Poštnin* ptaJani~v gofovTnf Cana 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 119 Maribor, sobota, 24. septembra 1927 »JUTRA« izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. jev. v Ljubljani it tl.409 Velja meeetno. prejeman v upravi aM pe poiti 10 Din, doetavijea »a de« pa IS Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Oglasi p« tarife Oglase sprejema tedf oglasni oddelek .Jutra- v Ljubljani, Pr s temo »a eSei k. 4 Naprednjaki in občinske volitve Občinske volitve so po krivdi SLS politikum — Za enoten nastop napredn.akov Maribor, dne 24. septembra. V vseh občinah mariborske oblasti je že potekla funkcijska doba leta 1924 izvoljenih občmskh odborov. Nove volitve bi se bile imele izvršiti že meseca septembra ter so imeli srezki poglavarji že pred meseci tozadevna navodila od velikega župana. Ker so pa vmes prišle Volitve v narodno skupščino, so bile občinske volitve skoraj v vseh srezih odložene in so se izvršile, kolikor je nam znano, edino v gornjegrajskem srezu. Resnica ie, da se v občinskih odborih obravnavaj'o izključno gospodarska vprašanja, ki se tičejo občine same. I.e zelo redko pridejo, in to skoro izključno v večjih zlasti mestnih občinah, na dnevni red vprašanja, ki imaio vsaj na-v'd«zno politični značaj. Vendar se pa o cina že po svojem ustrojstvu nima baviti z zadevami dnevne politike, am- pak s tem, kako bo njeno gospodarstvo um nailepše urejeno, da bo v splošno korist vseh občanov. Iž teh vidikov bi Človek sodil, da bi tudi občinske volit- ne smelo biti politične, ampak da bi s® Pri občinskih volitvah morale vse S rar|ke zjediniti na enoten komunalni P' ogram tor po s'a ti v občinske odbore vsaka svoj« najboljše može, ki bodo sposobni, da ta program izvrše. Žali bog pa temu ni tako. Naši klerikalci, ki vsako najmanjšo korporaciio zlorabijo v svoje strankarske svrhe, ki budi v vsaki gosnodaTski inštitnciii hočejo, da zavlada njihov strankarski ^uh, so tudi iz občinskih volitev že pred tfnogimi leti napravili politično vprašanje, vprašanle svoie politične moči in Prestiža. Tn tako tudi sedaj porivajo v Plojih listih, da je treba pri občinskih arolitvah zopet polmvnii moč SL?, ka-kra jim je prva ter nad vse gospodar- ske koristi našega naroda. Tako so dejansko danes občinske volitve politikum prve vrste. Ker je to tako, ie samo >b s**' razumljivo, da tudi slovenski naprednjaki ne smejo stati prekrižanih rok. Upamo, da so se iz min dih skupščinskih volitev naučili tudi slovenski nadredni krogi iz Rad'čeve in drugih strank, da je za do SP~„ vpiikeca uspeha potrebna sloga in skupnost. Prihajajo nam poročila, da tudi kmečk* pristaš’ Padičeve strank'1 danes globoko obžaluiejo. da ie njihovo gosposko vodstvo preprečilo skupni nr. stop naprednjakov pri skupščinskih volitvah in tako pripomoglo klerikalcem do najmanj treh mandatov, ki bi jih si. cer ne bili dobili. Da se pri občinskih vo litvah to ne ponovi, ie nujno potrebno, da se strnejo naprednjaki po vseh občinah v enotno fronto. Morda bo tu in tam iz lokalnih ozirov kazalo napraviti ločene liste, vendar je tudi to treba na praviti sporazumno in se napredne liste med seboj ne smeio pobijati. Tudi mo-raio odpasti vse osebnosti, razna malenkostna osebna nasprotja in podobno. Treba je gledati pred vsem na to, da pridejo kot napredni zastopniki v občinske odbore mož.ie in mladeniči trdne volje do dela, ljudje, ki iim ni samo za čast, ter ljudje, ki imajo dovolj znanja in sposobnosti za težko delo v urejevanju in vodstvu občinskega gospodarstva. S teh vidikov vsi naprednjaki takoj na delo s pripravami za občinske volitve! če časopisje SLS poziva svo;e pristaše, naj pokažejo, da so tudi naše občine za politiko SLS, pa pozivamo mi vse napredniake, naj pokažejo, da jim ie interes našega zdravega gospodarstva v občinah na srcu in da radKega noče. io pripustiti, da bi tudi občine bile klerikalcem politična žoga. Prihod nenrkih novinarjev v Maribor c/™"dcliek. dne 26. t. m. ob 12.58 se pripelje preko Reliaka in Celovca na tukajšnji glavni kolodvor skupina nemških novinarjev, ki se nahaiajo na Poučni ekskurziji po Jugoslaviji. O ve llkem pomenu tega potovanja berlinskih kolegov menda ni treba izgublja-y besedi Vsi prijatelji zbližanja med Jugoslavijo in Nemčijo, ki ie baš zad-!1,e Case precej napredovalo, in prija-rc,.u politike sporazuma med obema narodoma se vabijo, da se zbero na stonSJtoIodvoru fcr PtlPfaviio za-rn na Nev n c "j ^ k c ga javnega mnenja Volitve v TrSovsko zbor-nlco Volitve članov in namestnikov 7bor Pice za trgovino, obrt In industrlfA v Ljubljani bodo v nedeljo, dne 30 okto bra v zborničnih prostorih. Beethovl nova ul. št. 10. Nadalje je razvidno razpisa volitev in iz volilnega imenika, ki je razgrnjen v vložišču mestnega magistrata na Rotovškem trgu rned uradnimi urami od 25. sptembra vštevši 8. oktobra. — Capablanca Izenačil Tretja partija v boju za svetovno šahovsko prvenstvo med Capoblanco in Aljehinom ie končala po 42. potezi z 7-ma5a Capablanco. Dosedaj sta torei dobila vsak po eno partijo, ena pa je končala romis. Letalska katastrofa v Petrovaradinu Poročnik Vasič zgorel z letalom vred. Včeraj dopoldne se jo zgodila na aerodromu v Petrovaradinu nenavadno težka letalska nesreča. Pilot, poročnik Dragoljub Vasič, se ie dvignil z aparatom tipa Breguet, da izvrši izpino nalogo. ki je bila jako težka. Ravno je pričel delati drzne preokrete, ko se ie nenadoma vnel motor in je bil kmalu nato ves aparat v ognju. Letalo je padlo +u-koj na tla in b’lo popolnoma uničeno, poročnik Vasič pa ie zgorel. NEMŠKI POSLANIK V WASHINGTO-NU SMRTNO PONESREČIL Nemški posl',”!'- v ''irn'’1i!,mtonii, ha-^nMaUzan, se jo na vožnji iz Berlina Mon.v ovc, katero jo no-T " ’] z leta-°m. smrtno ponesrečil. - , , llj0 potniki so ponesrečili- Junaka najtežjih pesti in težkih milijonov Gigantska borba Tunney-Dempsey — Dobro plačane batine Chicago je podalo v četrtek tako pestro in velikopotezno sliko življenja kakor ob prilikah naivečjih svetovnih razstav. Število z vlaki, ladjami, aerO-plani in avtomobili prispelih gostov iz vseh delov Amerike se je že dan poprej cenilo na 100-000. Hoteli od središča do skrajne periferije velikega mesta so se napolnili do zadnjega kotička in tudi privatne hiše so sprejele veliko število radovednežev. Gigantske igre in prireditve starodavnega Rima in Bizanca gotovo niso izzvale večje strastvene napetosti od Tunney-Dempsey-jevega boksa. Med velikansko množico 183.000 hudi bi se dalo na prstih našteti one, ki niso stavili na Jacka ali pa na Geneja. Velemesto je postalo velikanska borza z legijami agentov in agitatorjev, ki niso pozabili razglašati, na čegave pesti stavi ta in ona filmska zvezda, ta in ona finančna veličina. Časopisna podjetje so organizirala še svoje posebne stave ter razpisala velike nasrrade za pogoditev