I ^ N«.|)m mt«, države letalski minister. Ostali člani sveta so Rudolf Hess, podnačel-nik nacijske stranke; general Wilhelm Keitel, načelnik vrhovnega armadnega štaba; Wilhelm Frick, notranji minister; Walther Funk, ekonomski minister in predsednik državne banke, in dr. Hans Heinrich Lammers, tajnik zunanjega urada. Nacijski krogi so namignili, da bosta Nemčija in Rusija sklenili vojaško zvezo, ki bo oja-čila pred kratkim podpisani prijateljski in nenagpdalni pakt v Berlin, da M zapečati Francoska armada prevzela železnice Dezertacija nemških vojakov Pariz, 31. avg.—Francija nadaljuje z vojnimi pripravami, čeprav so se pokazala znamenja, da je napetost v nemško-poljski krizi nekoliko odnehala. Sinoči je bil izdan dekret, da armada prevzame kontrolo nad vsemi železnicami. Ta je stopil takoj v veljavo. Vlaki prevažajo vojaštvo in trgovski promet na železnicah je bil omejen. Šestnajst tisoč šolskih otrok je zapustilo Pariz. Vsi so bili poslani v podeželske kraje, kjer je nevarnost pred napadi iz zraka manjša. Nadaljnjih 38,000 otrok bo danes zapustilo Pariz. Vlada je pozvala tudi druge prebivalce, ki niso neobhodno potrebni pri obrambi v slučaju izbruha vojne, naj se umaknejo iz mesta. V Pariz prihajajo poročila o dezertaciji nemških vojakov. Več jih je že preplavalo reko Reno in dospelo v Francijo, kjer so jih avtoritete razorožile. De-zerterji so izjavili, da se nočejo boriti za nacijsko Nemčijo. Nekateri so se priglasili za vojaško službo v francoski tujski le- fUi. .!<' Hitler usta-vojni svet za o-Nacijski krogi ' h""li povedati, ali to po-- b°do nemška čete u-"Hirale Gdansk danes. ¡T*1"" ™*to je aktualno F"tonirolo nacijske Nemčije, trdijo, da bo odloči- puSrr v"j,,<4 u,i miru p** krogi ho bili in- da lK) Poljska posls-¿•¡'V* emiMirja v Berlin in pn;H 'l|r,,ktno |M>gajati K '' u «-miKarja bo naj-' fof Potočki, prija-£ zunanjega mini-* ■ " katerem je znano. >- vedru» navduševal Poljsko in Lrr",i° l,r"pa*ande je K' "' ^ J" «I »vet za o. s». ustanovljen z r 'U k .Mcentrira oblast n, § lupine viaoklhu-„ U 'Cinika sveta "'""»n maršal Goerlng. prišla zvezo. Konstantin von N e u r a t h, "protektor" Češke in Moravske, je včeraj konferiral s Hitlerjem, nakar se je vrnil v Prago. Cehi postajajo nestrpni pod na-cijskim "protektoratom" in ne-pokoj se razširja. Noben Ceh ne sme zapustiti dežele brez na-cijskega dovoljenja. Veliko število je bilo aretiranih, ker so se uprli službi v nemški armadi. Tajna nacijska policija lovi u-porne Cehe in jih pošilja v koncentracijska taborišča. Varšava, Poljska, 31. avg. — Vest . Vojaške barake v Iratislavi so bile izpraznjene, 'otnlki, ki so se vrnili Iz vlao-' tega gorovja ob poljski meji, so poročali, da so tam videli slovaške regimente. V soglasju z vladno odredbo so morali Slovaki Izročiti avtomobile, konje, ftivila In druge potrebščine nemški armadi. Vsi slovaški vlaki so natrpani s nemškimi vojaki. V zraku nad Bratlslsvo in drugimi mesti se opatu Jo nemška bojna letala. Časopisi In radiopoetaje so pod strogo kontrolo. Nekateri napovedujejo, da bo Slovaklja občutila veliko pomanjkanje tlvil, če bo nemška okupaelja dolgo trajala. Bremen odrinil iz newyorike luke New York, St. avg. — Nem-ški parnik Bremen, ki Je bil zs-drtan v New Yorku na Rooee-veltov ukaz, Je včeraj odplul Iz tukajšnjega pristanišča. Preiskava purnika. ki je bila odrejena, je ugotovila, da ni noail oroija Harry M Durning, ko-lektor pristaniška, je po preiskavi izdsl dovoljenje za odhod psrniks Nemci zapuščajo Egipt v krizi Aleknandrijs. Egipt. SI. avg. — Nemci trumoms odhajajo Iz Egipta domov. Cez sto Nemcev se je včeraj odpeljejo domov na grškem psrsiku. ( umberland, Md. — (FP) — Tekstilna unija, včlanjena ' Kongresu industrijskih organi zacij, je naslovila protest lordu M0 7.nht)nlil I Lothlmiiu, angleškemu poslaniku Paderewsm se zahvalit y W(uhlngtonU( ker j0 celanese PooseVeltU Corp. izprla K000 delavcev. Kor Berne, ftvica, St. avg. — Jan |H>raclJo kontrolirajo britskl In I'aderewMkl, svetovno znani polj- teresl. »ki pianist in bivši predsednik Konflikt med unijo In korpo-poljske republike, se Je v poseb- rscljo se je pričel, ko je slednja nem kablogramu predsedniku zavrnila zahtevo glede sklenUve Booseveltu Iskreno zahv4H pogodbe. Ona Je dalje od*>l-pohvalil njegove naporo ga ohra- la sugestijo, ds v spor posete ____________________ . nitev miru v Evropi, "g evejlml federslnl posredovslec izjavila, da se bo pokorila odlo- pu.mtnltlml napori ste pcnovnv UnIJs Je med drugim zahte- ku federalnegs delavskega odbo- nMgiaalli ideale ameriškega na- vala zaprto delavnico, zvišanje ra. da mora ustsvltl kampanjo rod-;. prMvi p*lerewskl, "Vsšs mezde, Izboljšanje delovnih po- proti uniji čevljsrsklh delavcev, po^ni™ bo živela v zgodovini." gojev In garancijo starostnih včlanjeni v Ameriški delavski Družba odnehala v borbi proti uniji Pokorila se bo odloku delavskega odbora Binghaaiton. N. Y. — psnJe deMsjslcev prot pis volitev glede reprezentsclje |p ds Je_Roosevelt židovskega po- snglešklm delavcem, pri kolektivnih pogajanjih. Anglija kupuje plenico v Kanadi Winnfpeg, Kanada. SI. avg Tukajšnji'tlet Free Press poro- rekls. Totalitarne države vidijo v Roosevelt u svojega največje- Vojaštvo zastratilo ga sovražnika Panamski prekop več milijonov bušljev plenice, ki bo v prihodnjih tednih poslana v ______ Anglijo. Drtiffo poročilo se gla- predsedniku Rooaeveltu. Prihod j« dal povod za izražanje simpstij napram Angliji s strsni predsednika. Poslanik je Izročil svojo poverilnico Rooss-veltu v Bell hiši. "Odkritosrčna želja ameriške vlade je |>oglobitev prijateljstva Anglijo," Je rekel Roosevelt. 'To prijatelja!vo je ogelnl kamen, na katerem sloni struktura miru. Vesel sem, ker Amerika in Anglija zaaledujeta Iste dlje v mednarodni politiki. V krizi, ki razburja Evropo v Um momentu, je zagotovilo angleške vlade, da hoče ohraniti mir, silno važno." L*4hisn Je v odgovoru na pozdrav dejal, da mu Je kralj naročil. naj «• v njegovem Imenu In v imenu angleškega naroda ponovno Ink reno zahvali Rooaeveltu in ameriškemu narodu za goetoljubnoet, ki mu Je bila Izkazana ob priliki oblaka Amerike pred nekaj meseci. PROSVETA PROSVETA TME BN LIGHTENMBNT «UMLO IM LASTNINA NIX>VBMSKS NAIODMI MDMRMI JBDNOTS Ma^nUhM to NaraJoin* m UralMM «JrUra Usvn CblM«a) ta Mm M M«, WAO «HWU. »-M w Mrt bto; «i to Ciim ff-M m mV. IH», IS.U w »rt UU; a» 19.9*. ■ni«iil»lii itl«i fcr Hm Uatt«tf Stota mm4 C*m4« 99.99 p*r ramr, Cbtca«o m4 Clear» ft.tS par r«r, ^ CLpUi liUram« mMm <*rtUa. po-|M»I tU) m uaaJm p«9l)Mkliu I» * šktUim, PROSVETA ■ * ■ -' Mi Glasovi petek, IZ naselbin NMIII or TU C KKUEMl v 4M9W* «• »rt«»' (AmmM »J, 1999) in— mm ■■■hm pomml. dm vam h • !