Gospodarstvo Sp. Podravje • Obnova vodovoda z evropskim denarjem le še iluzija O Strani 4 in 5 Kronika Slovenija • V šolah in vrtcih se srečujejo s pojavom uši O Stran 32 s Štajerski Ptuj, torek, 20. marca 2018 Letnik LXXI • št. 22 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR I RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si AvtoDJ50M Danes priloga Aktualno Markovci • Gradnja mostu na jezu bo končana 2019 O Stran 3 Podjetništvo Podravje • Aprila spremembe za naročnike Teleinga O Stran 5 Prlekija Sveti Tomaž • Najožji odsek ceste med Ljutomerom in Ptujem O Stran 6 Zdravje Slovenija • Kontracepcijske tablete Cerazette znova na trgu O Stran 7 v Sport Nogomet • Fanimo potopil Jadran O Stran 18 Slovenija, Podravje • Reorganizacija Pošte Slovenije se nadaljuje Na tnalu bo še vsaj sto lokacij Večina komunikacijskih poti je danes elektronskih, pisanje pisem in razglednic pa bolj kot ne samo še nostalgičen spomin. Podeželsko okolje je nezadovoljno, ker Pošta Slovenije zapira poslovalnice. Zaradi slabšanja delovnih pogojev tarnajo zaposleni, Pošta pa pismonoše išče tudi po Balkanu. Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Središče ob Dravi • Krajinski park še vedno buri duhove o Stran 4 Juršinci Župani ponovno o urgentnem f centru o Stran 7 Gorišnica • Kdo je lani izvajal največ gradbenih projektov o Stran 6 11 © Strani 8 in 9 od 70 do 500 evrov 2 Štajerski Aktualno petek • 16. marca 2018 Slovenija, Podravje • Reorganizacija Pošte Slovenije ni končana, na tnalu bo še vsaj sto lokacij Državi v desetih letih 870 mio evrov, Razvoj informacijskih tehnologij je povzročil zaton stoletja ustaljenih načinov komuniciranja s pisemskimi pošiljkami. Večina komunikacijskih poti je danes elektronskih, pisanje pisem in razglednic pa bolj kot ne samo še nostalgičen spomin. Elektronsko bančništvo izpodriva klasično poslovanje na bančnem okencu. Množična uporaba elektronskih kanalov je tudi razlog, da se Pošta Slovenije srečuje z upadom prenosa poštnih pošiljk in storitvami plačilnega prometa: „Pri storitvah, ki jih uporabniki tradicionalno v največjem obsegu opravijo na poštnih okencih, v Pošti Slovenije v letih 2006-2016 beležimo 35-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji in tako se je količina teh pošiljk že prepolovila. Pri plačilnih storitvah beležimo že 58-odstotni upad." Okoliščine so pripeljale tako daleč, da je bilo treba poseči po reorganizaciji. V sklopu te se Pošta Slovenije odloča tudi za ukinjanje poslovalnic ali njihovo preoblikovanje v pogodbene pošte. „Od leta 2012, ko so bile preoblikovane prve tri pošte, do konca marca letos bomo preoblikovali 149 in zaprli 41 pošt, imamo pa tudi 25 premičnih pošt. Skupaj poštno omrežje sestavlja 511 kontaktnih točk. Na osnovi pogodbenega dogovora omogočamo oddajo in prevzem pošiljk tudi na 114 Petrolovih bencinskih servisih, vzpostavljamo mrežo avtomatiziranih samopostrežnih točk. Tudi v prihodnje se bo način strežbe naših strank spreminjal. Vse manj bo situacij, ko bodo morale fizično obiskati Zaprli poštne poslovalnice s 150-letno zgodovino Pošta 1 ¡Začetek poslovanja I Pogodbenik Zavrč 1742 INA Slovenija Ptujska Gora 1869 TD Ptujska Gora Destrnik 1872 Market špic Destrnik, Han Leskovec 1876 Ni pogodbenika, samo pismonoša Kog 1890 TTS Kog, Milan Pevec Lovrenc 1909 KGZ Sloga Kranj Cirkovce 1910 Mercator Polenšak 1940 Trgovina in bar Polenšak Podgorci 1940 Amalja trgovina in gostinstvo Stoperce 1968 Litož Podlehnik 