Prikazi in ocene Actualité et postérités de Gaston Bachelard Sous la direction de Pascal Nouvel Presses Universitaires de France, Pariz 1997, 172 str. D a j e misel G. Bachelarda še ved- no aktualna in da obstaja njegova dediš- čina, skušajo pokazati besedila, zbrana v konec preteklega leta objavljenem zbor- niku, ki g a j e uredil Pascal Nouvel, sicer glavni u redn ik revije L'aventure humaine. V zborniku natisnjena besedila izvirajo iz seminarjev o Bachelardovi misli, ki so v letih 1992, 1995 in 1996 potekali v okvi- r u »Cen t re Gas ton Bache la rd de rec- herche sur l ' imaginaire et la rationalité« pri Univerzi v Dijonu. Za razliko od ne- katerih prejšnjih zbornikov, posvečenih Bachelardovemu delu, se zdi, d a j e za- snova pričujočega precej nejasna, oziro- ma, d a j e le težko najti no t ranjo logično nit, ki naj bi povezovala besedila, katerih razpon sega od (kratkih) miselnih utrin- kov do razčlenjenih problemskih pris- pevkov. Takšen (ne )koncep t zbornika nemara upravičuje urednikova navedba v uvodu, da ne gre za »eksegezo dela ali misli Gastona Bachelarda, temveč bolj za pobude in izzive, da se znova premisli in v novih smereh vprašanja, ki j ih j e odpr l ali znova odpr l G. Bachelard« (str. 5) . Med temi vprašanji j e prav gotovo tudi p rob lem razmerja med imaginarnim in racionalnim, ki se v Bachelardovem delu o d p r e z pojavitvijo po jma epistemološke ovire v d e l u Oblikovanje znanstvenega duha. S t em delom začne Bachelardova misel teči v dveh smereh — epistemološ- ki in poetološki. To dvojnost Bachelar- dove fi lozofije so mnogi razlagalci po- skušali razlagati v smislu no t ran jega »raz- cepa«. Novejši premisleki Bachelardove- ga dela pa kažejo, da gre pre j za njego- vo o d k r i t j e »področ ja« i m a g i n a r n e g a znotra j območ ja (znanstvene) racional- nosti, in da povzdignjenje imaginaci je v p r e d m e t samostojne refleksije še ne po- men i absolutne ločitve in razbit ja enot- nosti njegovega dela in misli. V to smer j e na ravnan že prvi kra- tek prispevek v zborniku avtorja Domi- n iquea Lecourta , sicer pisca dveh knj ig o Bachelardovi epistemologiji . Lecour t skuša pokazati, da Bachelardovsko poj- movanje me ta fo re in metafor ičnost i ni zoženo zgolj na nekakšno obliko »episte- mološkega asketizma« kot p r e d p o g o j a znanstvene racionalnosti , temveč da se v Bachelardovi misli odpi ra tudi neka etič- na zahteva po n e p r e s t a n e m prizadeva- n ju »da se odp re jo vse j e č e bitja, da bi človeška narava imela vso pr ihodnost« 1 . Prav n jegova p o e t o l o š k a d e l a kaže jo , kako Bachelard odkriva imaginaci jo kot nezgrešljivo znamen je človeškega bitja v njegovi vezanosti na naravo. Po Lecour- tu se tako Bachelardovska prezaposle- nost z onir izmom ne izteče samo v »neko kritiko designativne koncepci je jezika, v zavračanje istovetenja mišljenja in repre- zentacije, v kritiko klasične psihoanalize, v neko novo ontologijo«, temveč v n e k o etiko, ki imaginaciji priznava n j e n o ne- zamenljivo vlogo pri »človekovi metafi- zični zlepljenosti s svetom« (str. 16 ,17) . 1 G. Bachelard, La terre et les rêveries du repos. Essai sur l'imagination de la matière, José Corti, Pariz 1948. 