■» 4«Imw mdiaa. Ma«v#ta » m ligi m iwtovi. ===== 'Slovenski dan v Clevelandu "F Pred nekaj dnevi je bil ituM v Clevelandu "slovenski dan." To dom«varno iz cleveiand-skega slovenskega časopisja. Stvar j« nalezljiva in ne razširja. Toda stojmo! Da ne bo konfuzije, je treba takoj povedati, da pittabnrški "brencelj" ni Ml zraven, pHtsburAkega fajmoitra Kebeta ni btto zraven, katoliške lan Urne Dečmana tudi ni Mlo zraven in dr. Arh, Spoler in drugi "veliki" Slovenci, ki niso nič drugega kot samo Slovenci, niso imeli nobena besede na cleve-landskem "slovenskem dnevu". CJevelendska reč tudi ni bik kopija famoz-ae pitteburške reči. CleveUndaki "dnevarji" (ta besedo je skoval veleušepjak Trunk) niso povabili k sebi ne komunistov in ne socialistov, niti znanih olevelandskih liberalčkov ne; niso povabili cievelandske federacije flNPJ in sploh nobenega slovenskega društva, ki ne nosi njihovega KATOLIŠKEGA padata. Maj vemo, kje smo. V Clevelandu je bil dan katoliških Slovencev, to je Onih, ortodoks-nlh, Id prirejajo le «voje dneve in k! le niso lil ia najbrž« ne bodo šli Atafažo delat preja-iem iz Pittsburgha. V tem osiru — in samo V tem - so naii katoliikl voditelji v Clevelandu doslednejši, kakor so naši stallnovcl, ki gnezdijo v Plttaburghu, Clevelandu in Betvoi-tu in ki že meneče pojejo Uubezennke podokniče našim fajmoštrom in njihovim čredam. Ce bi nali Stalinove! odprto-povedali, kaj so in te bi priredili svoj dan poduvojo pravo firmo, bi bili dosledni — tako pa so «rake, ki se šemijo s tujim perjem . .. V drugih ozirih pa ni doslednosti ne tu ne Um. Katoliški voditelji, kakor ntalinovsk! voditelji, se ode vajo s "slovenskim dnevom" — kakor da sta slovenstvo in katolištvo ali slovenstvo in stalinovstvo eno in isto. Čemu ne vodite svoje propagande pod pravim imenom? 8Iovenci smo vsi, nismo pa vsi Slovenei katoliki in tudi ne stallnovcl! Do danes še nismo Imeli povoda — ker v Ameriki še nihče ne satira naše besede — da bi nastopili kot Slovenci, nastopamo pa te desetletja kot pristali teh ali onih nazorov in načel In kot taki nastopajmo pošteno, odkrito in s pravim imenom t Črn'firar' zavrnjen V newyorSkih listih Čltamo, da se je v New Yorku le našel sodnik, ki se je dvignil nad histerično propagando "fathrs" Coughlina iz De-troita in oanačil "fathrovo" hujskajoče gibanje s pravim imenom, ki mu pripada. 2en*ka. xtara 48 let, ki Je prodajala na ulicah Coughlinov msgazin Social Justice in hkrati ozmerjala s proetaškimi antisemitskimi Is rasi vsakogar, ki je odklonil njeno blago, je bila aretiraaa in privedena pred sodnika Ml-chaela A. Porda, katoliškega Irca. Sodnik je vprašal žensko, kje se Je naučila prostaŠJdh izrazov, katere je tako radodarno trosila okoli sebe. "Kdorkoli t» je naučil tako govoriti, pa naj bo duhovnik ali InJik, t* ne spada v Ameriko," je rekel sodnik Ionski. "tfpU.h ne «pada v da-našnjo dobo. temveč -v čase sežiganja copraic v srednjem veku. Jas sem tudi katolik, a me je sram takih katolikov kot si ti in oni, ki to hujskajo proti iidom." Sodnik je obsodil Sen*k o v sapor SO dal, toda kasen je suspendiral Zadnje u*dne je detroitaki klerofalistični fajmoAter doti vel več brc Is katoliških vrst. To je dokaz, da Coughiin Izgublja vpliv tudi med katoliki, ki spoenavajo. da je njegova "krščanska fronta" velika prevara, njegova protižidovska kampanja pa zelo nevarna se katoliško cerkev v Ameriki, ker lahko luove protikatohško kampanjo Gobeidavi ( oughlln na vse mile in nemile načine izkorišča ignnranm katoliške mase v Zdrušenih dr ta vab. S tem. da demagoško spaja komunistično gibanje t judovstvom. kakor da eo vAi komunisti Judje in vsi Jtrfj* «p komunisti, in grdo pretirava komunistično v tij dafeli. pa na drugi strani uelUuJe svoji katoliški rnaei idejo kkrofašistlčnega totalitarizma w Njegova črna ideja ne bo nikdar prodrla Kakor je ideja komunistični* diktature v Ame IDaUe v sedaji ketsai.) Se odgovor Zamiku Johnaton. Pa.—Ko sem pisal (Mrvi dopis ra4i hlovenskega dneva in Odgovarjal br. Antonu Zornik u na njegova čudna priporočila glede tega v bodoče, pač nisem mislil, da se bo-ta polemika vlekla na dolgo in široko. Pričakoval sem, da ne bova z Zorni-kom na kratko dogovorila. Dela' ¿ein račun brez krčmarja. Tisti citatelji Prosvete. katere tu polemika ne zanima, naj mi opforte; obljubljam, da je to pl-aauje glede slovenskega dnova zadnje od moje »trani. Br. Zornik našteva, kaj vse mu je "rojilo" po glavi takrat, ko ga je dr. Arch prosil, naj pre-vzame odborniško mesto pri slovenskem dnevu. Kaj je Zorniku takrat "rojilo po glavi," me nič ne «enima, rad pa hi vedel, kaj Zorniku roji po glavi takrat, ko piše meni odgovore. Zadnjič sapisal, da je bil r^jegov odgovor konfuzen in zmetan, danes ta rečem, ds so njegovi odgovori in "debate" kot bi vezal otrobe. h njegovega pisanja vsakdo lakko razvidi, da je zabredel v zagato, is katere bi se rad izkopal, krivdo pa zvrnil nn drugega. Toda izvija in otepa se tako narodno, da je Čim dalje bolj v ti. bo koristilo Zorniku, da bo bolj ppsJjiv pri nadaljnjih d* Jisih, Če ga opozorim na napake n protislovja v njegovem drugem odgovoru. V začetku Zornik zanika, da bi delal za vojno, ' drugem odstavku pa pravi: Ko smo čltali VVilsonove točke, i smo se udall v svojo usodo, sicer ng Črno listo in v 'šeph-i kamro'/' S to izjavo je Zornik povedal veliko. Da, celo več kot je bilo treba. Moje mnenje do sedgj Je bilo, da se je navduševal za vojno le radi ideje, da se is zavezniške zmage porodi jugoslovanska drtava, če mogoče republika. Sedaj sam prizna, da je to delal iz strahu pred "špeh-kamro." Pokojni Debs, katerega slednlk pravi Zornik, da je, je Imel drugačne nazore glede tega. Glede shoda, katerega sem sad-njlč omenil, pravi on, da ga je sklicalo društva 87 8NFJ. Mogoče. Toda, ako se ne motim, je bjJ Zornik predsednik društva in uredil vse tako, da se je s shodom vrlUa tudi parada, o kateri dvomim, da bi bila prirejena od društva 8NPJ. fcornik v svojih dopisih večkrat poudarja, da ti-vimo v demokratični dešell, obenem pa piše: '«hod je sklicalo društvo 87 SNFJ, vsa ostala društva v naši naselbini z našim vred pa so se morsla udeleliti pohoda." Kako se to vjema z demokracijo, br. Zornik, ko društvo ukazuje svojim Članom in drugim društvom, kaj morajo storiti? Člani podpornih