1994 Prodajalne Zerak Vir: Pošta Slovenije pošto, da bi opravile neko storitev. Odpiramo nove kanale, preko katerih s svojimi storitvami prihajamo do strank. V skladu s strateškimi usmeritvami nameravamo optimizacijo omrežja nadaljevati. Načrtujemo, da bo mrežo Pošte Slovenije konec leta 2022 oblikovalo 400 kontaktnih točk. Primerjalni podatki evropskih držav kažejo, da ima Pošta Slovenije precej visok delež lastnih pošt, za razliko od nekaterih drugih evropskih držav. Tako je naš delež 75-odstoten, medtem ko ima na primer Nemčija samo 0,1, Nizozemska pa 0,3 odstotka lastnih pošt, vse ostalo so pogodbe- ne. Majhen delež lastnih pošt imajo še Velika Britanija (3,2 %), Irska (4,3 %), Finska (9,3 %) ter Danska (10,4 %)," so pojasnili na Pošti Slovenije. Ptujsko-Ormoško: zaprli enajst poštnih poslovalnic Na območju upravnih enot Ptuj in Ormož, ki obsegata 19 občin, so deset poštnih poslovalnic zaprli, dejavnost pa oddali pogodbenikom, in sicer na Destrniku, Polenšaku, v Podgorcih, na Kogu, v Zavrču, Podlehniku, Sto- Foto: Črtomir Goznik Pošta Slovenije v letih 2006-2016 beleži 35-odstotni upad pisemskih pošiljk, padec univerzalne poštne storitve je še bistveno višji, čez polovico. Pri plačilnih storitvah je upad 58-odstotni. Markovci • Izgradnja kanalizacije, obnova vodovoda in urejanje vaških cest s krepko zamudo Po zimi nadaljevanje del v Novi vasi pri Markovcih Minuli teden so delavci Komunalnega podjetja Slovenske gorice po prekinitvi zaradi vremenskih razmer ponovno zavzeli gradbišče v Novi vasi pri Markovcih. Dela naj bi bila namesto v lanskem letu končana sredi letošnjega maja. Aktivnosti v zvezi z dolgotrajnim projektom izgradnje kanalizacije, obnove vodovoda ter urejanja vaških cest v Novi vasi pri Markovcih se po neugodnih vremenskih razmerah nadaljujejo. »Izvajalec je dela začel ponovno v ponedeljek, 12. marca, to je takoj, ko so vremenske razmere dopuščale. Izvajajo se dela, ki so bila zaradi slabih vremenskih razmer prekinjena. To je izgradnja kanalov za odvodnjavanje meteornih vod in preostale cestne infrastrukture, ki so jo je naročili upravljavci (Elektro Maribor, d. d., Telekom, d. d., in Tele-ing, d. o. o.),« je nadaljevanje del po zimskem premoru opisal župan občine Markovci Milan Gabrovec. Rok za dokončanje del 20. maj Kot smo sicer v našem časopisu že poročali, dela trajajo že od marca lani. Ob začetku so na občini sprva napovedovali, da bodo ta trajala 180 koledarskih dni. Glede na to, da je bil rok izvedbe pogojen z dokončanjem del preostalih deležnikov pri izgradnji cestne infrastrukture (elektro omrežje, javna razsvetljava, TKV-vodi, odvodnjavanje meteornih vod ...), so pričakovali, da se bo izgradnja nekoliko zavlekla, a da bo končana do konca lanskega leta. Izvajalec je pred zimo hitel z asfaltiranjem in lovljenjem rokov za dokončanje del, a neuspešno. Tako so rok za dokončanje del decembra lani že drugič podaljšali. Lenarškemu podjetju je sicer do zime večino cest uspelo vsaj grobo asfaltirati - asfaltirali naj bi skupno okoli 2,9 kilometra cest, od tega dobrih 650 metrov z zaključno pla- stjo. Slabih 800 metrov cest pa še sploh niso asfaltirali. Kanalizacijsko omrežje je bojda zaključeno, pri koncu naj bi bila tudi prenova vodovodnega omrežja. Naj spomnimo, da je decembra lani občina podaljšala rok za izvedbo del do 20. maja 2018. Na občini pa pričakujejo, da bo izvajalcu ta rok tokrat le uspelo ujeti. »Realno je pričakovati, da bodo to tega datuma končana