izida boia. Pred veliko senzacijo dneva se ie skrila eelo stroga ameriška prohibicija ' v srio^ii rezvnetosti so bile konsumirane velike množine alkohola-Ti.'' razburljivih vo«-1’ ”1 manikalo. Najhujše je zadela ta, ki je krog poldneva bliskovito vzbudila sum, da bi se znali v areno vtihotaniti tudi ljudie — s ponar enimi \ ri-ornicami. Lastniki pravih, drago plačanih vstopnic so radi tega že popoldne drli v areno. Junaka dneva se 24 ur pred nastopom ni-s!a nikjer pokazala. To je bilo tudi hudo, kajti vsakdo, ki je stavil, bi rad ves čas gledal svojega junaka, da spoji svoie zmagoslavne nade z njegovimi. Nazadnie je le udarila težko pričakovana ura. Točno ob 9.06 sta nastopila burno pozdravljena Dempsey in Tunney. Obkrožali so ju fotografi in pozdravljali častni gostje. Napetost se je stopnjevala — dih je zastaial slehernemu gledalcu. Gigantska borba je pričela. V prvi rundi sta velika nasprotnika drug drugega previdno otipala. Tunney io enkrat dobro pogodil brado nasprotnika. V drugi rundi je padlo z obeh strani več trdih udarcev, neznatno ugodnejših za Tuuneya. Tret‘a runda ni prinesla bistvenih izprememb. Dempsey udari nizko. Borba se nadaljuje. V četrti rundi je uspelo Tunnemi, da 0 zadal nasprotniku močan udarec. Dempsey izsili odmor, toda sekundanti Tunneya protestirajo. Pri izmeniavi o-strih udarcev so Dempsey temeliito re-vanžira. V peti rundi so opaža premoč Tun- n0ya. Šesto rundo odloči D©mpsey v svojo (orlst in zada nasprotniku dva občutna udarca. V sedmi rundi doseže borba višek-Ugledalo je, da jo Dempsey zmagova-ec. Z dvema zaporednima udarcema je podrl nasprotnika na tla. Pri štetju do devet je občinstvu zastaiala sapa. Tun-ney vstaja in dobi 15 sekund milostnega odmora. Po ponovnem spopadu je Tuuuey odletel med vrvi. La udarci gonga so ga očuvpli sigurnega knock-outa. V osmi rundi napada Dempsey ostro, toda oprezni Tunney ga s spretnim u-liarcen: podere, venjar Dem pse y takol nadaljuje borbo, seveda defenzivno. Tunney mu zadaja odločilne udarce v sredo obraza in ostro pogodi oko nasprotnika. V deveti rundi krvavi Dempsey itn ponovno zadeva nasprotnika z ostrimi in uspešnimi udarci. Tunney zmaguje. Deseta runda je prinesla odločitev. Nasprotnika sta skušala drug od drugega izsiliti kapitulacijo. I)empsey pade na kolena in runda konča z uspehom Tunneya. Sodniški zbor je soglasno priznal zmago po točkah Tunneyu, kar je občinstvo sprejelo z nepopisnim navdušenjem. Ogorčena gigantska borba ie za težko batine nagradila zmagovalca s slavo, kar pa je važnejše — tudi s 50 milijonsko nagrado, dočim je premaganec prejel polovico ogromne svote. ■—...... ■■ ■ ■■ ■ —■ 1. ■ ■■ ■ i—i4i Nesreča zdravnika dr. Breznika iz Gornie Radgone Gornjeradgonskega zdravnika dr. Breznika je v četrtek zvečer, ko se je iz Starešincev z motorjem vozil od nekega bolnika, zadela težka nesreča. Sredi ceste se mu zaleti v sprednje kolo velik pes s tako močjo, da se je motor prevrgel. Zdravnika so nezavednega prenesli v bližnjo hišo ter poslali v Radgono po zdravnika dr. Ogrizeka. Ta se je z avtomobilom pripeljal svojemu tovarišu na pomoč in ga tudi odpeljal domov. Prebivalstvo ie težko zadeia vest o nesreči priljubljenega zdravnika. Vsi želč, da bi skoraj okreval. — Planinska koča na Urški gori se zapre v pondeljek, 26. septembra. Letos je bil obisk na tej lepi razgledni točki jako velik. V nedeljo, dne 25. na svidenje na goril — Napad na ameriško garnizijo. V Nikaragui je prišlo do hudega boja med posadko vojne mornarice Zedinjenih držav in med vojnimi najemni-n .!1'^araKiianskega generala Sabado. ' ribližno 150 Nikaraguancev, oboroženih s puškami, ročnimi granatami in strojnicami, je ameriško garnizijo napadlo in razvil se je srdit boj, v katerem so napadalci zapustili 20 mrtvih in okrog 50 ranjencev. Na ameriški strani je ubit samo eden mornar, več pa je bilo lažje ranjenih. a''1 imiViJiTrre^ Kino Apolo Velik dvojni program SVENGAU In sijajna vojna vc*eloic„ ,,Za fronto« z amerlkanskira* bratoma Pat & Patackon V pondeljek ..Ustvarjena xa IJubasan” Kiasen orientalski film t Egipta. 4 a gnnnnni mjun n n nerrrornnap » * f r r r r ______________•___________!__________L WarlBwsi! V C C E K N T K Jnfri 'V MarlHorn, 0ne '24. Df. T92f. Mariborska koncertna sezona Živahen razvoj letošnjega koncertnega življenja — Prvovrstne koncertne prireditve Glasbene Matice — Agilni Koncertni biro Maribor, 24. septembra. Našo življenje beži v neizbežnem krogotoku. Komaj smo se »oddahnili« od počitnic, potni kovčegi stoie takore-koč še v predsobi, že drvimo naprej, z novimi nadami in tudi novimi skrbmi-Dame si ogleduiejo modna poročila ter izbirajo tnaterijal za plesne in drage toalete, — gospodje smo v tem pogleda nekaj na boljšem, — vsak brez izjeme pa skuša spraviti v ravnovesje svoj budžet za zimsko sezono. Vedno m vedno je treba-črtati, pa še grozi deficit. Je pač križ. Za zelenimi mizami se pridno zbirajo odborniki, tuhtajo, debatirajo, kedaj in kako bodo spravili pod streho običaj ne prireditve, da ne bi preveč obremenili budžeta svojih obiskovalcev in da bi seveda tudi njihov lastni društveni proračun dobdl primerno krpo. Koncertno življenje v Mariboru doslej žal ni bilo še tako Tazvito, kot bi lahko bilo, in kot je razvito v drug;h evropskih mestih, četudi ima Maribor rvse predpogoje, da postane s časom mali Salzburg. Prošlo sezono smo sicer Smeli precej razveseljivo število prav dobrih koncertov, a večina istih bi bila zaslužila večjo pozornost občinstva. Navadno se sliši izgovor: drago, zelo inalo pa je ljudi, ki bi vsaj približno rvedeli, da stane n. pr. en sam simfonični koncert prireditelje daleko preko 'desettisoč dinarjev, pri čemur ni vštet neizmerni trud, ki ga je treba za na§tu_ Hiranje. Isto je s solokoncerti. Umetnik, ki v resnici kai zna in ki je v svetu priznan, ne nastopi za par sto dinarjev, marveč mu je treba šteti honorar v dolarskih stotakih, pa še se težko pridobi velike mojstre, ki so navajeni nastopati le v naivecjih centrih, da se potrudijo V Marbor, ki je med evropskimi glasbenimi mesti zaenkrat še prava ničla. Mariborska Glasbena Matica je storila lani glede koncertov važen korak naprej ter ie ustanovila lastni Koncertni biro, ki je že kar prve mesece svojega obstoia nudil Mariborčanom tri koncerte svetovnega kalibra in sicer nepozabnega španskega mojstra na vijoli-ni Manena, vodilni svetovni godalni Ikvartet Jankovič in renomiranega Poljaka Sliwinskega. Lahko trdim, da tako velikih umetnikov Maribor preie ni fvtidel, ker se je vsak prireditelj zbal tiso Sakov, kijih je treba takim umetnikom Šteti. Vsekakor pa je treba, da se tudi naše mesto seznani z glasbo ostalega kulturnega sveta in zato si je Koncertni biro Glasbene Matice nadel nalogo, da polagoma pridobi potom svojih zvez za Maribor vse najpomembnejše svetovne umetnike, ki