društev nimajo pravil, ki bi jim ukaso-vala, kako se morajo ravnati izven društva. Isjema bo menda društvo, h kateremu Kpada Zornik. Tam hočeš nočeš moraš na patriotlčno parado, ne glede na pravila, obenem se pa pridiga o demokraciji. Ali Je to konfuzno ali ne, ngj sodijo čitatelji. nadonalisfčne priredbe, kot jo recimo slovenski da" No gre n»i v glavo, ko pravi, da je naročen na sedem delavskih listov, kljub fci srci tudi vidva v Pittsbiirghu, Čudno je Zornikovo ponovno pojasnjevanje, ko piše: "Le sa-mopašniki cedijo na glotu in čakajo, kakšen bo konac..Moje mnenje je, da bi tudi Zornik bolje naredil, če bi snJel med vojno na plotu. Prvič bi bil obdržal službo, katero je iftfabÜ, kot pravi, ker je bil proti vojni. Drugič bi si bil prihranil trud s prirejanjem patrioltičiuh p*rad za vojno. Te para4e niso fcUe nič drugega kot postavljanje na glavo ono prepričanje, ki mu je vzelo službo. Leta 1916—tako piše Zornik—je zs vsem al pratlvojno stališče, in sicer tako strogo, da je isgubH službo. Leto pozneje ga pa najdemo na vodstvu parade za vojno. AM se Zornik zaveda. da s takim pojasnjevanjem ne pobija tega, kar sem pisal jas? Nasprotno: s tem le potrjuje, kako lahko je njega navdušiti sedaj za to, drugič zopet za na-sprotno stran. jHE^J Jas na primer jako težko ver. jamem, da je leta 1916 Zornik izgubil sluštoo radi protivojnega stališča. Tisto leto je Wilson ponovno kandidiral za ameriškega predsednika. Njegovo geslo v volilni kampanji je bilo: *f keep you out of war." Pravijo, da je bil radi tega tudi ponovno izvoljen novembra 1916/ Zakaj naj bi bil torej Zornik tistega leta kaznovan s izgubo slulbe radi svojega protivojnega Stidttča, je meni uganka. Ker mu "rojijo po glavi" vse mogoče stvari, se je mogoče zmotil v letnici. Da Zornik čita površno, že vemo, zato so tudi njegovi odgovori kot iz tira vržen vlak: navzkrižje, kamor pogledamo. Pravi, da sem pisal, da se je J^Z ustanovilo po vojni. Tega jaz nisem pisal. Omenil sem pa in to ponavljam, da sem prispeval'državama? in pobiral denar za JEZ po vojni. Kje je Tone čital, da zahtevam dokaze o škodljivosti slo- temu hodi sam in sili druge, da bi hodili poskišat, kaj nam bo povedal kak fajmošter ali kak oportunističen narodnjak, ki mu je pri srcu le delavčev denar ali pa njegov glas pri volitvah. Kot 40-letni socialist bi moral vedeti, da nas narodni dnevi in narud-njaški govori ne bodo rešili fa- Vitkovich in Spolar. Pojdita pred Hearstov časopis in saluti-raJU! Kaj bo dejal sedaj "father" Coughiin, ki je jemal navodila iz Hitlerjevega katekizma, kako uničiti komunizem in pospešiti nacizem v Ameriki? In sndnj pa tega, kar uči hatofj- iti med ljudstvo, kar pUe, da je dobro, mu tega nihče ne bvani. ?AZm\ ^ t Zern fkova želja VÄra fatH* CougMinar Lj^ še več. Ako bi slovenski dan spremenili tojiko, da bi se vršil v resnično naprednem delavskem duhu, se ne bi bilo treba toliko navduševati kot se Zornik, kajti priredb te vrste imamo dovolj brez tega dneva. V svojem prevelikem navduže- takrat bo pohrustal še njega, ifeft Stalin, heil Hitler, heil flirowder! Pozdravita dve Ijube- bi'svojega bližnjega. In ljubita se, Stalin ip Hitler, Oba brejver- Soditi po njegovih ^"¡¡¿¡i teh "napasti on itak skoro V^, med Ijud- ^i^e^ke, in to je€ough-stvom. Ne vem tdrej, raj nofeT. . - , AHn.f linov oboževalec "sam" Adolf Hitler, njegov drug, Jože Djuga-Švilov alias Stalin, pa mu je dal prosto pot. Kaj bo sedfj rekel moj prija telj v Clareadon Hillsu Joško Oven? Lahko, da bo rekel: Sedaj nisem več oven, sedaj sem nju za slovenski dan so je Zornik [kiitrun *®[fm' da ,mf zaletel tako daleč, da je bil mne- da prederem nja, da bi na slovenskem dnevu ««»«•'ki se druži a tem prišlo do združitve vsega, kar je z*t,rafcem defavstva. Ali bo pa slovenskega zaletu ga je Ameriki. V tem ustavil br. Molek, urednik Prosvete, in mu povedal, da je misel na tako združenje utopija. Sedaj se .izmika, obenem pa plAe o slogi in tretji stranki, kar je njegov nov zalet —v r katero smer, pač še ne ve, kajti kdor ga posna, ne ve, kaj vse mu "roji po glavi." Vsekakor bi bilo ns mestu priporočati mu nekaj več resnosti. Jofcn Langerhok, 82. Ubogi Stalinovi fantje! stvo, taki kakršni so t Vi fantje, vročekrvni sobojevniki komunizma. Priporočanj vam, da poskusite vaš komunizem tam, kjer vi smatrate, da se delavstvu tako dobro godi kot ni- vietska uni ia sklenfla norodho s ^°der drU|rie M "P*1 Iemlji VmV^^Sr^ ffSSa1 ™ ^te v Sovjetsko Ru- dni. V Charlottesvlllu, Virginia, je bil 5. julija glavni govornik komunist številka ena, sam Bari Browder, kateremu je bilo stav ljeno vprašanje: Jeli mpino, ker se večkrat ponavlja, da bi So- še rekel, kakbr KorsiČ in veliko drugih Stalinovih prijateljev: Tega Prosveta ne bi smola zapi sati in mi, ki smo za Sovjetsko Jtusijo, se čudimo Mtrfku in Gard-nu, zakaj nočeta verjeti, da je to edina delavska republika. Vse to je možno, da se bo igo ulic in naših mrač^u^ Severni narodi imajo navadi,iS oči, kise zde, kakor bi bile n^S za meglo m dolge zimske dneve S5J P^nice so slabe in kratke, obrvi II trtpafnfee m košate obrvi Ti so j na vroče so^e in zaradi naravne l! močnih trepalnic in _ močno sončilo svetlobo ** Kdor pri need^sotice, n, mežika, ^ in ne sme nositi naočnikov. NjJ«!? kmalu prilagode soncu brez naočnikov , gih zaščitnih pripomočkov. Kdor i™ . občutljive oči mežika, kremi, obrazi« cu komaj gleda; moderne dame ki .i kJ puHjo obrvi in so tako brez travne morajo nositi seleakasto sive ali p* ni sinje naočnike. Pred dvema letoma Ijah sinje naočnike, a optiki so ugoU» sinje steklo oči draži in kvari. Učenjaki in uradniki, ki dolge me* penjajo in mučijo svoje oči, morajo U ceni zaklad varovati pred soncem: not naočnike, celuloidne ščitnike ali pa kk širokimi okraji Rdeče oči in vnetj« j?ogosto posledica nezmernega in hitn postavljanja slabih in občutljivih od sončnih žarkov. Zapazili so, da rečna voda slabo vpi o$i; zaradi neprestanega močenja obri stanejo rdeče In razdražene. Zato u plavanje pod vodo ni priporočljivo, pa pred kopanjem trepalnice namažejo linojn. Morska voda pa narobe izvrstno na bčesno zdravje hi Je izpiranje oči v zelo priporočljivo. . Redno negujmo oči takole: izpirsjim 1 % boraksovi raztopini; če so oči oteli jajmo nanje topfcobkladke. Važno je t od Časa do časa zapremo oči, da se take čije vidni živec. Da popolnoma odpj vidni živec, glejmo nekaj časa ns zeWn nik, kajti zelena barva na vidni živec i godno vpliva. Branje na soncu oči kvari čni žarki ne smejo