Čimveč zaslužite, temveč morete in temveč morate vložiti v vojno-varčevalne znamke. NE POZABITE, da je vojakovo življenje odvisno od podpore ki mu jo dajejo ljudje doma. POMAGAJTE! fiUdite in kupujte vojno-varčevalne znamke! Sedaj lahko kupi vsakdo w. S. S. za nizko ceno: $4.22 BUY W. S. S. Leta 1923 bo vsaka osamezna w. S. S vredna: $5.00 Ni dovolj razlagati, kaj so storili Nemci. To Nemcev čisto nič ne boli. — Oni se čisto nič ne brigajo, kaj vi mislite o njih. ' Pomagajte svoji vladi, da jih bo premagala. To je edina stvar, katero morajo Nemci vpoštevatL Ce stedite in kupuiete vojno-varčevalne znamke, zadenete Nemca na ono mesto, kjer je najbolj občutljiv. BO SE NE BORIMO ZATO, DA BI IZGUB ILi fO VOJNO. Toda ali ste že pomislili, kaj bi se zgodilo, CE BI JO IZGUBILI? Hitrost zmage je odvisna od tega, kako znaš varčevati in kako ****** varčevati jas ter podpirati vlado v finančnem ozira ' '' * Kupujte vojno-varčevalne znamke ter povspešite ZMAGO I__' Ali izpolnjujete tako vestno svojo nalogo kot jo izpolnjujejo nail fantje na fronti? • % Nekdo je rekel: Če bi se naši fanti tako dolgo vstavljali iti "over the top", kot se branijo nekateri ljudje kupovati vojno-varčevalne znamke in Libertv bon-de, bi prišli pred vojno sodišče in bi bili ustreljeni vsled strahopetnostL Pomisliti je treba, da bi tega denarja ne darovali vladi, pač pa samo posodili, ter bi ga lahko dobili nazaj, kadarkoli bi hotelL iv^' iv^ I i i 111/^ 1 v.w ^ ^ | iv^j i ■ ilvk^ i kV!^ i ii 1v^v4 ... . >'■ i:, ^.i ."h.lk KI