pridejo v Evropo. Kar bo imel Amsterdam, Le Hague, Dunaj, Pariš in London, to bomo lahko slišali tudi na našem odru ter je trud Koncertnega biroja gotovo hvalevreden. Letošnio sezono bo otvoril Koncertni biro v sredo, dne 5. oktobra s koncertom pri nas seveda še nepoznanega, a v ostalem svetu mnogo slavljenega pianista ATturja Rubinsteina, ki pomeni že sam na sebi dogodek nar ejccdlence in ki bo daleko nadkrilil vse, kar smo doslej v Mariboru slišali. Kdor je bral njegovo kritike iz naivecjih in najbolj razvajenih muzikalnih centrov, mora strmeti nad umetnostjo tega človeka, kdor pa je bil tako srečen, da ga je sam slišal, ne bo tega nikdar več porabil. Nadalje pripravlja biro koncert največjega amerikanskega viiolinista 'Alberta Spaldinga, ki ga jo Evropa še le letos mogla pridobiti zft kratko turnejo. Ako bog da, bomo se lahko divin tudi velikemu ruskemu geniju Miši Le-uvlckemu, čegar slava ni nič manjša od prvih dveh, in še par zvezdnikov v pravem pomenu besede se bo ustavilo v Mariboru, da na« očara s svojo umetnostjo. O stroških, ki so s takimi koncerti srveza/ni, ne morem na tem mestu izgubljati besed, ker večina bralcev mojim navedbam ne bi niti verjela. Ocenil} jih bomo, ko jih l>omo slišali Mariboru od najboljšega najboljše. Zato tudi pričakuje, da bo občinstvo njegovo stremljenje pravilno cenilo in posetom teh prvovrstnih koncertov pod prlo. Še več. Na drugem mestu prinašamo poziv za abonman šestih koncertov največjih svetovnih umetnikov. Abonman omogoča z izrednimi ugodnostmi, ki jih nudi, tudi manj imovitim slojem poset koncertov. Vsem, ki se v obče zanimajo za prosveto in muziko, pripora čamo, da se abonirajo na te koncerte ter tako na eni strani znatno razbre-mene svoje izdatke, na drugi strani pa zelo olajšajo delo prirediteljev, čim več abonentov se bo priglasilo, tem več bodo lahko prireditelji nudili. Po sezoni pa bomo delali obračun, ali je Koncert ni biro nudil to, kar je obljubljal. Prepričan sem, da bo obračun zelo lahek ter, da bodo abonenti strmeli nad tem, kar jim bo Koncertni biro za smešno nizko ceno nudil. V- K Ustanovni zbor kluba trgovskih akademikov V torek se je vršil ob polnoštevilni udeležbi diiaštva trgovske akademije v Maribora ustanovni občni zbor kluba trgovskih akademikov. Zboru je prisostvoval v imenu ravnatelja trg. akademije g. prof .Škof in kot predstavnik žu pe srednješolcev v Ljubljani njen predsednik g. Kobilica. Predsednik pripravljalnega odbora je povdai jal velikansko važnost tega pokreta za samovzgojo trgovsko izobražene mladine. Iz pravil organiacije je razvidno, da je izkliučno strokovnega značaja, torej vseskoz nepolitična. — Glavni smoter društva .ie torej, da nudi moralno oz. po možnosti materijelno podporo. Predvsem ie naloga kluba, da si uiredi strokovno knjižnico in čitalnico, prirejuie aktualna predavanja, organizira poučne ekskurzije in izlete v prosto naravo. Splošno, da goji vse panoge splošne samovzgoje. Da pa bo mogoče vse te načrte tudi realizirati, je treba s strani naše javnosti, posebno našega zavednega trgovstva, čim večie idejne ali materijelne podpore. Zato tudi prosijo javnost, da v čim obilnejši meri pomaga tei akciji do zaželjenega uspeha. Vsak najmanjši nasvet ali darilo sta dobrodošla. Po na-daljnih točkah dnevnega reda ie bil nato izvoljen odbor, kateremu predseduje g. Aleks Pallaš. Pomagajmo torej temu hvalevrednemu pokretu in naši mladi trgovsko izobraženi inteligenci v boju za njene idealno smotre. — Maribor — Varaždin. Jutri se bo vršil v Varaždinu prijateljski match med mariborskim in varaždinskim šahovskim klubom. Tek ma bo gotovo zelo interesantna, ker se bodo Mariborčani skušali revanži-rati za dosedanje neuspehe proti Varaždinu. Lansko leto je namreč zmagal Varaždin v prvenstveni tekmi 6:2, letos pa je dobil match celo brez boja. Maribor postavi v nedeljo menda najmočnejšo postavo, kar jih je kedaj imel in ima zato precej boljše izglede na zmago. Na prvi deski bosta igrala mojster Vasja Pirc in Sadi Kalabar, ki je postal lansko leto v Ljubljani mojster in je letos nastopal v našem državnem tcamu v Londonu. Glede te partije je težko profokovati izid. Zato pa bodo na naslednjih deskah Mariborčani Kramer, Stupan, Poljanec in Ostanek imeli lahko delo, ker jim Varaždincl ne bodo mogli postaviti enakovrednih nasprotnikov. Če bodo hoteli doseči časten rezultat, se bodo morali poslužlti taktike in postaviti svoje druge močnejše igralce na zadnje deske, kjer bodo imeli potem Mariborčani Mešiček. Goleč in Ostapovič težak posel, tako da sc obeta napeta in odprta borba. — Koncert. To, kakor vsako naslednjo nedeljo, v ............ . .. , . gostilni »Pri t,reh ribnikih« prvovrstni ! Koncertni biro je storil vse, da nudi koncert združen s plesont 1163 Mariborski in Prihod poglavarja srbske cerkve v Maribor Kakor smo že včeraj poročali, se pripelje danes ob 16.33 vrhovni poglavar srbsko-pravoslavne cerkve, pa-trijarh Dimitrije, v Maribor. Na kolodvoru sprejmejo visokega gosta cerkvene, civilne in vojaške oblasti ter člani tukajšnje pravoslavne cerkvene občine. Prepričani smo, da bo tudi ostalo občinstvo izkazalo s številnim prihodom na kolodvor najvišjemu cerkvenemu dostojanstveniku srbske cerkve potrebno čast in spoštovanje. — Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico sklicuje za petek, dne 30. septembra ob 20. uri javen shod pri Gotzu (v lopi). Bliža se u-sodni 1. november in vlada se pripravlja, da ukine še one male ugodnosti, ki jih nudi stanovanjski zakon socijalno slabim slojem. Zato je potrebno, da povzdignemo najemniki svoj glas. da nas čujejo merodajni gospodje. Tem potom vabi društvo tudi vse strokovne organizacije, da se udeleže javnega zborovanja po svojih zastopnikih. Poročil se je mariborski znanec, slikar Fr. Stiplov-šek, sedaj strokovni učitelj na meščanski šoli v Krškem z gospodično Ivo Lavričevo iz Cerknice pri Rakeku. Mlademu paru obilo sreče! — Iz organizacije Zveze privatnih nameščencev v Mariboru. Na seji dne 22. t. m. se je odbor tega društva sledeče konštituiral: predsednik J. Petejan, narodni poslanec, podpredsednik A. Doležal, tajnik Kager, blagajnik Drenik, ostali odbor: SI. Reja, Kraut, S. Ogrizek, Vrisk, Fran-cheti. Schara in Pelikan. Kontrola: Kelbič in Ligovsky. — Uradne ure so vsak pondeljek. izvzemši praznik od 20.