padati na bel papir tanje na peščini bi morali strogo prepoi Mladeničem in dekletom, ki hsdijo ti in nočejo nositi temnih naočnikov, na obrvi in trepalnice močno porastejo in j rava tako sama zaščiti. Pri odrsslih i rejših ljudeh pa tega porasta trepalnic in ne opazimo. Kako dolgo vztrajamo brez vode Na vseučilišču v Michiganu je dr. Frei CoHer delal poskuse, da bi ugotovil, kakoi lahko živi človek brez vode. Pokazalo i da sme znašati izguba vode, ki nastopa i samo lest odstotkov telesne vode, kajti I se pokažejo bolezenski pojavi. Človek, U ta 70 kg, bi mogel brez bistvenih organski ten j, izgubiti torej štiri kilograme ozi« litre vode. Toliko vode bi izgubil po dvek dneh žeje, po tem času bi mu postal j« snjat, koža vroča in suha, oči bi se mu Začelo bi se muke polno umiranje od ieje Izhlapeva voda skozi kožo in pljuča, potf normalen človek dnevno nsjmanj 2060 I nih centimetrov vode. Dr. Coller je hotej mi poskusi dognati, koliko vode mora doM cient po kakšni operaciji. Muzej z vsemi podnebji Vsa podnebja na svetu so zastopsna v a muzeju za raziskovanje podnebij, ki «o I prli v Washingtons. V vsakem pro^i svojevrstnega muzeja je drugo podn* sicer z rastlinstvom, ki se s pod^j*" 1 Z nekoliko korakov prideš ii entarktrfM zračja v žarečo vročino tropskih krsj^j Hrana vrata in stene ločijo podnebje <4 nebja. Samo ob sebi umevno, da mora obiskovalec muzeja njegovemu znattJ» mer no oblečen. Prad dvaj«*»> M (Iz Prosvete, 1. septerabrs 1919» Donutie ves*. V DiamondviUs. WyaJ delu v jami ubilo 34-letnega Johns Rakeka, člana SNPJ. Delavke vesti. V Chicagu se je viharna konvencija ameriške stranke, hkrstl pa prvs konvencije muniatične stranke. h inozemstvu. Mirovna * _ Je odločita, da plebiscita za Msnbor " plebiscit Je zahtevala Italija v intrr*u sklh Nemcev. ^^ . Sovjetska Kumj*. «ovjetsks »M» PJJ twxih zmagah svojih srm^ v ^ cariMi na Jugu Rusije, v E*t/>m,i ie ^ KolOak je ingubU Omek r» (DaHt h r" k riki le bankrotirala. Uk k rotirala, če »e nt, tudi 1^)- ^ tura, tako pojde v nič med k^ di CoughHnovi pmsrs: klertt» kom»^ ■ išiitlčs» ^ ilna ovice \ starega kraja »mje IE DRZNE TOU>*- • 5 avgusta. — V tem ¡' ¡meli kranjaka policij» dtk, da poj—»i .♦itvine in vlome, ki ao bili _Ljj v predmet ju. Frvivlgm R, ponedeljek ponOči na Je- ceati. Vlom^i «• •• ¡¡tor okse v stanovanje g. in m odnastf kftip duig kuhinjski nož a seboj, ki ga je bil izmaknil pri Ruparjevih.l tirea vsakega povoda je priatopil in spečemu potisnil nož v prsa Prerezal mu je pljuča tik nad srcem, da je iz velike rane 1__I onzjrmia in Kakor je pozneje ugotovila preiskava, je do napada prišlo nekaj pred 20. uro. Do ikofje Lufce je kabini dve uri hoda, a zarodi etaahu, ki gi imajo hri beeaki ljudje ob Uklnih priti dve stekleniçi M« kak zvečer nihče ai tvegal poti "para čevljev. Naslednjo i » isti vlomilci obiakali ata-|U g fcunaa tudi na Je-i cesti, odkoder an iatotjUo li nekaj obleke i» 60Q din. v^er so »kidali vk>mft» Ljubljano. A vse prizadevanje zdravaikov je ostalo aaman—po kratkem trpljenju je Božnar podlegel. Tragično smrt simpatičnega, priljubljenega fanta vsa okolica Iskreno obžaluje. Orožniki so motečo dttom i Evo hišo, toda SO bik pre- B. Policija je pričela sumi i da so tu na delu eni in isti I ki se dobro razumejo ¡noj posel. V Tako ao Božnarja šele včeraj do-pgldne prepeljali, v Loko in edravnik dr. Hubad mu je nudil prvo pomoč. Zaradi resnega stanja je takoj odredil prevoz v krivdo taji, a ae proti njemu zbirajo težki indici. Dvoje hudih nesreč Novo mesto, 8. avg.—V VeH-kih Laščah se je včeraj popoldne odstranila iz hiše štiriletna Vanda Zilerjeva, hčerka tamoš-njega posestnika in gostilničar ja. Otroka ao kmalu pogrešili in ker ga tudi večer ni bilo domov, ao ga začeli iskati po vasi. V ponedeljek to orožniki skupaj z domačimi in vaščani preiskali vse bližnje in oddaljene kote, a brez uspeha. Orožniiki komandir Ko-kovec je bil mnenja, da otrok najbrž ni daleč z doma. Pričel )e iskati zato v neposredni bližini Zilerjeve hiše. Davi okrog 8. je šel mimo kozolca, kjer je bila običajno prialonjena gramozna truga. S pomočjo nekega moškega je trugo dvignil in na svoje prpspiifčpiijc je pod njo našel nesrečno deklico, ki pa je bila že mrtvn. Ufotovili ao, da se je ma- d« Nizu Keprivnika In Vand* igrala v bližini gramozne truge, ki se je nenadno zvrnila na otroka, mu zlomila hii>-tenico in ga pokopala pod seboj. Žalostna najdba je bridko prizadete starše zelo potrla in vsbudila sočutje vseh vaščanov. V vasi Planina pod Mirno go- ro je snoči strmoglavil z visoke Jtaj ^apianno gledal Obrez An-strmine v dolino tovorni avtomobil, last nekega hrvatskega tr- jumnjo pa je potrdil drzen aretirali nekega hlapca z Oaoj, ki i Prešernovo tevarne ¿»v* iiaBkjiki cssti. Isti vlemik neči od srede aa Aotrtok v skladišče tovarne in kup uanje in kruponov vredBosti 34,000 din. ao se povzpeli preko j» zidu in po ceveh do nega okna. kjer so od-!i železno traverzo, ki je okenski okvir. Skjgzi to io nato zmetali kože, kate-aaiožili na ročni voziček m akupaj odpeljali v noč. delo so opravljali zelo hi* in io v naglici pustili pod ©k-fc 8 kož in en krupon. io drugo jutro domači od-vloet, ao ugotovili, da je biti tu udeležen človek, ki namere v tovarni dobro po-G. Prešern je nemudoma til policijo, ki je odšla za vozička. Sled je vodila po kem drevoredu do Struževe-»to pa čez železniški most, k je končala. Tu so nato li raziskavati in so končno kože ter krupone, skrite i mostom v neki jami, prekrl-l vejami. V ¡«tem času, ko se je policija z moata, se je pripeljal om iz Struievega neki iir Alojzij, doma iz Poljan, ki M predčasno ualužben pri *rnu. Ker je g. PreAern že (j« podal «um o njem, ga je kija na mestu aretirala. M jiju je pod težo dokazov »Vil in priznal soudeležbo. lepa je Ae drugega pajdaša, ifrga brezposelnega DeinAerje iz SHake doline. Se istega > i« policija prijela tudi tega k tretjega pomagača, ki je ■I na straži. Ta tričlaneka tol-j« dolpro iasa vršila evej posredno spretnostjo veščih ■fcev. Da so »e na svoj po-dobro razumeli, je razvidno k». da so pri vaeh vlomih «i rokavice in so tudi vsako 1 skrbno zabrisali za seboj. t to pot «o se ujeli. < uboj v loških hribih Oikalt nnd Škofje Leko, 7. - Komaj teden dni j«, «j. jasnost razburila vest o Pjjm umoru zakoncev Hri-pri Sv. Barbari* ie mo-■*> Poročati o novem ztočinu, * ^rjal Življenje nekaj nad w starega barskega pomoč- »Cen« Božnarja, ki je po ro- i Isi a vrh*» ^nji čas pa F bil z*|K)xlen pri aodarskem J"tru Homanu