vsa dela,« meni župan. Dež, sneg, vročina, dodatna dela ... Kot so sicer še pojasnili, so prošnji za podaljšanje roka ugodili zaradi več vzrokov: »Dodatno naročenih del, predvsem izgradnja kanala meteornih vod, javna razsvetljava in dela, ki so bila jih izvajalcu del naročili upravljavci preostale cestne infrastrukture, kot so Elektro Maribor, Telekom in Teleing, d. o. o., delno pa tudi zaradi vremenskih razmer, od nevzdržne vročine v poletnih mesecih (tudi do 37 'C) do deževnih dni v jesenskem času, ko izgradnja skoraj ni bila mogoča«. Dodajmo še, da so nadaljevanje del sprožila tudi negodovanja nekaj deset vaščanov, naveličanih dolgotrajne obnove, saj se do svojih hiš že skoraj leto dni prebijajo po raz-kopani cesti. Domačini pa so med investicijo opozarjali tudi na težave z dostopom ter tarnali nad samim potekom del ... Monika Levanic Gradbinci so se po zimskem premoru te dni vrnili na gradbišče. Dela naj bi končali v drugi polovici maja. Investicija se je podražila za 275.000 evrov Celoten projekt pa se ni samo zavlekel, ampak tudi podražil. Vrednost investicije je bila na začetku ocenjena na okoli 875.000 evrov. Z rebalansom proračuna sredi lanskega leta pa so za izgradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda zagotovili dodatnih 275.000 evrov (od tega 180.000 evrov za nakup zemljišč in naravnih bogastev ter 93.000 evrov za novogradnje in rekonstrukcije) oziroma vsega skupaj 1.150.000 evrov. Po besedah župana Milana Gabrovca seje vrednost celotne investicije povišala zaradi dodatno naročenih del: »Predvsem gre za dela na izgradnji kanalizacije odvodnjavanja meteornih vod in razširitev cest. Kot pri vseh tovrstnih gradbenih posegih pozovemo upravljavce komunalne infrastrukture, da v sklopu izgradnje kanalizacije posodobijo tudi svoja omrežja. Predvsem v trasi gradbenega posega. Tokrat so se odzvali vsi upravljavci infrastrukture (Elektro Maribor, d. d., Telekom, d .d., in Teleing, d. o. o.) in z izvajalcem del sklenili gradbene pogodbe tudi za posodabljanje komunalne infrastrukture.« Foto: ML torek • 20. marca 2018 Aktualno Štajerski 3 mesečni stroški dela 11 mio evrov percah, na Ptujski Gori, v Lovrencu na Dravskem polju in Cirkovcah. Pošto v Leskovcu v občini Videm, ki je poslovala 140 let, so zaprli. Poštne storitve izvaja pismonoša na terenu. Poštne poslovalnice, niti pogodbene, pa v kraju več nimajo. Tudi nekatere preostale pošte v regiji, ki so se preoblikovale v pogodbene, imajo sto-ali celo 150-letno tradicijo poslovanja. Na Ptujski Gori so imeli pošto že leta 1869, Kogu 1890, v Lovrencu na Dra- JPOSM Foto: Črtomir Goznik Skupaj poštno omrežje sestavlja 511 kontaktnih točk. Oddaja in prevzem pošiljk sta možna tudi na 114 Petrolovih bencinskih servisih. vskem polju in Cirkovcah pa leta 1909 oz. 1910. Podatki o 150-letni zgodovini poštnih storitev v nekem kraju niso tako nezanemarljivi. To pomeni, da je bil kraj v tistem času razvit in je predstavljal pomembno središče. Danes namesto, da bi se poskušalo podeže-Ije in periferijo oplemenititi ter omogočiti boljše pogoje življenja, da bi v okolju ostali in ustvarjali, se jim jemlje še to, kar je bilo v kraju prisotno 50, 100 ali 150 let. Zaposleni nezadovoljni V javnosti je čez delo Pošte Slovenije slišati vedno več kritik. Ne samoda je zaradi zapiranja poslovalnic in krčenja storitev nezadovoljno okolje, nezadovoljni so tudi zaposleni. Tega, da se srečujejo s kadrovskimi težavami, na Pošti ne skrivajo: „Predstavniki