— 335 — Novičar iz slavenskih krajev. Iz Tersta, Goep. profesor Čižman pride od tu-kajsne^a g^imnazia za profesorja v TereziaDam na Da-naj, ^osp. saplentŽivic iz Gorice za pravega ačenika v Terst. Iz Pisec na spodnjem Štajerskem 12. ok" tobra. Iz našega kraja ee še do^ sadaj nikoli ni nič v naeih dragih „A'ovicah" bralo. Človek bi si mislil, da moremo v kakosnem samotnem kota bivati, kamor mila lač, ki je našemu naroda zasijala, še ni svojih zbaječih žarkov poslala. Res je, da je Ijadstvo tukaj precej zanemarjeno, čeravno z mnog-overstnimi ljudmi v dotiko pride. Le malo se tukaj domače bukve prebirajo, cela ^Novice" 80 malo poznane, od družtva sv. Mohora ljudstvo nič ne ve. Teg;a pa ni drugo krivo, kakor da na- — 336 — rod ljudskih šol nlina, ali če jih ima, da so tako neprl-pravne, da se otroci le malo ali pa clo oič ne Dance. Naj več napčno o tem pa je, da se jim, čeravno otroci terdih Slovencev, že nemška abcda v glavo trobi, preden so se še svojega maternega jezika dobro naačili in po njem še le pravo veselje dobili do šole. Tako se mladini prenježna perva kal duševnega zdramljeuja komaj pegnavši zaduši. Hočem enmalo slabo stanje tukajšnje farne šole popisati. Fara šteje okoli 300 za šolo pripravnih otrok, pa kaj mislite, koliko jih hodi? — K večem 50, in to še le pozimi! Žalostni vzrok tega je, ker je farna šola tako majhna, da komaj 30 otrok prostora najde. Na eni strani stanuje učitelj, na drugi je pa mala izbica, temna, pozimi merzla in mokrotna , da se tako rekoč voda po steni & curkoma odteka, in v tem berlogn se mladina uči stisnjena kakor ovčice, ki jih ovčar pred nevihto v tesen hlev zapodi. Komu bi se serce ne zjokalo, to viditi! Da se pa pri vsem tem nič ne zgodi, tej hudi napaki v okom priti, je še ža-lostneje. Ravno tisti, ki imajo naj bolj za omike prostega ljudstva skerbeti, se tudi osnovanju novega uči-lišča naj huje operajo. Naj vsak pošten za tolikanj potrebno omiko ljudstva skerben domorodec sam presodi: ali ni zaderžanje naukov nedolžnim otročičem naj huje sovražtvo do njih ? — Da bi se vender naš šolski stan na boljši obernul! Kovorski. Iz okolice Cerkniške, Cerkniško jezerose je bilo letos, dasiravno so o svetem Petru ljudje v strahu za-volj kerme mislili živino poprodati, do dna posušilo, seno srednje mere je iz tistega do čistega pospravljeno, pa tudi mnogo centov, posebno suk, od kterih so nektere po 10 liber tehtale, je bilo vlovljenih. Žita se je tukej sploh le po malem pridelalo. Ječmen v tej okolici večidel še semena ni obradil, pšenice je malo, prosa in ajde nekoliko več, kuha tudi nič posebno ne kaže. Suša in pa červ sta zlo škodovala, Cerva ugonobiti, je še tukej med nekterimi mnogo škodljivih vraž, na ktere mnogo zidajo, ako se jim pa pravi po-močki priporočajo, se izgovarjajo, da se zoper Boga ni vojskovati. Vrane po nekterih krajih mnogo červov, kader ljudje orjejo, po brazdah poberejo, tu v obližju jezera se pa one naj raji ob jezeru pasejo in se za brazde še kar ne zmenijo ne. Pomoček zoper červa je , pridno zatirati kobre precej v začetku. Scer pride od gosposke na župane povelje: kebre pokončavati, pa že le kader so se kebri oplodili, in svojo zalego v zemljo spravili in tako se po mojih mislih takrat večidel le samci, ki eo že neškodljivi, pokončujejo. Dober zatiravec červa, ki ga je stvarnik kmetu dal, je ker t, pravi dobrotnik pri kmetii, za kterega je razumen kmet Bogu hvaležen, nespameten pa ga gerdo preklinja in včasi po tri ure na travniku z matiko, kakor vsajen stoji, da svojega dobrotnika, ki začne parst prizdigovati, nehvaležno vsmerti. Prijatel I bi za ker-tom, ki si za svoj živež le červov iše in se nobene koreninice rastlinske ne dotakne , pri tem pa tebi v tvoj naj večji prid zemljo rahlja in rodovitniši dela, da mokrota, zrak in toplota do korenin priti zamere, raji pogostoma gomil^ce poravnoval, zakaj kmalo se bodeš prepričal, posebno po travnikih, da kerte moriti je kaj nespametno djanje. Pa čemu bi o tem govoril, ker še celo nekteri grajšaki kertomorivce plačujejo, da smertno orodje kertom po kertinah nastavljajo! Tisti, kteri gomilic par-Bti^ ktera če se raztrosi, travi jako pognoji in travnik poboljša, nemorejo gledati, naj se razveseljujejo nad golimi plešami, ki jih množica červov, ki jih kert ni smel povžiti, široko po travnikih razgrinja! Križnogorski.