v Podpulferci. *W|a »o pri 8v. Ofboltu, ■J0*'1 v Polhograjskih J« najbližji soeed r Barbar* in „pada v občino E*f' praznovali legnanje. K pjku*^ zbrale mnogi) ave-J;V"th "fani, predvsem pa r^/ijih gorskih vasi. Na FoJ imenuje eden iz-■«aielkov, so i mali pri &u->Vlh ¡n pri Kriišnikovfh JP r*tev. Proti večeru bo ae r **»*! razlli, oaUlo je samo "J^J fantov, razgretih od vi-** uka^Hmi gosti Je bil C ^ Botnar, ki je bil znan m.ren, prijeten člo-¿ i'' Je prišel mimo Kriišni-i* na tihem legel na ki d rti do veto, in Ko je te dobro !? W»val, so iz Gornjih Fojk fantje, ki jim Je K mero stopilo v gta- wen izmed njih Je imel Doma so starši sicer dečku preveza 1 i r6ko nad rano, vendar pa prenarahlo. Mali Ivan je začel zatekati in njegov život je postal po petih urah popolnoma modrikast. Pripeljan je bil v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je deček v velikih bolečinah nekaj dni visel med življenjem in smrtjo. Zdaj je že izven nevarnosti. Paa ga je ugriznil. Na cesti iz Sela pri St. Pavlu blizu Stične je avgusta do 4. septembra. Zelo govca. Avtomobil je bil natovor jen z malinimi, ki so zasule delavca Friderika Rabusa iz Ko-privnika. Nanj se je zvrnilo o-krog 1000 kg malin. Mož ima motno poškodovano glavo in iz-bite zobe, to«i pa tudi o notranjih poškodbah. Avtomobil je ves razbit. Nesreča se je zgodila zaradi tega, ker so odpovedale zavore. V!WTA NESREČ NA DOLENJSKEM Novo mesto, 13. avgusta. Svojega očeta poikodoval. Med prepirom, ki je nastal v družini posestnika Vlahoviča Franca v Vinici, je sin Franc udaril s kolom po glavi svojega 74-letnega očeta in mu prizadejal hude poškodbe po obrazu. Poškodovanec je moral v bolnišnico. b MumUve Je pnM 49-letni kurjač državnih železnic Podlo-gar Anton, ki Je uflluftben pri ku- rilnici v Novem mestu. Pri padcu si je poškodoval desno atran reber. 'Ptsle mu je utrlo. Pri posestniku Klajderju na Pristavi pri Orehovici so s strojem mleti hruške. ki so jih pripravljali za stiskanje. Pomagal jim je tudi lt-letni sin Alojaij. Nesreča je hotela, da je fantu zdrsnila desnica v stroj, ki mu je odtrgala tri prste. . Zemlja ga je zasula. V Veli-kih Brusnicah je bil zaposlen pri odkopa vanju zemlje 31-letni Medle Jože. Pri tem delu se je nenadoma vsul zemski plaz na Me-dleta in ga popolnoma zasul. Njegovim tovarišem se je posre$lo, da so ponesrečenca ie pravočasno rešili gotove smrti. Medle je pri tem dobil hude zunanje in notranje poškodbe. Gad ga je pičit V gozd se je podal nabirat tednike 8-letni Sur-la Ivan iz ^tranake vasi, občina Smihel-Stopiče. Prf obiranju lesnik fantek ni opazil na sivem kamnu v klopčič zvitega gada. Ko je prilezel deček z drevesa, je pričel nabirati po tleh raztresene lesnike. V to delo zamaknjen ni opazil preteče nevarnosti. Koma j, je pri pobiranju prišel v bližino gadovega ležišča, je gad skočil proti njemu in ga ugriznil v desno podlaMnico. starih demokratsko - repubHkan ugriznil pes v desno nogo lO-ltU nega Milana Zupančiča. Ranje« uaga fantka ao starši zaradi globokega ugriza takoj poslali v bolnišnico. Ker se ni vedelo, kakšen pes je dečka popadel, so ae vršile poizvedbe, na podlagi katerih se je ugotev%>, da je pes lest posestnik« Božiča Josipa iz Zaboršta in da je popolnoma zdrav. Dva Je efckial s nožem. V goz- se je prejšnjo nedeljo vršila fta« ailska prireditev, na katero je prišlo precej domačinov, pa tudi ljudje i> bližnje okolice. Na veselici sta bila med ostalimi tudi 31-letni fitrfaenc Henrik iz Toga vrha in 254etni Pečaver rane. Oba mladeniča je ie ne- plet Kra won iz Globivnika pri Kop ku. Med njimi je to pot rivnU naeti- Čal s pretepom in je Obrefc z no e je ret krat nastal prepir, ki se je kon- JDO tem ranil Štrbenca po levici, Pe-čaverja pa po glavi. Oba poškodovanca sta morala s svojimi poškodbami na zdravljenje v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Nemiki poslanik odgovarja poljskemu diplomatu Washington, D. C., 31, avg,— Nemški poslanik je podal izjavo, kateri prav, da ima evidenco o brutalnem postopanju poljskih avtoritet napram Nem-eem na Poljskem. Izjava je bila odgovor poljskemu poslaniku, ki je prej obtožil nanje, da namenoma širije lažnjiva poročila o zatiranju Nemcev na Poljskem, da ustvarij* sovrašno razpoloženje proti Poljski v Ameriki fn drugih drtevah." Glasovi iz naselbin (NadaljavanJ« s 2. »trani.) Metek in Zaita. In tako bo kar naprej prinašal stare adraAbnr-ake dopise, katere so U vsi drugi listi zs vrgli. Celo Ameriška Domovina se ne mara a njimi več brstiti, ker so poznani intri-gantje. Le Nairej jim še daje zavetje, ker to je njih aadnje pribežališče. Kaj bodo li tudi oni odpotovali v Sovjetsko Rusijo? Ne l Oni bodo še tu nstsli in delali ovire napredku v slovenskem javnem življenju. Njih navada je delati intrige po sejah, shodih in veeelicah kar se da, ker se jim Bdi. da se jih ni zadoeti hvalilo. Ljudje, ki bo napravili zadnji akok k Naprej u v "Smoke Cityju,M so ljudje, ki imajo domišljijo, da morajo biti veliki, če ravno so msjhni pod klobukom. Tods mora ae jih hvaliti, če ravno so vre4ni le graje! Teh pa Stalin ne bo dobil, če ravno se sunaj ogrevajo zanj, dočim jim je pa komunizem ali pa socializem deseta briga. Oni bo sa demokrate, in to brez demokracije, sa new deal in vse ono, kar se dobi po kopitu skih "old tirne" politikov. Frank Harbit, 53. Moj«—"fotitnW Kemmerer, Wyo.— Pred tremi meseci sem delovodjo premogo-rova, kjer delam, vprašal, kdaj bom dobil počitnice. Zmiraj je bil odgovor, da ne ve kdsj. Ker mu pa le nisem dal miru, mi je obljubil, da jih bom dobil od 19. sem bil vesel in z iend ^va vse Uredila, kam bova šla letos na počitnice. Pa zopet smola in račun brez krčmarja. Na 18. avgusta zjutraj, ko sem še moral na delo, sem ženi postavil žkaf vode na peč, da bo še nekaj oprala. JCo je to storila in hotela škaf vode dvigniti, si je ponesreči križ izpah nila, kakor je ugotovil poklicani zdravnik. Sedaj je poteklo že en teden mojih počitnic in ona mora biti kar v postelji.' Takšne so moje letošnje počlt-uice—delo in skrbi. 2eni pravim. da ima ona počitnice, ona pa pravi, da to niso počitnice, pač pa "leteča stavka." Naj bo že kav hoče, samo da bi bila v kratkem boljša in da bi mogla v kratkem zopet iz postelje, čeprav bo letet»je počitnice šle k vragu. Nesreča pač nikdar pe počiva. In sko ima človek družine, zmiraj kaj pride, rajši slabo ko dobro. Ako se mi ženi«* kmalu pozdravi, d* bo mogla hoditi, bova mogoče ie imela par dni počitnic izven doma. Ako pa ne, Jih bova »orala pa kar lepe doma zaključiti sa letos. Čeprav se jaz d islam na leve is deano, mi te nič ne pomaga. Počakati je traba, kaj bo is tega "ležečega ttrajka" pri hiši. tenki sem pripravljen vse prisnsti: krajše ura z večjo plsčo, samo ds posteljo anpusti čez dsn. Astes Tratnik, 107. Vš§ti U U ridgsporia dgeport. O.