delodajalca in delojemalcev smo se v lanskem letu v okviru socialnega dialoga v podjetju dogovorili za sprejem različnih ukrepov, katerih skupna vrednost znaša 6,8 milijona evrov. Tako so se zaposlenim v prometu z letošnjim letom povišale osnovne bruto plače do vključno VII. tarifnega razreda v različnih deležih, na predlog in po uskladitvi obeh reprezentativnih sindikatov. V lanskem letu smo izvedli vrsto ukrepov za izboljšanje delovnih razmer: dodatne zaposlitve v dostavi, ukinitev sobotne dostave, ki se izvaja le v ožjih okoliših pošt, zmanjšanje obsega prodaje blaga na terenu, aktivnosti v zvezi s strojnim in ročnim zlaganjem nenaslovljene direktne pošte ... Ukrepi žal ne morejo doseči pričakovanih učinkov, saj eden od sindikatov zaposlene prepričuje, da ni bilo storjenega nič, kar sproža splošno nezadovoljstvo in negativno vzdušje." ~• v «v v • Pismonose iscejo tudi po Balkanu Težava je tudi pomanjkanje kadra. V podjetju poudarjajo, da predvsem na sektorju dostave oziroma prometa. Ker v Sloveniji ni moč dobiti ustrezne delovne sile, so potencialne sodelavce iskali tudi v tujini, na območju Balkana. Zanimalo nas je, kako si kot delodajalec predstavljajo njihovo delo kot pismonoše, ob nepoznavanju jezika, okolja in terena. „Do izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, za katerega je pogoj znanje slovenskega jezika, bodo tujci zaposleni na delovnih mestih, kjer stika s strankami nimajo. V vmesnem času se bo zaposlene integriralo v okolje in delo z usposabljanji na delovnem mestu, udeležili se bodo tečaja slovenskega jezika in udeležbe v okviru programov integracije tujcev, ki jih razpisuje ministrstvo za notranje zadeve. Ne glede na to, ali zaposlujemo tujce ali slovenske državljane, je za opravljanje dela treba pridobiti določena znanja, ki jih vsi zaposleni pridobijo z usposabljanjem na delovnem mestu. Za poklic pismonoše se je po trenutno Lanskoletni dobiček 7,6 milijona evrov Medtem ko Pošta Slovenije po eni strani na podeželju ukinja dostopnost storitev in stiska delavce, se po drugi bohoti z več kot 200 milijoni evrov prihodkov in ustvarjanjem dobička: „V lanskem letu smo po nedokončnih in nerevidiranih podatkih ustvarili 222,5 milijona evrov poslovnih prihodkov ter čisti poslovni izid (dobiček) v višini 7,6 milijona evrov, kar je nekoliko slabši izid kot v letu 2016. Naj poudarimo, da je Pošta Slovenije delovno intenzivno podjetje in za stroške dela nameni več kot 63 odstotkov vseh poslovnih odhodkov. Povprečno mesečno za stroške dela namenimo 11 milijonov evrov. O razporejanju dobička in ekonomskih ciljih odloča lastnik, to je država. Pošta Slovenije je v desetih letih v državni proračun oz. državne blagajne vplačala več kot 870 milijonov evrov v obliki dividend, davkov in prispevkov. Za lansko leto je državi izplačala štiri milijone evrov dobička. veljavnih izobraževalnih programih za pridobitev formalne izobrazbe namreč nemogoče izšolati. Z leti se je zelo spremenila struktura pošiljk, ki jih dostavljajo pismonoši. Nekoč so prevladovale pisemske pošiljke, velik je bil tudi delež denarnih storitev (izplačilo pokojnin na domu), medtem ko danes prevladuje nena-slovljena direktna pošta (oz. reklame), v porastu pa so paketi in pošiljke Hitre pošte ter logistične storitve. Delovno mesto pismonoše je specifično, obseg dela se v posameznem delu meseca spreminja. Kandidate za delovna mesta preverimo in opozorimo na specifičnost dela v dostavi, pa tudi na vpliv