—21. ure začasno v prostorih Borze dela na Rotovškem trgu, kamor se naj člani in nečlani obračajo po informacije. Istotam se sprejemajo tudi člani. Sestava sedanjega odbora jamči, da bo razmah organizacije v kratkem popoln. Je pa tudi veliko zanimanje med privatnimi nameščenci za stanovski pokret. — Knjiga za preračunanje vseh vrst obsegov površin in vsebin na metre in tekoče mere, je ponovno izšla in sicer v založbi knjigarne V. WE1XL. Maribor. Ker je po tej knjigi bilo toliko popraševanj. bo s ponovno izdajo občinstvu gotovo ustreženo. Cena broširani knjigi je 10.50 Din, trdo vezani 12 Din in poštni na 1 Din. Dobi se tudi že v raznih knjigarnah. — O prazgodovini Maribora. Ljudska univerza v Mariboru prične s svojim kulturnim delom prihodnji teden in sicer 30. septembra s predavanjem prof. B a š a o prazgodovini Maribora in okolice: sledil bo dne 2. oktobra izlet na Poštelo ob Pohorju. Predvidoma se bo vršil izlet 4. okt. v Rogaško Slatino z omnibusom. Za strokovne tečaje iz slovenščine, srbohrvaščine. ruščine se še sprejemajo prijave. Ti kurzi prično začetkom oktobra. — Ljudska univerza. Violinski koncert bolgarskega virtuoza Saša Popova se bo vršil v petek, dne 7. oktobra v Gotzovi dvorani. Skrbno in bogato sestavljen spored ter velik umetniški sloves violinista jamčijo za prvovrstni koncertni užitek. — Nepreviden šofer. Včeraj na' večer je pomožni delavec Franc Malij peljal proti Glavnemu trgu voziček. V tem je od državnega mostu pridrvel osebni avto Sl 742, šofer je zavozil preveč na levo in z vso silo zadel v voziček. Sunek je bil tako močan, da je podrl delavca na tla, pri čemur se ie poškodoval na glavi in nogah. Izročen je bil v domačo oskrbo. — Nezgoda pri delu. Pri tvrdki »Kristal« sta se delavca Franc Lorger in Zelko Piščanec močno obrezala po rokah na veliki šipi, ki se ic zrušila in razbila pri dviganju. Bliski in grom, mesto brez luči Po sopari, ki nas je pri delu dva dn! nagajivo dražila, so se včeraj popoldne pričeli nad Pohorjem pojavljati preteči oblaki. Ob tretji uri se je vlila močna ploha, ki pa jo je pregnalo soln-ce. Proti večeru se je nebo ponovno stemnilo, osvetljevali pa so ga vid je-majoči bliski, ki jim je sledilo votlo grmenje. Okrog šestih zvečer je ponovno pričelo deževati. Treskalo in bliskalo se je neprestano. Ob pol sedmih je falska elektrarna ukinila tok in prepustila razsvetljavo temnega me sta naravnim nebesnim baterijam, ki so prav nagosto razsvetljevale črni svod. Prvi jesenski dan, ko je solnce prešlo ekvator in se nagnilo na južno poloblo, se je predstavil v vsej svoji mogočni odvratnosti, polni neprijetne mokrote in blata. Ob 7. zvečer je Fala zopet razsvetlila mesto in pregnala morečo temo. Dež ni prenehal. Neprestano je sipal nebeški vrtnar iz neizčrpnih rezervoarjev ogromne količine vode. Špranje med oblaki so trgali bliski in v gromu trepetajoče ozračje jih je združevalo in razdvajalo. Po deseti uri je zopet zavladala tema po vsem mestu. Kavarne so prižgale sveče in nalikovale na grobišča o Vseh svetih. Ulice so onemele, le v žlebovju je rožljala deževnica. Proti jutru se je zjasnilo in dež je prenehal, vendar ni upanja, da vlažna in razmočena tla ne bodo v najkrajšem času deležna po novne mogoče še obilnejše prhe. — • Veliko deževje je občutno poškodovalo kanalizacijske naprave v Koroščevi ulici. Okrog pol 7. je pa strela udarila v napeljavo med vodovodom in Kovino na Teznem ter uničila du-šilke za 10.000 volt. Transformator je ostal nepoškodovan. Vsakokrat, ko je ugasnila luč, je udarila strela v mestno električno omrežje, posebni aparati »strelobrani« so pa transformatorje obvarovali poškodbe. — Nevarna otroška igra. Sedemletni Janez Emeršič se Je včeraj doma v Danjkovi ulici drsal po stopniški ograji ter imel s tem toliko zabave, da ni nehal, dokler se ni — prevrgel. Z ranami na glavi so ga morali odpeljati v bolnišnico. — Strah in srčna kap. Sinočnje grmenje je 561etno Marijo Štraus tako prestrašilo, da jo je zadela srčna kap. Njeni sosedje na Ptujski cesti blizu tezenske šole so mislili, da jo ie udarila strela. Zdravnik je pa ugotovil, da je že dolgo časa bolehala na srcu. — Najden dečko. Včeraj so našli v mestu 5—6 let starega dečka, ki izjavlja, da se piše Bruno Vertnik. Kje stanuje, ne ve, pripoveduje pa. da je tam doma, kjer je mnogo vlakov. Stariši ga dobe na policijskem komisarijafu. — Aretacija tatu. Odgonskiin potom ie bU iz Avstrije pritiran dijak Aušmir Sahimovlč iz Sarajeva. Na podlagi zasledovanj sarajevskega policijskega vestnika je bil izročen sodišču. ŠahimovK je bil namenjen v Nemčijo, pa so mu avstrijske oblasti preprečile ekskurzijo. Odprem-Ijen bo v Sarajevo. — » Veliko ljudsko veselico priredijo mariborske Ciril-MetodoV* podružnice po glavni skupščini Metodove družbe v nedeljo, dne tobra v vseh prostorih Narodnega -ma. Poleg godbe nastopijo pevski zbori pod vodstvom p,a; ,, Matice. Na sporedu so nadalje -macije. dramatični prizori z vi.. '1' ko. tako. da obeta postati Prireditev velika slavnost, kakor so h' N predvojne dobe. ko je postajal 1Na rod m dom premajhen za priredit Giril-Metodovc družbe. Seveda bo poleg duševne hrane preskrbljene tudi za telesno razvedrilo po ličnih šotorih, kjer bodo po dolgem času zopet stregle naše vrle Cirilmetodarice. — V Maribor«, čfne ??, fC 7t<2?- Mariborski V E C F R N I K Tufrš.' Težko de3@ pralnega dne za ¥ e d n o odpravljen® Sfmn 3. iKJelafeJo Lux-tvornice vrsta miSa 3*Sw*^ mm LjfeiiiiSi Pred trgatvijo Skrivnostna moč trtinega soka — Mamljivi in čudoviti mesec oktober — Praznično razpoloženje pred trgatvijo: purani, piščanci, gibanice — Novo vino — veselost, pijanost... Trgatev! Priprosta beseda, polna ro-! kot nekdaj. Kakor predvojni lindje, tako mantienega razpoloženja, bistveno sko- je bila tudi vinska trta svojčas pohlev-trp istovetna — vsaj za podeželskega nej.$a in pridne jša. Mogoče, da temu ni Človeka — z Božičem in VelikotioČjo. Za pristnega »Prleka« je izraz izrednega praznika, veselja in uživanja. Umolknila so tisočletja, a stari Bacchus še živj in bo živel v čast in slavo naroda slovenskega, ker ima do tega isto pravico kakor drugi svetniki. Zdi se md kakor daljni odmev Bacchovega kulta — prava prleška trgatev; karti Četudi si fantje in dekleta ne opletajo glav z vinsko trto, plešejo in s vira! o kakor 'akr«t 'n kaj koga b.-ga, če se vsi križem opijejo od božje kapljice — sai je alkohol celo pri velikih dohovnih svete Pravice več kot olajševalna okol most . . . Kdo bi tedaj zameril seljaku-trpinu, ee ob trgatvi, ki krona ali križa njegov celoletni trud z uspehom ali smolo — da duška svojini občutkom in če ob sv. Martinu napravi ob zavretem vinu in pitani goski reprizo zadnjega dejanja svoie tragikomedije?! 'Ha, trgatev! Meščan, obsojen v kruto grobnico svojih štirih sten, bi dal za enotedensko veselje trgatve bogami svoj enomesečni dopust! In ko začne skrivnostna moč trtinega soka funkci-jotnirati, tedaj se zave vsak pameten zemljan, zakaj jn čemur pojo slovenska narodna pesem toliko upravičenih slavospevov žlahtni vinski kapljici. Zo sam vinotok jo čudovit in mamljiv, Zelenje se polagoma poslavlja v rumeno zlato in vse umira v neki sladki utrujenosti % željo po miru in pokoju. Le obrazi kmetovalcev in viničarjev so v teh dneh nekam dostojanstveno resni in če si malo psihologa, razberoš lahko iz lica težko skrb radi vina in vremena; opaziš, kako mu na nosu čepi financar, za levo uho ga vleče ivjnski mešotar, za desno pa se mu je obesil davčni eksckirtor. ■ Skozi dokaj hladen jesenski zrak frčijo liki zlokobne vešče najrazličnejše vesti o vinskih *»rj*hv izvozu, carini, trošarini, nnrad-^h, taksah in silnih papirnatih nate-?V'c*ah. v' u.