—Seje tukajšnje federacije društev SNPJ, ki Je zborovala 27. avgusta, Je bila dobro obiskana. Zastopanih je bilo eseos društev. Por uči Is zastopnikov niso bila ravne slabe, dssi vlada prava miaerija v teh krajih. Članstvo SNPJ Js aktiv- 9. a. U » * UMB On***, i u #> um .m S. immi 4tolratt»l p.inji«i»..........,|MT W iNUt aatrtki«! ................i is Mart*. ne. Dobre je bile representirano angleško poslujoče društvo 640 na tej seji, kar enači, da beme imeli dobro pomoč pri našem delu. Ako vspjBdbi* mlade Ijndi, so dobri delavci. In to je, kar potrebujemo, da pridobimo mladino, da bo nadaljevala, kjer bomo mi pustili. l' wili i Mt tja j* obsodila tudi pi-sanje in obrekovanje gl. uradnikov &NPJ v liatu Naprej u. Ampak te stvari nisem jaz prinesel na površje, dasi sem navadno jaz vsega kriv, Sprožilo jo je Članstvo» ki vidi, kako grdo se napada in obdolžuje nekatere odbornike stvari, ki niso resnične, poleg tega pa se bega članstvo a sumnifenjem e nepoštenju. Tisti dan, ko «o listi prinesli poročilo, da je ruska, vlada podpisala pogodbo a Hitlerjevo na-cijsko vlado, ¿e zvečer govorU po radiu uradnik neke buržvaane revije. Rekel je, da je lani neka ameriška pisateljica iutervjorala Stalina in potem v magaaiau liberty poročala na podlagi tega razgovora, da se fitalin odstranjuje od komunizma in priMižu* je kapitalističnemu totalitarake-mu nacizmu. Urednik je dajal, ko je i«|el u članek, so bile vse aMe proti njemu. Doliili so ga. da je v službi taAizma, komunisti so pretsstiraii in ga obsojati. Govor je zaključil z izjavo, da ao takrat pisali resnico. In to potrjujejo tudi danažnji dogodki. Vsi listi so zadnje dni poročali z debelimi naslovi p sklenitvi pakta med Hitlerjem In Stalinom. CiUtelji pa naj sodijo, ali je to raa boj proti fašizmu. Zadnjič sem poručsl, da ao v Ohiu zavrgli več tisoč podpisov an take avani Bigelowov osnutek sa starostno pokojnino, ki bi imel priti na aploino glasovanje pri v nedeljo me je Tone peljal pa h volitvah. Nadaljnja k petru Grumu. Gospa Ori prihodnjih poročila govore, da so zavrgli v nekaterih okrajih več ko polovico podpisov. Tako delajo nail "delavski prijatelji." Pred volitvami so vsi medeni, potem pa •»• Današnja poročila o evropski situaeijl so vsako uro drugačna. Predno bo ta dopis zagledal beli dan, ae mogoče s Poljake «mdl prav tako kakor se Je a Cehoslo-vakijo, kajti Henderson, angleški pnslsnik v Nemčiji, ss vosi a ls-taWrn v Berlin in iz Berlin*— slično kot ao «e lani tekom mo-uakovske Kupčije. Joseph Snoy, 13. Zi4uui kov pvroitiv Shsron, Ps.—&e zadnjič sem porečsl, da so ms moji prijatelji ki prijateljice povabili v Library na velik kenoert dramskega in psvskegs društva Meda. .da mi bsdo pokazali nekaj, kar stari Zidsnšek «e ni videl. Resnice Je, ds sem vidsl Ae mnogo kon-certev, sli kaj tafcsfe Ao alsem videl kakor v IJbrarjfja 27. av. gusts. Tudi jsz sem vabil v Prasvetl občinstvo In rasnih naselbin, naj se udeledije toga ken-oerts v vsliksn» Atevilu, čeprav nisem vedel, kaj bodo pokazali. Podrabnostl o tem kooosrtu ne bom danes poročal, ker ss js nabralo mnoge drugih novic, bil pe Je nefcej imenitnega. Na po-tovenje sem se podol 9*. avgu-aU, da naberem nekaj «mrotoin ns Pros veto. Mislil sem, ds bom porečsl potem Is vesele norice, tods nabralo se Je todi nekaj ialostnlh. ftd sem v Pittsburgh fn Um najprej oblekel Antooa Dolmoviehe in njegeee ženo Msrgareto, s kstere sva skupaj prišis v Ameriko leU 1902. Z nama Je bile As osem drugih rojakov. Tone Dolmevtsh je Ae njen tretji moč. Prvega Je uhi-le v premogorovu v Heylehu blizu Utrobs, drugi JI Js kmslu umrl, s Tonetom ps srečno ske-psj živita že mnogo let. P©rx>-vila sta celoletno naročnino ki obljubila, da me obiščeta ne l..................... S UnSI, (Hm>. ................... .SMf S Li*R4,I, Aft« CISafit| BMT a UvaSb An, (Kmi, ....................... a unai, Av^. niwji. taiMte IS MNM A*«.. ),kMl,*i, Pl. .mi a mh si. us«»«*««, wa. k Prasptfl 0K, CVtW *» v|9lM|fi III rrMk b^U. ar««« MSnaifa» i»i " m«rM# Um*. MrU 0*rSwW uoaroDAaaai odsbsi n*«k Mravtik VlMMrt («taka, ÉL A. VMtt, , , ...............................Ara. OktMŠ*. BHMO Mm osa........................................ HI a rraiarat A»^ Ckrra^.« HWK 111. fMlM i. UMMI.................................M.IBM a TnaMI Ara. Obia. IS. ImA *«M«............................................MM a I—Ara« rosoTNi ousani na« ®wlS« araSMerfh.....................v;«r.,..114 MM OMBIS •..,.....'••..*««.............. ...... t .IMIt ■MP WPS' pfmh VraUd ,...>..«,«.••.»«im a> lllrt si« c'wralta4. okl. ..........H« a. Ara. OOraa«. IIIImU " E I Hi lili Ara. Str sin SfrtMftoW. î|mÎmÎmmÎmmhhhhÎ^ am« Ara« dtraMi (1 ..............................................................SI. A'*! _ . i»».........•««,«...«••.........,,....lil T»,r at« l*mm> H> S* •BHSk».••.«••••.•,,••.«.....•••••.•«..•*•«..,•.»,•......•••..SM tU. SlralMM. Pk > i m1 «amsosm oosbbi .....SHI a I mail Am* tkèrac ............M Wteriw A»*.. Pm. U1 .........NSM Arra* Ara. CtoraU»4. rrartjua» paM fitsjerakegs, ae ga ps tako drži, da je ne odneee noben vthar. Toneta aem poproail, ¿e bi me popeljal na preoej oddaljeno fsrmo po kislo mleko. Joe Jelovčan mi je ponovil Proeveto, Tone pa je za plačilo dobil kislega mleka. Od tam me je peljal v slovenski klub, kjer sem dobil braU Majka in Jožeta Klop*ife. Jože mi je penovll celoletno naročnino, kakor tudi oskrbnik kluba, poUm pa smo začeli prazniti čelo za AaAo, dokler ga ni bilo do grla. Njih klub dobro napreduje. Ku-pHI so že en aker zemlje, na katerem bodo zgradili Slovenski dem. Le pogume in sloge In boste vse premagali. Prenočil sem pri KlemenCiču, Ae um ima velik vrt, ki je zasajen i lepimi rožami in raznovrstnim sad* nim drevjem. Narezala mi Je velik iop cvetlic, kaUrega sem potem isročil gospej KJamenčif. Po kosilu ps smo Ali v Library, kamor ssm jim bil aa kažipota. Goaps K le me nil i mi Je aa spremljevalko preakrbeta 20 let sUro dekle, da ml nI bilo dolgčas. PrlMAi v Library je bila Um zbrana Ae velika mnoAica občinstva. Klemenčlfteva dva In mojo spremljevalko sam mnogim prsdsUvil, nsto pa smo dobili nekaj okrepčUa i>elje Tone Petrovfiič mojo nek da» J o plesalko. Oba sva