vremenskih razmer, šele nato sklenejo pogodbo o zaposlitvi," so povedali v Pošti Slovenije in dodali: „Predstavniki Pošte Slovenije in obeh reprezentativnih sindikatov v podjetju - Sindikata delavcev prometa in zvez pri ZSSS ter Sindikata poštnih delavcev KS 90 - so se v okviru podpisanega sporazuma v decembru 2017 dogovorili tudi glede zaposlovanja tujih državljanov, pri čemer se znanje slovenskega jezika zahteva skladno s slovensko zakonodajo. Prednost pri izbiri kandidatov imajo vsekakor državljani Republike Slovenije." Mojca Zemljarič Ptuj • Mestna tržnica Šestič prestavili rok odpiranja ponudb izvajalcev za projekt obnove Iz kabineta župana mestne občine (MO) Ptuj so v petek posredovali sporočilo o ponovni preložitvi roka za odpiranje ponudb izvajalcev za projekt obnove mestne tržnice. »M O Ptuj obvešča, da je rok za odpiranje ponudb na javno naročilo za izbiro izvajalca del prestavljen na 28. marec 2018. Sprememba datuma je bila v skladu z zakonom objavljena na portalu javnih naročil. MO Ptuj vse postopke za ureditev mestne tržnice vodi v skladu z zakonom, transparentno in gospodarno, da z odgovorno porabo javnih sredstev doseže prenovo tega pomembnega dela starega mesta. Rok za oddajo in odpiranje ponudb je podaljšan zaradi vložene revizije na razpisno dokumentacijo. MO Ptuj bo v skladu z rezultati revizijskega postopka nadaljevala javno naročilo ureditve mestne tržnice,« se glasi pojasnilo vodstva ptujske mestne občine. Že ob objavi konec januarja je bil razpis pripravljen zelo nerodno. Manjkala je vrsta podatkov, rele- vantnih za pripravo ponudb. Ker naj bi bil razpis pisan na kožo ozkemu in vnaprej znanemu krogu ponudnikov, vsebina naj bi bila diskrimi-natorna, so mestni svetniki dvakrat izglasovali njegovo razveljavitev. Župan MO Ptuj Miran Senčar odločitve mestnega sveta ni upošteval. Sedaj je na vrsti Državna revizijska komisija. Odločitev je v njenih rokah. MZ Foto: Črtomir Goznik Na Ptuju smo priča srditemu boju za pridobitev pet milijonov evrov vrednega posla. Spodnje Podravje • Gradnja mostu čez jez med Markovci in Vidmom Zaradi del v sredo popolna zapora Dravske elektrarne Maribor (DEM) bodo jutri med 7. in 19. uro za ves promet zaprle lokalno cesto čez jez, ki povezuje Novo vas in Šturmovce. Zapora ceste je potrebna zaradi del pri gradnji novega mostu, izvajali bodo prestavitev vtočnih igel na novo lokacijo. V DEM so pojasnili, da dela na gradbišču potekajo v skladu s terminskim planom. »Do sedaj smo izvedli glavnino del, vezanih na nosilce (ostaja samo še en par), izvedena je nova deponija za vtočne zapornice - tako imenovane igle. Prav zaradi prestavitve le-teh je za 21. marec na lokaciji načrtovana omejitev prometa s popolno zaporo ceste. Na obstoječi mostni konstrukciji se izvajajo dela (rušenje stebrov, izdelava opaža in polaganje armature) za pripravo ležišč - konzol za montažo že izdelanih nosilcev.« Na vprašanje, kolikokrat bo zaradi gradnje še treba zapreti cesto čez markovski jez, investitor nima točnega odgovora: »V tem trenutku težko natančno rečemo. Most zapremo vedno, ko izvajalec oceni, da so dela takšna, da je zaradi varnosti prebivalcev oziroma prometa to potrebno. Vedno tudi pravočasno obvestimo lokalno prebivalstvo, kar bomo počeli tudi v prihodnje.« Kot so še pojasnili v DEM, letošnja zima ni veliko vplivala na potek gradnje in zastavljene časovne okvire. »Zima je dela ustavila za slab teden, kar pa smo predvideli v okviru terminskega plana, tako da dela potekajo po predvidenem planu.