208 Prikazi in ocene Pozitivistična izhodišča in temelje skuša p r ip i sa t i Bache l a rdov i negac i j i znanstvene imaginacije v svojem prispev- ku Gervais K N. Maglo. Pisec j e prepri- čan, d a j e mogoče Bachelardov po jem epistemološkega pre loma preinterpret i- rati v neopozitivistični p o j e m demarka- cije, in ke r se ta izkaže za »vogelni ka- men znanstvene konstitucije, j e diskrimi- naci ja ali diskvalificirajoča demarkaci ja filozofska drža, ki j o j e Bachelard stalno privzemal kot kl jučni m o m e n t svoje mi- sli« (str. 31). Razlikovanje m e d znanost- j o in »ne-znanost jo« sodi p o pisčevem m n e n j u v takšen filozofski profil razume- vanja znanosti , ki se po lno u j e m a s pozi- tivističnim d o j e m a n j e m , zato Maglo iz- postavi kot Bachelardovo temeljno napa- ko povezavo znanstvene imaginacije z vi- rom zmot v razvoju znanosti. Z zgodovin- skega gledišča se po n j e g o v e m o d n o s med imaginacijo in znanost jo ne postav- lja toliko v mejah po jma ovire kot v ok- viru hevristike odkri t ja , in avtor navaja, d a j e po Bol tzmannu phantasmagoria zi- belka teorije. Menimo, da bi količkaj po- zorno b r a n j e že samo Bachelardovega Oblikovanja znanstvenega duha, zlasti pa Filozofije ne-ja in Apliciranega racionalizma, ovrglo Maglojeve trdi tve. Bache la rd v svojih delih ne uporabl ja pojma znanstve- na imaginacija, temveč govori o imagina- ciji in imag inarnem kot takem. Tudi nik- j e r n e zavrača ali zanika vloge imagina- cije pr i tvor jen ju znanstvenih pojmov, saj po jem, v zadnji instanci, ni d rugega kot racionalizirana podoba . Imaginacija in podobe so lahko vir zmot in epistemo- loških ovir takrat in vse dotlej, ko niso in dokler niso racional izirane, dokler nji- hova u p o r a b a ni šla skozi (kolektivne) postopke abstrakcije, skratka dokler po- dobe niso depsihologizirane. O n e p o s r e d n e m č u t n e m izkustvu kot p r i m e r u k o n k r e t n e ovire pri fizikal- ni razlagi barv piše Claude Speranza in pri tem vleče primerjave z Bachelardo- vo zgodnjo epistemološko analizo prob- lema širjenja toplote v delu Študija o raz- voju nekega fizikalnega problema: širjenje to- plote v trdnih telesih. Nenavadni naslov »Bachelard in agronomi« av to i ja jeanjacquesa Herveja ne odkriva, kot bi kdo utegnil pomisliti, kakih doslej neznanih Bachelardovih sti- kov, temveč gre preprosto za poskus po- kazati, »v čem predstavlja Bachelardovo delo bistveno referenco za dejavno misel agronomov in kako agronomija, zahvalju- j o č zahtevi vigi lantne epis temologi je , identificira in presega svoje epistemološ- ke ovire, da bi se vzpostavila kot znanost kompleksnosti« (str. 60). Sledi nemške romant ike v Bache- lardovih analizah pesniške imaginacije odkriva v kratkem prispevku Alain Gu- yard. Zanimivejši j e prispevek urednika zbornika, Pascala Nouvela, ki pr imer ja Bachelardovo in Heideggerjevo branje Nie tzsche ja . Nouve l p o u d a r j a , da j a Nietzscehejeva misel za Bachelarda zani- miva predvsem z vidika njegova dinamo- filije, tj. z vidika poudar j an ja znanstvene specializacije, kot tiste instance, ki bistve- n o d inamiz i ra z n a n s t v e n o miš l j en je , omogoča njegovo mobilnost in odprtost za novo. Nietzsche nastopa pri Bachelar- du kot najčistejši r e p r e z e n t a n t tistega psihičnega dinamizma, ki se razkriva in izraža v sami znanstveni misli. Bachelard se zategadelj zavzema za to, da se o zna- nosti govori izhajajoč iz znanosti same. Tu pa Nouvel odkriva neki paradoks ali aporijo, in se vprašuje, kako lahko zna- nost, če se nahajaš znotraj nje, predstav- lja problem. Po Nouvelu lahko postane special izacija znans tvenega miš l j en ja tema obravnave samo tako, da postane p r e d m e t heideggrovsko razuml jenega avtentičnega spraševanja. Toda razlika in /a l i nasprotje m e d Bachelardovim in Heideggerjevim pr is topom k razumeva- 209 Prikazi in ocene nju znanstvenega mišljenja se navsezad- nje zvede na dilemo: »je filozofija razi- skovanje psihičnega d inamizma ali av- tent ično spraševanje?