-edtrgatven i razpo ■fttje zapojo klopotci svojo staro in večnonovo pesem, ki vzbuja v človek 1 misli na jesen življenja in na trgatev plodov tuzemskega pehanja. In v kleteh je živahno življenje! Strumni kletarji in sodarji (tudi deklic brhkih in bajni]) ne manika v podzemlju, ki je določeno za magacin rujne vinsko kapljice) trkajo na sodo, poslušalo, razdirajo, nabijajo, popravljajo in končno sparijo, operejo in žveplajo... kedaj v let«, so topot gotovo pome-ajo kleti, da so podobne cerkvam, ki RO pripravijnj0 za veliko opravilo. In Zt? MVlada .v času Predpriprav za . . ‘ Gl'smiljono razsaja med pita- nimi pu-mmi, goskami an petelini in celo c i P'ra.SCl • • • 2ivljcuie za življenje! Saj te tudi v splošnem življonju tako uren eno, da mora marskt(]0 žrtvovati »vojc življenje za »življenje« drugih. Motil pa bi se meščan, ki rad kritizira čez vinske cene, ako bi mislil da jo »pravljenje vinskega pridelka 'podobno tonis-športu, motorni dirki ali tekmovanju krasotic. Dandanes se vinska klet ne da tak© zlahka napolniti tako in da se mi sanja o tem. Vinska trta se nam dandanes zdi nervozna in kapricasta kakor sitna, iMsteri' ženskar Bleda in nežno-krmežljiva -bledolična gospodična potrebuje mazila za ude in lice — železno galico, nujno :udra --"ega cveta tudi posteljica ji mora biti mehko postla na včasih s trojnim okopavanjem. Ne-broi sigurnih slutenj spremlja v©s ta čas skrbno srce viničarja, ki liki ljubimec hodi po »grabab«, pregleduie posamezne) trte, jih veže in neguje kakor liu bico svojega srca ves čas, dokler v omamnem zlatu jeseni ne zasije vinotok, mesec dozorelega grozdja In — bilance celoletnega truda, sk-bi !n naporov. Vinotok na btd"?i In obronki« lepih Slovenskih goric, ki dajejo vino svetov nega slovesa! Kako je lep! Lepši ni morda nikjer. Sam Bog-Stvarnik te čudovite rastline, vsled katere je narod slovenski daleč na okoli zaslovel, je v te gorice zapisal svoje ime. — Ko se oglasi nemrni čriček, ke ne more več spat in v trgatev veleva: spet pojdemo brat — tedaj tudi klopotci tie zaostajajo s svojo večno-novo pesmijo, ki oznanja daleč naokrog, da čuje celo v pobočnem spanin najbolj zaprašrr.' meščar: Zivliensk' sok matere zemljo jo v vinski trti djzirel; pridi kmetič in poberi zreli sad dobre Prababice Zernlie! Dan pred trgatvijo. Vse dela z neko naglico, ki ii ni najti priimka, za prihod veselega dne: V vseh'očiščenih ognjiščih gori ogenj, pripravlja se staro vino, tolsti purani, zreienL piščanci in mladi življenja željni pujski pridejo pod nož, pečejo se gibanice, mesijo se potvico in lačna očesca viničarske de. čice gledajo v to nenavadno razpoloženje v sladkem in neizraznem pričakovanju ne,česa redkega, lepega, sladkega... Kako jim žare okenca nedolžnih duš! In zdai, ko le vse pripravljeno, lahko mašcevaluj Jupiter Pluvius zmeša vse Štrene Bacchusu. Če p« je ' po vreme, pa celo narava vriska z »berači«. In tedaj so začne vrenje, vrvenje in živ. liemie z naglico filma: ženske in možki, fantje in dekleta (po talnem sporazumu pred odhodom se razločijo na pare in si odločijo vrste) trgaio in režejo z majhnimi pipei sladko grozdje z vinske trte, 'devajo v škafe in mečejo potem v »pute« ali brente, ki se praznijo v praznično pometeni in očiščen »preši« — stiskalnici, kicr sc grozdje neusmiljeno stolče s posebnimi tolkači j« razhodi s ta dan teme ,ufo omitimi nogami ter dene v takozvani »koš«. Tam dovršijo zadnie pasi no delo. težka bruna, ki vise kakor vcbki vzvodi nad košem in pritiskajo na stolčene jagode, ]z katerih brizga kalni vmski sok.imenovan mošt, v ve-IIko kad, ki služi za rezervoar, oclko-der sc preteka v £jstc, sparjene in žveo lanc sode, kjer ostane do godu sv. Martina, do katerega termina moliciia nedavno v Tokiu zaročila nekega tajnega prodajalca pokvarjenega mesa, je prišla na dan na široko razpletena in organizirana družba — morilcev nedolžnih otrok in revnejšega prebivalstva. Prodajalec je bil v neposrednih kupčijskih zvezah z nastavljene! urada za pregledovanje mesa n živine ter z zavodom za infekcijske o eanl. Nadalje ni bilo težko ugotoviti, da je tudi celi vrsti uradnikov, zdravnikov, ž*i'v J no-z d r a-vn iko v in lekarnarjev bolana živina že dolgo časa vir lepih dohodkov. Ob tako jasnem razkritju so oblasti morale nastopiti. Začele so nalagati kaznii, večinoma globe, — in tudi razne uradniške premestitve so se izvršile. V prestoliških listih se pa najdejo sedaj take in podobne policijske vesti: »Tet-sugoro Hagaki, dolgoletni mlekarnar predmestja Sugamo ie z družino in živino — 25 glav — izgipil br&z sledu-« — Brez sledu izgine cela družina in 25 glav živine. Iz gosto naseljenega ■predmestja prestolice. Kaj je to? — Navadna sleparija in nadaljevanje 1 strašne korupcije po drugi metodi. Manjši mlekarnarji likvidirajo kar čez noč ter se združijo v velika podietja, da zmorejo večja sredstva za podkup in drugovrstno korupcijo. Smrtnonosna korupcija se reorganizira, smrt pa žanje naprej. Rusija štedl. Sovjetska vlada se ie odločila, da brezobzirno reducira ogromno število svojega uradništva. Od 5 milijonov) uradnikov, ki posedajo brez posla po državnih pisarnah, bodo odpuščeni 3 miliioni, dočim bo vodstvo vsega držav nega aparata poverjeno dvema milijonoma uradnikov. Sovjetska vlada z redukcijo ne bo samo prihranila na plačah, temveč bo zmanjšala tudi visoke stroške administracije, ki so radi birokratskega pisarjenja silno narasti:. Ti stroški znašajo nič mani kakor milijardo zlatih rubljev, ki so se porabili za brezpomembno registriranje, dopisovanje, manipulacijo in drugo, predvsem pa zato. da se uglednim in ambicroznim komunistom preskrbe plače, za katere niso razumljivo ničesar delali. Dragoceno pismo angleškega kratia. Ves London se je silno razburjal radi pisma kralia Jurija, ki ga ie pisal še kot 24letnd mladenič. Pismo je bilo razstavljeno v nekem izložnem oknu in nudeno v prodajo. Takratni mornariški poročnik je v pismu popisal tri strani in se podpisal z »Jurij«. Pismo je bilo namenieno neki gospel, s katero je korespondiral v filitalistlčni hzadevah. Vprašanje, ali jo sploh dopuščano, da se pismo kralja razstavlja v izložbi, je izzvalo pravcato časopisno polemiko. Končno je pismo kupil neki 70letni starček za 340 šilingov in ga vrnil kralju. Ko so ga novinarji vprašali za razloge njegovega dejanja, je starček odvrnil: »Imam sicer precejšnje premoženje, vendar sem imel mnogo truda, predno mi je uspelo, da sem v slučajni finančni