« Novozgrajeni most, ki bo tik ob obstoječem, bo namenu predvidoma predan v začetku leta 2019. Izvajalec del je RGP Velenje, rudarski in gradbeni programi. Lastnica obeh družb, DEM in RGP, je država, posredno preko Holdinga slovenskih elektrarn. MZ 1 "—tB V času gradnje bodo promet čez zapornice u Markovcih najbrž še nekajkrat omejili glede na naravo in potrebe dela na gradbišču. Foto: MZ 4 Štajerski Gospodarstvo torek • 20. marca 2018 Spodnje Podravje • Financiranje obnove vodovoda z evropskimi sredstvi samo še iluzija Zgodba o treh letih mlatenja prazne Začela seje z javnimi opozorili, daje ptujski 60 let star vodooskrbni sistem, ki povezuje 21 občin, shiran, dotrajan in nujno ve so občine kot lastnice sistema in vodstvo Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, ki ga upravlja, razmišljali, da bi za sanacijo Ko so se občine glede tega končno poenotile, so župani začeli robantiti proti Ljubljani (oziroma državi), kako je hudobna in nesramna, ker v Podravje ne želi poslati evropskega denarja, ki ga to okolje še kako potrebuje. Nihče se medtem ni lotil priprave projektne dokumentacije, saj da bi projekt izvajali kot vzdrževalna dela na sistemu, zadostovali naj bi samo popisi del. Prihodnji mesec bo leto dni, odkar so se župani zaradi vodovoda odpravili v Ljubljano protestirat. Na koncu to vendarle ni bil protest, temveč srečanje z okolj-sko ministrico Ireno Majcen. Ta jim je namignila, da bi država že kaj primaknila v piskrček za financiranje obnove vodovoda, a brez projekta ne bo šlo. Spomladanskemu aprilu so sledile poletne počitnice, ko se spet ni premaknilo nič. Po počitnicah so nato aktivnosti za pripravo Jurgec po vodo na Hrvaško Foto: Črtomir Goznik „Enkrat sem že povedal, da se bom o oskrbi s pitno vodo pričel pogovarjati s Hrvati Izgleda, da drugače ne bo šlo. Imam občutek, da govorimo o stvareh, ki bi že zdavnaj morale biti izvedene, ker so praktično v razsulu. In mi samo plačujemo, plačujemo, pa ne vemo, za kaj. Resno razmišljam o povezovanju z občinami na drugi stani državne meje. Oboji smo v EU, velja prost pretok blaga in storitev. Zakaj ne bi imeli v Cirkulanah vode iz Višinca?" projektne dokumentacije le stekle. ZRS Bistra in KP Ptuj sta izdelala idejni projekt oziroma tako imenovani DIIP. Ptujski mestni svetniki so ga imeli na mizi na seji v novembru. Občine so se tudi zedinile, da je to regijski projekt, za katerega bodo vse skupaj poskušale počrpati razpoložljiva evropska sredstva po Dogovoru za razvoj regij (DZRR). Projekt je bil postavljen na prioritetno listo A. Na videz je zadnje mesece vse teklo, kot bi moralo: občine so bile o projektu soglasne in začele so se aktivnosti za pripravo dokumentacije. Februarja pa jih je polil hladen tuš. Regijski organ, pristojen za odločanje, je za črpanje bruseljskega denarja namesto projekta obnove vodovoda predlagal projekt nadaljevanja gradnje kanalizacije na območju mestne občine Ptuj. In tako je obnova vodovoda postavljena na čakanje. Padla je na prioritetno listo B. „Po-trditev projekta kanalizacije ni bila prioriteta, temveč izbira v sili, da se nekaj počrpa," je županom na ponedeljkovi seji kolegija pojasnila direktorica uprave občine Juršinci Saša Golob Hodnik. Cirkulane denarja ne dajo KP Ptuj kljub temu aktivnosti na projektu nadaljuje. Od občin pričakuje pooblastilo za izvedbo javnega razpisa, s katerim bi poiskali izdelovalca projektne dokumentacije. Denar za dokumentacijo naj bi se zagotovil iz omrežnine. Direktor KP Ptuj Janko Širec predlaga, da bi občine Komunali s podpisom aneksa dovolile, da sme zadržati določen del omrežnine, s katerim bi pokrila stroške projektiranja. „Glede na to, da je sistem v zelo klavrnem stanju, bi želel, da čim prej zaženemo pripravo dokumentacije. Anekse o zadržanju omrežnine bi vam poslali v prihodnjih dneh," je prvi mož ptujske Komunale pojasnil županom na seji kolegija v Juršincih. Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je temu predlogu ostro nasprotoval: „Mi tega dragega hidravličnega izračuna ne bomo plačevali, ker je to vstran vržen denar. Zato tudi ne bomo podpisali aneksa o zadržanju omrežnine. Niti pod razno! Bojim se, da bomo na koncu sami plačali še obnovo vodovoda." Kar nekaj čistega vina so si župani nalili na ponedeljkom seji kolegija v Juršincih. treba izdelati projektov. In kot drugo: da če ne bodo enkrat (sedaj) začeli pripravljati Središče ob Dravi • Kljub zavrnitvi se nameri niso odpovedali Krajinski park še vedno buri duhove Čeprav so središki svetniki konec lanskega leta gladko zavrnili vzpostavitev krajinskega parka Središče ob Dravi, pa se tako občina kot Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) tej nameri ne nameravajo tako zlahka odpovedati. Ta poteza pa še posebej buri nekatere tamkajšnje kmete ... Središki župan Jurij Borko vztraja pri vzpostavitvi krajinskega parka, saj gre po njegovem za veliko razvojno priložnost občine, predvsem z vidika pridobitve nepovratnih sredstev. V tem trenutku imajo potrjena dva projekta preko Las, kjer so pridobili vsega skupaj slabih 200.000 evrov evropskih sredstev, ki naj bi jih deloma porabili tudi za park, v igri pa je še pol milijona evrov iz kohezijskega projekta Drava. Napoveduje, da se bodo kmalu o tem ponovno pogovarjali na občinskem svetu, kjer še pričakuje, da bodo svetniki vendarle »uvideli priložnost in podprli ustanovitev parka«. Jasno je, da je podobnega mnenja tudi projektni koordinator za izobraževanje in stike z javnostmi na DOPPS Dominik Bombek, ki opozarja: »Ker krajinski park ni bil ustanovljen, ni upravljanja, oziroma ni subjekta, ki bi lahko vodil prej opisane aktivnosti. Prav tako je vprašljiv LAS projekt, kot je Razvoj turistične in naravoslovne ponudbe v občini Središče ob Dravi, ki je potrjen in se vsebine navezujejo na krajinski park. S temi sredstvi bi razvijali turistično infrastrukturo, izdelali celovito grafično podobo krajinskega parka, razvili in povezali dopolnilne dejavnosti z naravo, nabavili opremo za prevoze s kočijami, izvedli turistično promoci- jo občine, opremili info pisarno, pokrili stroške prireditve Praznika buč, pokrili zaposlitev za eno leto ... Brez ustanovljenega krajinskega parka je vprašljivo tudi črpanje sredstev iz kohezijskega projekta - Drava. S tem denarjem se, med drugim, namerava dodatno opremiti informacijska pisarna krajinskega parka, izvesti odkupe zemljišč, z vsem tem pa je treba upravljati. Ker se ni potrdil odlok o Spomnimo, daje večina svetnikov v razpravi na občinskem svetu izrazila predvsem skrb glede omejitev, ki naj bi jih prinesel omenjeni park. Ta bi namreč poleg same struge reke Drave obsegal tudi njivske površine, ki segajo vse do železnice. A Dominik Bombek iz Doppsa te pomisleke zavrača in utemeljuje, da zaradi že obstoječih statusov predvidenega območja ob Dravi (predvsem zaradi Nature 2000) omenjeni park ne bi prinašal dodatnih omejitev, temveč priložnosti za razvoj turizma, ki pa jo v prvi vrsti morajo prepoznati domačini. Foto: Črtomir Goznik Fotografija prikazuje del enega od slovenskih krajinskih parkov, ki danes sameva. krajinskem parku, ni upravljavca, ki bi delal na prej opisanih aktivnostih. Glede na to se lahko zgodi, da ne bo izgubila samo narava, ampak občina in ljudje, saj je vrednost prijavljenih projektov, ki temeljijo na krajinskem parku, okrog 500.000 evrov.