« (str. 100). Z informativnim člankom »Gaston Bachelard in francosko znanstveno in in- telektualno okolje« avtorice Trese Caste- lao se zbornik prevesi v drugo, morda za- nimivejšo polovico. Avtorica na začetku ugotavlja, da sta bila predvsem relativ- nostna teori ja in kvantna fizika tista do- minan tna dejavnika, ki sta temeljito pre- tresla francosko intelektualno in filozof- sko okolje v prvi četrtini stoletja, in da so bile prav filozofske konsekvence novih teorij (p ropad determinizma in absolut- ne vzročnosti) težko sprejete med fran- coskimi filozofi pozitivistične in akadem- ske idealistične usmeritve. Znotraj f ran- coske filozofije znanosti sta se tako obli- kovala dva tabora: na eni strani tradicio- nalni pristop k znanstveni misli, k i j e bil znači len za Meyersonov in D u h e m o v kont inuizem in Poincaréjev konvencio- nalizem, na drugi pa diskontinuistična teza, ki s t a j o zastopala Brunschvicg in Bachelard. Za razumevanje intelektual- nega ozadja Bachelardove misli, p a j e t reba vedeti tudi to, d a j e sodil med ti- ste f rancoske intelektualce, ki so se uk- varjali tudi z zvezami med znanostjo, li- tera turo in kulturo, da torej ni bil samo sodobnik nove fizike, temveč tudi na- drealizma in (freudovske in jungovske) psihoanalize. Castelaova tudi meni , da so prav politična in družbena dogajanja za časa III. republike tista, ki pomagajo razumeti Bachelardovo historično epi- stemologijo, k i j e v veliki meri intelek- tualna reakcija prot i t edan jemu stanju francoskih ustanov, globoko prežetih s scientizmom in pozitivizmom. Za Bache- larda te filozofije niso pokazale zadost- ne občutljivosti za odkrivanje epistemo- loških prelomov v sodobnih naravoslov- nih znanostih in so bile popolnoma neu- strezne za opisovanje diskontinuiranega, dialekt ičnega in zgodovinskega razvoja znanstvenega spoznavanja. »Bachelard je« , piše avtorica, »nemalokra t pokazal svoj prezir za tisto, kar j e imenoval čud- na politika izobraževanja, ki j o j e vzpo- stavila vlada III. republ ike. Ta sistem se mu j e zdel dosti bol j zaposlen s prenaša- n j e m tradicionalnih načinov znanstvene razlage kot s tem, da bi mlade d u h o v e napravi l občutlj ive za an t idogmat i zem m o d e r n i h znanosti« (str. 111). Castelao- va na koncu ugotavlja, da dobivajo Bac- helardova dela ključni p o m e n še posebej v sociologiji znanosti, na tančne je v tezah o d ružben i konstrukcij i znanosti , k i j i h zagovaijajo Shapin in Shaffer, Pickering, Woolgar , La tour in drugi . Če se z avto- rico že n e m o r e m o strinjati v trditvi, da ima besednjak , ki ga Bachelard uporab- lja, neovrglj ivo sociološki značaj , pa j i lahko pr i t rdimo v ugotovitvi, d a j e njego- va ep i s t emolog i j a l a h k o zagotovo po- m e m b e n in celo n u j e n del interdiscipli- na rnega preučevanja znanosti in t ehno- logije v zadnjem desetlet ju našega stolet- ja- V n a d a l j e v a n j u se J o s e p h Vidal- Rosset posveča p o d r o b n i analizi Bache- lardovega pojmovanja matematike in na- rave t. i. ma temat ičn ih objektov ter sku- ša v naspro t ju z Bachelardovo lastno kri- tiko matemat ičnega intuicionizma poka- zati, d a j e njegova epistemologija u teme- ljena prav na intuicionistični filozofiji, tj. da se, z avtoijevimi besedami, »bachelar- dovski sistem kaže kot n e k a izpel java kantovskega intuicionizma, ki p a j e 'zvi- to obrušena ' z matemat ičnimi invencija- mi neevklidskih geometr i j , z revolucijo relat ivnostne teori je in s kvantno meha- niko« (str. 138). Vprašan ja znans tvenih p r e l o m o v in revolucij se na p r i m e r u kopern ikan- ske revolucije loteva J e a n Seidengart . Iz- h a j a iz p rob l ema , kako zgodovinski in 210 Prikazi in ocene razvojni vidik n a s t a j a n j a znans tven ih spoznanj in teorij, k i je zaznamovan z od- loči lnimi, a nepredvidl j iv imi dogodki , spraviti v sklad s splošno veljavnostjo in nu jnos t jo rac ionalne objektivnosti zna- nosti, ko pa j e videti, »kot da bi zavest o r a c i o n a l n o s t i , n u j n a in u n i v e r z