bilo aa. dovolj na, da naju nI nlhle silil na ples, ker Ae oha nekoliko Aepava. Gespe GlegovAek ps nisem videl, kakor tudi ne nobene ženske, da U ss ralnju nosils none AevUe. Urugače Ja Ae do danes ne poznana kakor tudi Paula no mene. Kmalu sm<> bili obveAčenl, ds se prične program Otvoril ga i« Loo PriJaUlJ, ki nas je poaval, naj as mirno zadrtima, dn no komo motili igraiosv In povsov. Kakor sem že prej omenil, ne Utm poroAnl podrobno o toj priredbi. Napak nisem opazil. Nobene druge "pritoženge'' nimam kakor to, ds Je slepec Imel nnj-e ejel e roonsylvs lb<4u» ssftsljs nlR meje limiBSÉi In Anne s Grozna dejanja v samotni sibirski vasi Pod tnožjem Sajanskega go- t v Sibiriji, v kotu močvlr-Hne so nedavno odkrili naselje tridesetih bornih koč. V vas Je prlAel sovjetski ursdnik, ki ga je pot nanesla v dolino. Gensacija te vaal je, da so v njej Uvele aame Aenske. Ko je urednik neko vaAčansko po-v pralni po imenu kraja, je od-gevorile, da je vas sploh brez Imena. MV njej i¿ve same vdo-Vae sovreMmo molke. Ks-dsr jih več ne potrebujemo, Jih ubljieno . , ^ Prečudni krsj Je postsl nsse-lj« vdov «e Ukrat. ko so odžli možje ns vojno. Nekega dne so priAli kosakl In odgnali molke. Doma so eetale Aenake. •sme se orsle. sejele, kosile, redilo Alvine, aekeie drva In o-previjale sploh vsa dela. Kmalu so isprevidele, da lahko tudi bres moAkik vodijo Alvtjenje da-Ije. fte več, prepričale se se, da so ti prej pen topa) i a njimi kakor s svinjami. 2ensko naselje je soglasno sklenile, da ne bo nikoli več do-puetik» moAkim do oblesll. Iz svoje «rede se si lene Izvolile „ . neko Hofl>e Hsvsrino, leno prej. 55firJi. načslnlks, ki je odlel ns ve)»o. Nevarlea je p^asla po-glovsratvo, vse molks otroke Je dela pobiti. Niti ena mati se ni branile, vsa so bile alelne pri odstranitvi bodočih "tiranov". Po revoluciji m je vrnH v vas edini ntelkl — llavarln mož, i naAelnlk, Mlelil K de bo spet Ksvladel, kakor askdsj, tods smotil bo Je. 2ens ga Ja sprejele seme kot drugi spol, ko je pe saA«tila, da je meti, Je mola seeeeralila In mu s sekiro raeklta lobanje . . . lofija •averinova je gospo-derlls dalje v vaal na sadovolj-»tvii vaek levisk. Vsaka izmed njih Je bila pripravljena, da bo s svojim modam ravnala prav take, Ae se bo vrnil. Toda nihče «•A al prlAel, val so pomrli bog «e kje. Zeill ae v vas reza i begunci bele In vdeAe armade, aH nihče od njih nI Aonekega kraja več zapustil. Ko ae ee amason-ke neužMe strasti, so ljubimce kratkemelo |ioMls. Take js sstale vss svstu ne-poansns. MeAkl, ki se zeAfi vanjo, ao aprvs Ishko avekoduo reli med IsMkeml, ljubim-kali s njimi, doklsr niso eoke noči |M»dJegli v krvi 2eee so sir bele, ds je eeUls pri Mrlje-nju le fteaska deea, molke otroke se «(irotl pomerile. Dvo>set je trajale U navede, vse Bike, posebne mlade, ao erna-trak iakAes način llvljenja za i «ev>eiAi uradnik je odlel iz beeodo. Kmalu as Js vrnil s četo vojakov. Vso vos so ponts v 11 i pred «odMče, vse so priznsl« svoje zločine. Hems pogisverka, fltifljs Hsvsrins js umori ls I» »et. k ajej sv se zs-takale tudi ostale ženske, ds Ilm i«' odranila mete, ker Js Us ri»«* lia In surovo. V ps-kmn sepuAčsnem rudniku v kil-Uni vsal so neMI oet kup uko-pobitih mež In m<4kih dojenčkov Meekovaki Meti poročajo, ds aiohee aiUrsko sowmsnk.-lisi i v sepore meste Jlme. Kucntasrtstu v Moskve je pa bi-Io pečeno iačrpno poročile e pe-Mvedsih deživijejlk daleč v aiktrtji. « i^i JACK LONDON sek poznajo baje v mnogih krajih. Nam ne preostaja drugega, nego da ae ravnamo po kompasu in preidemo čez to peščeno poljano na drugo strsn. Pojoči pesek sicer res laja, vendar pa ni ie nikogar ugriznil. Toda zadnji veliki svečenik plemena Maya se ni zmenil za ta pojasnila in za vse na svetu bi ne bil prestopil začrtanega kroga. Dosegli so samo to, da je nehal moliti. Pač pa jim je razlagal nekaj na dolgo in ftiroko v svojem čudnem narečju. — Moj oče pravi — je prevedel njegove besede sin — da smo zakrivili tako bogoskrun-stvo, da je celo pesek povzdignil svoj glas proti nam. On se noče približati groznemu Chiine-mu bivaliiču. Tudi jaz ne grem z vami. Moj stari oče je našel tam smrt — vse pleme Maya vam lahko to potrdi. Oče pravi, da noče umreti tam, kjer je našel strašno smrt njegov oče. Pravi tudi, da še ni tako star, da bi moral umreti. — Ubogi starček! — ae je zasmejal Francis in zadrhtel, ko se je začul od vseh strani odmev njegovega smeha in glas pojočega peska. — Premlad je, da bi umrl! Kaj porečete na to vi, Leoncie? Saj ste tudi vi še premlada, da bi hotela umreti, kaj ne? - — Nikakor ne t — se je nasmehnila mladenka in pobrskala z nogo po pesku, ki je v odgovor čudno zaječal. — Nasprotno, prestara sem, da bi umrla samo zato, ker ponavlja gorski odmev naš smeh in ker se oglaša takoj za njim tudi pesek. Nadaljujmo raje pot. Do izvora svetlobnih žarkov ni več daleč. Starec naj pa čepi v svojem krogu in čaka, da se vrnemo. Ispustila je iz svojih njune roke in stopila naprej. Mlada Američana ata ji sledila. Čim so začeli stopati po pesku, je vsa planota za-šumela in zapela. V bliiini je stal peščen hrib, ki se je takoj zakrohotal. K sreči je vzel Francis s seboj tenko, močno vrv. Ko so prekoračili peščeno oazo, jih je presenetil izredno močan odmev. Vsaka beseda je odmevala šest-ali celo osemkrat. — To pa je Že od sile! — je dejal Henry. — Ni čuda, da se domačini tako boje teh krajev. — Ce se ne motim, je spisal Mark Twain povest o možu, ki je ime! fiksno idejo, da mora zbrati vse odmeve. — Ne spominjam se, da bi bil kdaj čital tako povest. Vsekakor pa mora biti zbirka odmevov, ki jo ima pleme Maya, nekaj izrednega. To pleme je ziialo poiskati kraj, kjer je saklad na varnem. Nedvomno je ta kraj že od pam-tiveka svet. Stari svečeniki so dobro vedeli, kaj pomenijo ti naravni pojavi. Kot prebrisani dušni pastirji so seveda vcepili svojim ovčicam vero v nadnaravnost teh pojavov. Te kraje so označili s črko "M" in izjavili, da je tu izvor vaeh skrivnosti. Kmalu so priMi naši znanci na ravno planoto ob vznožju visoke, strme skale. Tla so bila suha in trda. Leoncie je bila dobre volje. Ker nI hotela nobenega užaliti, je prijela Henryja in Francisa sa roko in skočila naprej. Komaj pa so napravili skupaj nekaj korakov, se je pripetila nesreča. Naenkrat so se jim začela tla pod nogami udirati in vsi trije — najprej Henry in Francis, potem pa še Leoncie — so se pogreznlli do kolen v pesek. — Grom in strela! — je zamrmral Henry. — To je pa ret vražje gnezdo! In njegove komaj slišne