stiski zbral denarje in kupil pismo bivšega našega prcstolonasled-nka, toda zdelo se mi je, da mi državljanska dolžnost nalaga, da iztrgam pismo Javnosti in ga vrnem pravemu gospodarju, sedanjemu kralju«. Prosveta Gledališka sezona v Mariboru Prihodnje dni se otvori gledališka sezona. Uprava narodnega gledališča je na splošno željo gledaliških obiskoval-jcev že izdala lepake z repertoarnim na-! Črtom za dramo, opero in opereto ter I cenami za abonma v vseh varijantah. I Umetniško osobie je ostalo v večini isto kakor lani, le da so pristopile v ta krog še močne osebnosti, kakor ravnatelj Pregare, komičar Daneš in režiser Skrbinšek. Če pomislimo, da je lansko leto zaključilo z nekako disharmonijo, moramo priznati gospodu upravniku veliko širokogrudnost, da je angažiral zopet vse one, ki bi bili sicer v veliki zadregi iskali drugod zaposlitve. V Avstriji je izmed 2.000 poklicnih igralcev okoli 800 brez posla. Želimo le, da bi bila nova sezona pod odličnim vodstvom, drarhe kakor opere res tudi na višini. Našemu ansamblu ni nikdar manjkalo marljivosti in če pride zraven še dobra šola, se bo Maribor lahko meril tudi z gledališči, ki so milijonski dotirana. Repertoarni načrt je zelo bogat. Zastopana so najodličnejša domača in tuja dela. predvsem Rusi. Opera bo morala naštudirati 9 oper in 10 operet. Med operami so tri 'V'vs»tn nov<\ tri novo naštudirane, tri se ponove iz prejšnje-sezone. .-.Operet bo*6 novih in 4 lanske, <5e bodo količkaj dopuščala • sred stva, dobi ravnatelj Mitrovič . pomoč nika. Pogo" za leno sezono so dani, treba je -le, da naša publika uvažuie stremljenje uprave, podpira in poseča gledališče. . . Razpis koncertnega abon-mana v Mariboru Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru razpisuje za sezono 1927.-28. abonman na šest prvovrstnih koncertov vodilnih svetovnih umetnikov, ki se bodo vršili v veliki Unionski dorani (Gotz), in sicer pod sledečimi pogoji: Cena abonmana za šest koncertov je sledeča: Parter: I—II. vrsta Din 200, (za drž. uradnike) Din 175; III.—VII. vrsta Din 180, (za drž. uradnike) Din 150; VIII.—XIII. vrsta Din 150, (za drž. uradnike Din 120; XIV—XVIII. vrsta Din 130, (za drž. uradnike Din 100; XIX.—XXII. vrsta Din 90, (za drž uradnike) Din 75; balkonski sedež Din 150, (za drž. uradnike) Din 120. Abonman je neodpovedljiv in neprenosljiv na drugo osebo. Plačljiv je. v petih zaporednih mesečnih obrokih dne 1. oktobra, 1. novembra, 1. decembra, 1. januarja in t. februarja. Pismene prijave naj se pošljejo na naslov; Koncertni biro Glasbene Matice Maribor-V prijavi ie treba navesti: Ime in priimek, poklic, stanovanje, in sedež, katerega se abonira (N. pr. vrsta IV. sedež 5. od sredine, leva stran). Obenem s prijavo je treba z nakaznico poslati prvi obrok na isti naslov. Rok za prijave je do 30. septembra hi se ne bo podlajšal, ker. se vrši prvj koncert že 5. oktobra. Cene posameznih koncertov bodo za 25 do 35% višje od abonmana in za 33 do 42% višje od uradniškega abonmana. Kino Union danes in do pondeljka Pat & Pataehon kot Sovca na volkova 6 a Pii tem filmu se bodete učili smejati! Zraven zabave še posebno lepi naravni posnetki. Spari Maksim Gorki; Cltrolisu Beta 7 Poslovenil dr. I. D. Do sobote sem tudi jaz nekaj zakrivil. Zelo me je zanimalo, kako hitro odrasli izpreminjajo barvo blaga- vzamejo žolto. ga namočijo v črni vodi m blago postane temnomodro — > mdigomodro«: pomočijo sivo v rdeče rjavo vodo in postane temnordeče — »bordo«. Cisto priprosto pa nerazumljivo! 'prosto, Tudi meni samemu se je zahotelo nekaj pobarvati in govoril sem o tei stvari Jakobovemu Saši, resnemu dečku: veliko mu je bjlo na tem, da bi ga hvalili odrasli, bil je z vsemi prijazen, vedno pripravljen vsem ustreči. Odrasli so ga hvalili zaradi poslušnosti i razumnosti, ded pa ga je gledal po strani in govo.uD »Kakšen priliznjenec!« Suh, temen, z naprej stoječimi račjimi očmi, je Jakobov Saša govoril hitro, tiho in je požiral besede; vedno sc je tajinstveno ogledoval, kakor da bi se pripravljal, zbežati nekam in se skriti. Njegove rjave punčice so bile nepremične, kadar pa se je razburil. je trepetalo celo oko. Bil ml je neprijeten. AJnogo bolj všeč mi je bil neznatni, racavi Mihaelov Saša, tih deček, z otožnimi očrni in prisrčnim smehom, zelo podoben svoji krotki materi. Imel pa ni lepili zob: štrleli so mu iz ust in v dveh vrstah rastli v zgornjo čeljust. I o mu je dalo mnogo opraviti; nepre-stcino je držal prst v ustih, poskušal izruti zadnjo vrsto zob in pokorno dovolil, otipavati jih vsakemu, kdorkoli ie želel. Sicer nisem našel nič zanimivega na njem. Doma. kjer je vedno mrgolelo ljudi, je živel samotno, rad je posedai v ooltemnih kotih. zvečer pa pri oknu. Bilo je lepo sedeti z njim pri oknu in molčati, sc tesno stisniti k njemu in molčati ves čas, gledati, kako v rdečem večernem nebu okrog zlatih kupol Uspe-senske cerkve poletavajo in se premetavajo kavke, kako se dvigajo visoko gori in padajo navzdol, izginejo nekam, pustivši za seboj praznoto. Kadar gledaš vse to, sc ti noče o ničemer govoriti in prijeten dolgčas ti napolni prsi. Saša strica Jakoba pa je o vseh stvareh govoril mnogo in z gotovostjo kakor odrasli. Ko je slišal, da želim opravljati rokodelstvo barvarja, mi je svetoval, naj vzamem iz omare beli praznični prt in ga pobarvam modro. »Belo se vedno lažje barva, to jaz že vem!« je rekel zelo resno. Izvleci sem težki prt, zbežal z ujm na dvorišče, ko pa sem ga spustil v posodo z »indigo«, je pritekel od nekod k mnnl Ciganček, mi izou- Viktorba (Zagreb) : Maribor. Jutri bo krnela mariborska športna javnost priliko, da po dveh tednih vidi drugo prvorazredno moštvo, ki nastopi proti Mariboru. Gostje, SK Viktorija, pripadajo sicer šibkejšemu razredu, venda zadostuie, ako omenimo, da dajejo celo državni reprezentanci svoje igralce na razpolago. Kvaliteta Zagrebčanov in igra Maribora, ki zaznamuje v jesenski sezoni zadovoljiv napredek, jamčita za prvovrstno igro, dostojno našim športnim prilikam in za popoln uspeh prireditve. Domačini bodo imeli težko nalogo opravičiti pred Zagrebčani neodločen rezultat z SK Železničarji, ki ie vzbudil v Zagrebu veliko senzacijo in pridobil našemu športu mnogo u-gleda. Sodi g.. Nemec. Predtekmo bo odigrala rezerva Maribora s Svobodo. Sodi g. Marinič. Vstopnina, se bo zahtevala do zaključka tekme. Maribor mladina: Svoboda ml. '■ Ob 10. dopoldne odigra mladina Maribora tekmo z mladino Svobode. Sodi g. Torino. Finale za kupo »Marburger Zeitung#- Jutri ob 10. dopoldne se bo na igrišču Rapida odigral finale za kupo »Marburger Zeitung«. med prvakom Slovenije g. Leyireriem. in njegovim naj ne- varnejšim nasprotnikom g. Hitzlom. ZNS sekcija Maribor (službeno}. Tekmo Maribor:Viktorija sodi gosp. Nemec ob 15. Predtekmo sodi g. Marinič. Vsi savezni sodniki se pozivajo, S« se v torek dne 27. t. m. ob 19. sigurno udeleže sestanka pri »Zamorcu«. —• Tajnik. ISSK Maribor - nogometna sekcija. Jutri nastopijo tri garniture: Mladina v postavi: Majer, Sever I. Sever H, Pezdiček, Na.jžar, Bačnik, Pezdiček, Mulej, Gajšek, Konič, Sever. Rezerva v postavi Kovačič, Tomac, Novšak, Janžekovič, Božič, Prevolnik, Laznička II, Jug, Pavlin, Priberšek, Laznička Rez.: Gajšek. Prvo moštvo; Geuer, Koren, Pliberšek; Hreščak, Kirbiš, Košenina; Starc, Bertoncelj, Hreščak, Vodeb, Lajoš. Stranski; sodnik g. Forstnerič. • ■* Gozdovniki! V nedeljo, dne 25. t. m. ob 10. url dopoldan bo v državni deški meščan-skj šoli vsakoletni občni zbor! Udeležba za vse članstvo obvezna. Vabljeni tudi prijatelji našega pokreta. Popoldne ob 14. uri obvezen izlet v, krojih. Mir z Vami! — Hitri Jelen. —* Prispevajte za spomeu® Kralju Petru v Maribor*^ lil prt. ga ožcmal s širokimi, rokami in kriknil bratrancu, ki je 'z veže opazoval moje dejo: »Pokliči brž babico!