a l n a znans tvena misel , dobivala svojo eksi- s tenco in svoj ratio essendi iz nekega na- kl jučnega, n e u r e j e n e g a in nepredvidlji- vega procesa« (str. 139). Čeprav sta po avtorju n a p r e d e k in radikalne mutacije nekaj , česar v zgodovini znanost i ni mo- goče spodbijati , pa na drugi strani ugo- tavlja, da se zgodovinarji in filozofi zna- nosti ne uspe jo zediniti ne glede perio- dizacije in ne glede načina, kako naj se epistemološke pre lomnice situira v času. S tega vidika predstavlja torej p rob lem pravzaprav že sam p o j e m in definici ja znanstvene revolucije. Avtor na kratko predstavi tri k l jučne zagovornike t. i. dis- kont inuis t ičnega po jmovanja zgodovin- skega razvoja znanosti in nj ihove opre- delitve revolucij v znanosti: Bachelarda, Koyreja in Kuhna. Za p rvega j e po avtor- j u značilen rekurentni po jem znanstvene revolucije, k i j e po vsebini normativna, s stališča aktualnega stanja znanstvenega vedenja opredel j iva kategorija. Pri Koy- r e j u j e p o j e m znanstvene revolucije zve- den na »duhovno revolucijo«; koperni- kanska revolucija j e za Koyreja v resnici filozofska revolucija (povratek novoplato- nizma v renesansi , k i j e imel za posledi- co odp ravo s rednjeveškega aristoteliz- ma) . Kuhn pa vidi v kopernikanski revo- luciji neko povsem znanstveno inovacijo, ki n a j bi bi la pos l ed ica Kopern ikov ih izrednih računskih sposobnosti in njego- vega čuta za na tančnos t . Med tem ko se po piščevem mišljenju prvi dve pojmova- nji izključujeta, ko gre za vprašanje glob- lje motivacije »kopernikanske revoluci- je«, j e za Bachelardovo koncepci jo pre- pričan, d a j e preveč ne jasna in presplo- šna. Rešitev iz zagat bi bila po avtoiju ne- mara ta, da bi zavzeli nominalist ično dr- žo in šteli po jem znanstvene revolucije za »artefakt, nek ins t rument , ki omogo- ča rangirati , klasificirati in provizorično razporejati znameni te etape zgodovine znanstvene misli« ... koncept znanstve- ne revolucije bi l ahko dobi l r esn ično pe r t inenco v zgodovini znanosti samo pod pogojem, da bi ga premislili in rek- tificirali izhajajoč iz dolgot ra jnega pri- merjalnega dela, ki bi slonelo na poglob- l jenem poznavanju poskusov in zmot iz preteklosti znanosti« (str. 153). Nekoli- ko v nasprot ju z njegovo prejšnjo kritiko Bachelardovega koncep ta pa avtor za- ključi, da bi bilo t reba Bachelardov pro- jekt , ki g a j e uveljavil pri izpostavljanju revolucionarnih vidikov sodobne fizike, pravzaprav razširiti na vso zgodovino znanosti. Zbornik se zaključi s prispevkom Francka Tinlanda, v katerem skuša ugo- toviti ali je možna neka nebachelardov- ska epistemologija. Avtor postavlja svoje vprašanje izhajajoč iz postulatov same Bachelardove epis temologi je in skuša ugotoviti ali so njegove epistemološke koncepcije (npr. znanstvenega subjekta, znanstvenega izkustva, znanstvenega in- s t rumenta kot »materializirane teorije« itd.) še ustrezne za opis in razlago razvo- j a sodobnih znanosti. Pri tem postavlja v ospredje tiste de te rminante sodobnega znanstvenega raziskovanja, k i j i h prina- ša na eni strani p o p o l n a globalizacija znanosti, k i j o je omogočila (v Bachelar- dovem času seveda še neznana) sodob- na informacijska tehnologi ja in na dru- gi radikalne sp remembe načina organi- ziranja (in financiranja) znanstvenih raz- iskav in s tem povezana znanstvena poli- tika. Z odpi ranjem teh vprašanj avtor se- veda razpravo n u j n o (in legitimno) pre- nese na področje sociologije znanosti, s čimer pa ostaja njegovo lastno vprašanje, 211 Prikazi in ocene ali j e z bachelardovskimi epistemološki- nosti, pravzaprav p re loženo in neodgo- mi koncepti še mogoče misliti spremem- vor jeno. be, ki se dogajajo v razvoju sodobne zna- Vojislav Likar 212