besede so ponavljale bres konca in kraja vse soteske in skale tako, da je nastal splošen, strahoten odmev. Prvi hip se niti zavedali niso, kakšna nevarnost jim preti, dele pozneje, ko so opeto-vano poskusili isvleči noge it te naravne paati, pa so se le še bolj pogrezali v sipasta Ua, sta mlada Američana spoznala, da je položaj telo resen. Leoncie pa se je še vedno razposajeno smejala, ker M jI je zdelo vse to telo tabavno. — Valoveči peaek! — je vtkliknil Francis. — Valoveči petek! — se je ratlegal čez hribe in doline odmev, ki se je kmalu spremenil v splošno bobnenje, kakor da hoče nekdo v tvoji škodoželjnoeti poslati na vse strani veeelo novico. — Stojimo nad globokim jarkom, ki je poln valovečega peeks — je pripomnil Henry. — Najbrž j« Imel starec prav, ko ni hotel prekoračiti oaae pojočega peska — je dejal Francis. Zlohotni odmevi to se sami odbijali In ponavljali bres konca ta kratek pogovor med Fran-cisom in Henry jem. (Dalje prihodnjič.) — Srečno pot, midva se gotovo še srečava, razbojnik — je zaklical Francis smeje za Manchenom ter dvignil revolver, da mu pre-streli glavo. . Pomeril je v bežečega lopova, potem si je pa premislil in ni hotel sprožiti. — Samo tri naboje imam še — se je obrnil k Henry ju — a v teh krajih človek nikoli ne more biti prepričan, da mu naboji ne bodo neobhodno potrebni. Nedvomno bomo te naboje še krvavo potrebovali. — Poglejte! — je vzkliknil peon ter pokazal s prstom na svojega očeta in oddaljeni gorski greben. Zdaj vem, zakaj so divjaki pobegnili. Spoznali so, kako nevarno je iskati svetinje našega plemena. Stari svečenik je bil ves zaverovan v svoje vozle. Nepremično je gledal tja proti gorskemu grebenu, od koder sta se širila dva paralelna svetlobna žarka. — To bo najbrž nekdo, ki se zabava z ogledali, — je dejal Henry. — Ne, to so Chiine oči — je izjavil peon. — V svetih vozlih je rečeno to, kar je povedal moj oče: "Tam, kjer so sledovi božjih nog, počakaj, dokler se ne zasvetijo Chiine oči!" Starec je vstal in zakričal na ves glas: — Kdor hoče najti zaklad, mora najti oči! — 2e prav, etarina! — mu je prigovarjal Henry in pogledal na žepni kompas, da določi smer zagonetnih svetlobnih žarkov. — Mož ima kompas v glavi — je omenil čez nekaj časa Henry, misleč s tem starega svečenika, ki je jahal spredaj. — Nadziral sem ga ves čas s pomočjo kompaaa in prepričal sem ae, da se vedno vrača na pravo pot ne glede na to, očaka s peoni, da se ostali Člani ekspedicije vrnejo. Drugi so ps nadaljevali pot. Hoja je bila zelo težka, tako, da so se morali držati za roke in plezati po vseh štirih od enegs šotora do drugega. Stari svečenik, ki je še vedno vodil ekspedicijo, je pozabil, da gre za njim tudi ženska. Prehodili so še dobre pol milje, ko ae je starec naenkrat uatavil in odskočil nazaj, kakor da je zagledal strupeno kačo. Francis se je zakrohotal in po divji pokrajini se je razlegal odmev njegovega smeha. Zadnji svečenik plemena Maya je naglo otipal s prsti vozle, našel pravo nit, otipal dobro vozle na nji in izjavil: — Varuj se, kadar te tmeje bog! — tako pravijo vozli. Dobre četrt ure sta ga morala Francis in Henry tolažiti, da je bil aamo odmev. Smejala sta se in kričala, da bi ga prepričala, da se moti. Cez pol ure so prltpell do peščene pltnote. In zopet je starec odakočll. V pesku, po katerem so gazili, je začelo nekaj šumeti. Dokler so stali na enem kraju, je bilo vse tiho, čim so pa prestopili, je pesek okrog njih naenkrat oživel. Culi so se neki čudni zvoki. — Varuj se, kadar te smeje bog! — je ponovil starec svareče. Žar isa) je v pesku krog In pokleknil. Pesek je ves čas šumel in pel, kakor bi hotel protestirati proti nepovabljenim gostom. Ko pa so se starčeva kolena dotaknila peska, se je začulo bobnenje in tulenje. Peon je stopil v začarani krog in se pridružil očetu, ki je delal s koščenim prstom po pesku kabalistične znake. l^eoncio so ti pojavi tako prestrašili, da se je plaho stisnila k Francisu in Henryju. Celo Francisu je šla ta stvar na živce. — Odmev je odmev — je dejal v zadregi. — Todu tu o odmevu ne more biti govora. Prav ničesar ne razumem. Priznati moram, da sem presenečen. — Neumnost! — je ugovarjal Henry In odmetaval s nogo pesek, ki mu je odgovarjal s srditim šumom. — To je pojoči pesek. Na otoku Kaual, ki spada k Havajskemu otočju, sem videl nekoč sllčen pojav. Tudi tam je pel pesek pod mojimi nogami. Ta kraj je sa turiste prava privlačnost Tu pa je pesek še glasnejši. Učenjaki so si iamislili najmanj dvajeet teorij o tem naravnem fenomenu. Pojoči pe- SPREJEMA VSA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, k koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaik« češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NPJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI « ■ ■ ■ ' Via pojasnila daje vodstvo tiskarn«.—Cene smerne, unijsko delo p m » Pišite po informacije na naslov: i SNPJ PRINTER Y 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TeL Rockwell 4»04 CHICAGO, ILLINOIS širile in sladko dišale. Tri kuharice, da pomivalk ne štejem zraven, so pripravljale svatbeno večerjo» a nad vsemi Je vladala osemdeeet letna Rej z, tradicionalna ko sveftenj Tort, drobna in grbasta. Pred večerjo se je v veti pojavil neki mladenič, ki ga gostje niso poanall. Poiskal je Benjo Krika. In odvedel je Benjo Krika vstran. — Poslušajte. Kralj, je rekel fant, povedati vam imam dve besedi. Poslala m« je tetka Usnja it Koeteeke ulk» ... — No. prav, je odgovoril Banja Krik. imenovan Kralj, kateri sta ti dve besedi r — Tetka Hanja vam sporoča, da je vč*«j prišel v kvart nov Immisar. — To sem vedel predvčerajšnjim. Je odgovoril Benja Krik. On hoče racijo. Dalje 7 — Pa veste, Kralj, kdaj bo racija? — Jutri. — Ne. Kralj, še danes bo. — Kdo ti j# to rekel, fant? — Rekla mi je tetka Hanja. Komisar je sbrai ves kvart in Imel dolg govor. Zadaviti moramo Benjo Krika, je rekel, ker Um. kjer je Gospodar Imperator. ne sme biti Kralja. Danes, to Krik leni evojo sestro In ko Benja Krik Isak Rebolj Poroka se je končala, rabin se je vrgel v naslonjač, nato pa je odšel iz sobe in Je videl mize postavljene vsdolš vse vole. Toliko jih je bilo. da so eegle fet prag v Bolniško ulico. Stanovanja so «e spremenila v kuhinje. Skoči zadimljena vrata ee je vijugal goat plamen, pijan in širok, v njegovem od svitu pa so m* pekli obrati stark, ae stresali ftenski (»odpradki In aamazane grudi. Znoj, rdečkast ko kri. ko I*na Steklega psa, je oblival gmote človeškega mesa. ki so se