« In zlovoljno tresoč s črno, razkti-štrano glavo, ml je rekel: »No, te že doleti, kar zaslužiš to!« Pritekla je babica, zastokala, cefo zaplakala in me smešno oštevala: »Ah ti ncbogljcncc, kosmata ušesa! Da bi te kaj odneslo in udarilo** Potem je začela prigovarjati Cigančku: , , * »Ti pa, Vanja, ne pravi tega dedu.’ 2e prikrijem; morebiti se bo dalo ka-e ko popraviti . . .« „ . , . . Vanjka je skrbno govoril in si otiral mokre roke z raznobarvnim prcdL' pašnikom: , •»Kaj meni mar! Ne povem; gfcjie*-; da Saša tve izblebeta!« /DaUa nrlW Kdoenickiiada Iz Linza poročajo zgodbico popolnoma v d«hu in slogu staroznanoga sleparja Kopenicka. Neki slepar, Viktor Zadračil po imenu, doma z Dunaja, se ie tam v ječi seznanil s hlapcem Hanzom iz Schlierbacha. Ko S6 bil izpuščen, se je napotil naravnost T Hanzovo domovino ter se tam predstavil nekem« tovarišu še zaprtega Hanza kot detektiv, ki je prišel ponj, ker ima na vesti neko tatvino, katero fe tovariš Hans že priznal. »Aretirani« se je s težkim srcem odpravljal iz domače vasi, »detektiv« se je pa na poti omehčal ter menil, da bi se nesrečnega moža dalo izpustiti proti primerni kavciji. Ker nesrečni Schlierbacher ni imel denarja pri sebi, sta se napotila nazal v vas, da si kavcijo izposodi. »Detektiv« je tu res dobil 200 šilingov, a ker se mu je zdelo to premalo, je odvedel moža še enkrat s seboj in zopet izsilil nekaj denaria. To je poskusil celo tretjič, a so se v vasi slučajno dnašli orožniki, ki s.o Kopeniokijadi napravili konec. 13 žrtev požara, ki je upepelil misijonsko postajo. V Beauvalu v kanadskem distriktu Prince Albert je nenaden požar popolnoma upepelil samotno misijonsko postajo in zahteval 13 človeških žrtev: eno redovnico in 12 malih Indijančkov, ki jih ie ogenj v spanju presenetil. 46 otrok so redovniki rešili. Viljem telegrafira. Telegrafska manija bivšega cesaria Viljema tudi pri tannenberški proslavi ni mirovala. Državni predsednik Hin- denburg je preje! iz Dooma brzojavko, ki se po načinu in slogu prav nič ne razlikuje od zloglasnih enuncladj iz Viljemove vladarske dobe. Brzojavka nosi celo podpis: »Wilhelm I. p.« V brzojavki se kuipičijo besede; Jaz, Meni, Moj, Mole, itd. Republikanski neih-ški listi pristavljajo k brzojavki eks-cesarja ironično: »Vse ie njegovo! Brzojavka jo »ponižen« prispevek k zgodovinski tabeli.« fpomilujte se CMD Mali oglasi, ki aluiijo v posredovalna in socijslne namene Občinstva: vaaka beseda 30 p, •ajmanjii znesek Din 5-— Mali Ženitve, dopisovsnje in oglasi trgovskega sli reklamnega značaja: vsaka beseda SO p, najmanjši znesek Din 10'— Slovenščina, nemščina, italijanščina, V imenovanih jezikih poučuje posamezne ali skupine po naiboljši metodi, v Podnevnih alt večernih urah (začetek 1. okt.) ter potrjuje prevode (prestave) u-radno veljavno pred sodiščem ali preskrbi sam iste listine. Prof. Miro Šiia-nec, sodno zapris. tolmač. Prijave Gosposka ul. 58, 9,—U. in 13—15. 1160 Praktikantinia za trgovsko pisarno se takoi sprejme. Ponudbe pod »Zanesljiva«. 1161 Odstopim polovico lokala za pisarno na najprometnejšem kraju Maribora. Naslov pove uprava lista. 1159 Zastopstvo Marstan. Tudi Maribor in večji kraji. Prednost: garancije zmožni. — Ponudbe: »Mar-stan«f*Koroška c. 10 Maribor. 1148 Mehanika prvovrstno moč išče mehan. delavnica B. Divjak, Ključavničarska ul. 1. 1155 Soba s prostim vhodom s© odda s 1. oktobrom. Cankarjeva ul. Zura. ' 1159 Dve hiši Z v,rtom v bližini Maribora po ceni na prodan. Ponudbe pod »Dve hiši« na “pravo lista. 1145 Hišnim gospodarjem in vsem imejiteljem odvišnih stanovanj, Praznih sob, lokalov na razpolago ve- * izbira reflektantov. Prijave spreje- rezplačno »Marstan«, Maribor, Koroška c. 10> 114? Izobražena, samostojna gospodinja. ki razume tud j šivanje, se sprejme s 1. oktobrom. Ponudbe je takoj poslati na upravo lista pod »Zmožna«. H62 Šolske torbice nahrbtnike, jermene za knjige itd. na debelo in drobno pri IVAN KRAVOS. — Aleksandrova cesta 13. 830 Črešnjevo pohištvo dobro ohranjeno, se ceno proda. Vilden-rajnerjeva ulica 16/II-, vrata 6. 1134 Kupim dobrega psa čuvaja, ovčarske pasme (volčje), ne izpod 60 cm visokega, lepega, nebojazljivega, starega 9—12 mesecev. Pismene ponudbe: J. Serec, Krekova uL 2. 1124 Veljko skladiščno poslopje in skladiščni prostor na ograjenem zemljišču z lastnim industrijskim tirom v Mariboru se takoj ugodno proda ali odda v zakup. Natančnejša poiasnila pri Slavenski amerikanski petrolejski družbi z o. z. 1131 Stavbena parcela 1425 m , na najlepšem delu mesta, z načrtom, na orodaj. Naslov v upravi. l]3n Garaža, velika klet, kakor tudi en lokal se odda takoj ali pozneje. — Milošičeva ul. 2- 1126 Gonilni jermeni. najboljše kakovosti, že strojno pretegnjeni, za mline, žage, mlatilnice, tovarne itd. kakor tudi šivalni in vezalni jermeni v zalogi pri IVAN KRAVOS. Aleksandrova c. 13. Zahtevajte ponudbo. 829 Specijalna delavnica za črkosliknrstvo in soboslikarstvo. Fr. Ambrožič, Grajska ul. 2, Maribor. 1119 Okvirje za slike najnovejših vrst dobiš le pri špecijal-nem strokovnem zavodu Miho Vahtar, Maribor, Gosposka ulica 24 in 37- 427 Konservatoristka poučuje klavir m teorijo po ugodni ceni doma in izven doma. Klavir za vaio na razpolago- Jemec, Ipavčeva 40, Maribor. 1107 Dijakinja se sprejme k lastni hčerki. Klavir in vrt prost. Naslov v upravri lista. 1146 ntKlfciA ARIBOR, GOSPOSKA UL. 26 ATELJE ZA REKLAME, UMETNOST IN DEKORACIJE NAČRTI IN IZVRŠBA REKLAM: PLAKATI, KLIŠEJI, NADPISI PRI PISMIH, OVITKI, ETIKETE, VARNOSTNF ZNAM8&, STENSKE IN SVETLOBNE REKLAME, PROPAG. REKLAME ITD. DEKORACIJ: MODERNE DEKORACIJE GLEDALIŠKIH IN SLAVNOSTNIH DVORAN, DEKORATIVNO STENSKO SLIKANJE VSAKE VRSTE IN IZVRŠBE ITD. MODERNI DIAPOSITIVI (KINOREKLAME) PO NAJNIŽJIH CENAH Kmečko ob okrajni cesti, obstoječe iz hiše. gospodarskega poslopja, 17 oralov njiv, tiavnikov in goida, z vsemi piemičninami in pritiklinami, vse v najboljšem stanju, se za ceno Din 225.C00-— prodi. Vprašati pri Finguštu, Podova 26 pri Račjem. 1118 IboieDli se sprejme na hrano. Štajerska in primorska kuhinja. Obed in večer|a dnevno 15 Din, a la earle po ceniku. Pokrita veianda z zimskim vrtom. 1154 Restavr. ,Vetrinjski dvor* Maribor, Vetrinjska ulica. !POZOR! POZOR! Dražba. Glasom sklepa okrajnega sodišča v Mariboru z dne 21. julija 1927 E 1537/27-11 prideta dne 28. septembra 1927 pri okrajnem sodišču ▼ Mariboru, soba štev. 27 nastopni 2 zemljišči k javni dražbi: 1.) vlož. štev. 24 k. p. Grajska vrata cenilna vrednost Din 225.131-—, najmanjši ponudek Din 150.000’ . 2.) vlož. štev. 141 k. p. Grajski marof cenilna vrednost Din 323.216’najmanjši ponudek Din 225.000’—, Obe hiši se bodeta posamezno prodali. Informacije daje pisarna dr. Juritsch v Mariboru, Aleksandrova cesta 12. 1l06 KrojačUivilie,[ev!]arji. ako Vam Vaši stroji nagajajo obrtnike se na specijalno m e-hanlčno delavnico Justin flustinčlč, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 Baterije 1152 za žepne svetiljke na debelo in drobno pri Drago Rosina Maribor, Vatrlnjskc 26 Moiem urejena »Hilli delavnica % z električnim pogonom za popravila navadnih in motornih koles • posebnim oddelkom za popravila šivalnih jn pisalnih strojev, otroških vozičkov, gramofonov itd. itd. v« v nuiidalHiiiilli I1W se cenj. občinstvu Moj c Jido^ava Frankenhausen (Nemčija) Ing. «°la A« .»W- ia »Iroj.iiradbu, «l6ktrotebniko. Posebni oddelki rt. ">ol)edel. strojo in trakoplovrio ehi. Cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom v letu 1904 od Franc Podgoršeka v Mariboru, Slovenska ulica 7, ustanovljeno trgovino, ki jo vodim že od 1. 1920, vodil od sedaj naprej pod firmo EaPoliianatleiliFitBeli Z zahvalo za dosedaj izkazano zaupanje se priporočam tudi za bodoče ter jamčim s strokovnim vodstvom trgovine za najboljšo postrežbo vseh odjemalcev. — Z odličnim spoštovanjem Franc Bela Franca Podaoršeka naslednik bandažist. toao PEKLENICA črni premog kosovec 4800 kalorij, novo odprt rov 4 znatno zboljšani kakovosti, nobenega smradu po so bah, brez kamenja in brez žlindre, najcenejše kurivo Cena: Din 28’— franko Mursko-Središče ) „ 37’— franko dom iz vagona [ zal00k| „ 42’— na drobno iz skladišča ) Glavno zastopstvo: BOŽ. GUŠTIK Pisarna Cankarjeva ni. 1 Skladišče Cankarjeva 31 Telefon ŠL 401) 1)50 Telefon it 4» V botelu ..PriZamorco" so bili v poslednjem času obnovljeni in na novo opremljeni vsi gostilniški prostori. Popolnoma prenovljen in elegantno opremljen je posebno jedilni salon, čegar otvoritev bo v soboto, dne 24. sept. Ob otvoritvi in v nedeljo, 25. sept. skrbi za razvedrilo gostov godba. Na dnevno hrano sprejemam abonente. Menu a 12 Din, 15 Din in 20 Din Za obilen poset se priporoča Pavla Jančar posestnica hotela „PRI ZAMORCU*. 1142 Zahtevajte povsod „Vecernik“ STran S. MarTftorsftl VtCEJfNTK Infra'. V Marmor n, flnc 24. TX. T927-_ Pisemski papir najmodernejše izpeljave le pri 1132 Zlata Brišnik« slovanska m. n Polnilna peresa znamk Waterman, Montblanc, Pankala. Cene manu-fakturnemu blagu že ne bodejo kmalu padle in je nasprotno pričakovati že občutno povišanje istih. Kljub temu pa dobite v manufakturnl trgovini M. Feldin ■ Maribor Grajski trg Votrinjska ulica še vedno vse blago po starih cenah. Ne zamudite in izrabite to priliko. 1149 Pri okrajnem sodišču v Mariboru se bo dne 27. septembra 1927 ob 11. uri v sobi št. 25 na dražbi prodala stanovanjska hiša s trgovino, gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom, ležeča na državni cesti na Pesnici, ob£. Ranca št. 51. Cenilna verdnost Din 76.OOO, izklicna cena Din 22.OOO. mo II 1136 * posebnim čet verosvetilnim „ Reinartz * - aparatom modola 1927/28 Najboljši in najenostavnejši sprejemalnik sedanjosti. T* novi aparat, ki ga prodajamo ob zajamčenju njegove največje dovršenosti, je odlična posebnost na trgu. Predočlte si ta aparat brez vsake obveznosti RADIO - STARKEL - MARIBOR Trg svobode Trg svobodo RABLJENI PISALNI STROJI dobrih znamk od Din lOOO1— naprej pri IVAN LEGAT MARIBOR mehanik 1139 Vetrinjska ul. 30. Telefon 434 Kolesarsko dnino bo priredilo v nedeljo, dne 2. oktobra 1927 v verandi in salonu .Union* Pomnožena godba, krasne dekoracije. Vstopnina Din 6*— (družinske vstopnice za tri osebe samo Din 12-—). Začetek ob 15. uri, 1110 Začetek ob 15. uri. Deine plašče po znižanih cenah, obleke, klobuke, športne Čepice itd. nudi po konkurenčni ceni Jakob Lah - Maribor samo Glavni trg 2 1055 sam0 Glavni trg 2 Pletenina kakor jopice telovniki pullowerjl Plašil kostimi večerne rute otroške garniture eic. iz čiste volne in po nizkih cenah priporoča pletarna M. Vezjak, Maribor Vetrinjska ulica 17 trgovina z manufakturnim blagom priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega 1086 manufakturnega blaga po najnižjih cenah Maribor, na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ul. ter plačam najvišjo dnevno ceno. Veletrgovina s surovinami IVAN SLUGA Maribor, Tržaška tasta 5_________ n56 Motvoz Cipaga). vrvi, gurte. galanterija. drobnarija, parfu- ruMftJtLBSKSim na debelo in n« drob- ili J CA liiUaig no se dobi pri tvrdki Drago Rosina • Maribor Vetrinjska ulica 26 1151 se vse blago po zelo znižanih cenah razprodaja Jos. Karničnik im Slovenska ulica 10 Ne zamudite te prilike! FranjoLah Špecerist mlad, z dobrimi spričevali, lell premonltl SluŽ* bo. Cenj. ponudbe na upravo lista pod .Agilen*. __________________________________________nar Stare avMn'skt plašče 1182 vseh dimenzij razen polnih (Vollgummi) kupuje v vsaki količini Rafatl L. Pcsach, Sarajevo, Kundurdilluk ulica 13. Ovratnice, klobuke, srajce, nogavice, galanterijo in modne predmete si nabavite najbolje pri IGO BALOK Vetrinjska ulica IS. 8i>. Na drobno I Na debelo l Vsa naročila, tudi s prispevanjem lastnega materijala, 1014 se Izvršujejo hitro in poceni ! Din 199*- čevlji s spono iakasti in v modnih barvah pri Anici Traun Grajski trg l 87o Pohištvo 104Č posteljnina vloiki matrace zastori posteMne odeje pohištveno tkanino itd. najboljše in najceneje pri Karolu Preis Maribor, Gosposka 20 Brezplačni ceniki I Zahvala Podpisana tvrdka izreka tem potom za-varovalmci ..Vardar** za njeno kulantno Dostopanje oblikvidaciji ter za kulantno izplačilo škode, ki sem jo utrpel vsled požara na zalogi blaga, svojo najsrčnejšo zahvalo. Ker je bila škoda znatna, sem se prepričal, da je zavarovalna delniška družba „Vardar1' zelo soliden zavod, ter ga vsled tega vsakomur najtopleje priporočam. Maribor, dne 20. septembra 1927. Ivan Koražija trgovina i železnino Maribor, Aleksandrova cesta 114« 1 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: F r a n B Stanko Detela r o z o v I č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik v Mariboru,