« Kot še nadaljuje, je bilo v tej smeri res narejenega zelo veliko. Če bodo imeli kaj od tega občani, ne samo Dopps ... Svetnik in podžupan Roman Me-dik, ki je na občinski razpravi v zvezi z vzpostavitvijo krajinskega parka izrazil precej pomislekov, umirja strasti in dopušča možnosti, da bi do slednjega vendarle lahko prišlo: »Če bodo stvari pravilno predstavljene in bodo na mizo dali konkretno vizijo in finančne posledice, ki bi jih krajinski park prinesel na dolgi rok, predvsem pa, da bodo imeli kaj od tega občani, ne samo DOPPS, potem vidim smisel v tem. Mnenja ljudi so različna. Najbolj so skeptični kmetje iz Obreža, ki na tistem območju obdelujejo zemljo. Lastniki zemljišč, od katerih naj bi se v sklopu enega izmed projektov odkupila zemljišča in bi tako zanje dobili par tisočakov, pa so temu seveda naklonjeni. Nekoliko drugače pa na celotno zadevo gledajo mladi, ki v tem dejansko vidijo neko priložnost. In če obstaja interes ljudi, bomo svetniki vsekakor za.« Tudi s podpisi proti krajinskemu parku Ustanovitvi parka pa ostro nasprotuje Marko Kočevar, ki na predvidenem območju obdeluje okoli 14 ha zemlje. Napoveduje zbiranje podpisov. »Ne preostane nam nič drugega, kot da gremo v zbiranje podpisov proti krajinskemu parku. Svetniki niso toliko modri, da bi izvedeli, kakšen bo režim za nas, ki imamo tam zemljo in nam to pomeni preživetje. Vodstvo občine vztraja, da to mora biti in ta park nam bodo vsilili na račun teh projektov in nepovratnih sredstev. Za nekoga je ta Drava hobi, za nas pa je ta zemlja življenjskega pomena. In mi, kmetje, bomo morali delati tako, kot nam bodo rekli. Samo peščica ljudi bo imela od tega korist, mi pa samo prepovedi ...« Kočevarju pa še ne gre v glavo, kako lahko občina na podlagi parka, ki sploh še ni ustanovljen, prijavlja in načrtuje projekte, sprašuje pa se še, kolikokrat bo občinski svet še odločal o vzpostavitvi parka ... Monika Levanic torek • 20. marca 2018 Gospodarstvo Štajerski 5 slame potrebuje vlaganja. Kar je res. Zaradi nujnosti obsežne preno-pridobili evropska kohezijska sredstva. Foto Črtomir Goznik Najprej: da so preveč slepo ali naivno verjeli, da za projekt obnove vodovoda ni dokumentacije, bodo še naprej ostali v mrtvem teku. Leta pa bodo minevala. Ce na mostu poči cev, je levi breg brez vode Širec se je odzval z besedami: „Ne glede na to, ali bomo vodovodni sistem obnavljali z evropskimi sredstvi ali ne, ga je nujno začeti sanirati. Spomnil bi samo na povezavo z desnega na levi dravski breg. Ena linija gre čez stari dravski most in se sedaj, ko se most obnavlja, ne sanira. Druga linija je v strugi, na levi breg pride na Žnidaričevem nabrežju, na koncu mestnega parka. Če se na transportnem cevovodu na starem dravskem mostu, ki je star okoli 60 let, zgodi strojelom, lahko celotno območje na levem bregu ostane brez vode. In to ne za nekaj dni, ampak kar nekaj časa. Zato je nujno, da začnemo izdelovati projekte in na podlagi teh rekonstrukcijo sistema. Na Puhovem mostu je zgrajen prostor, namenjen cevovodu. Transportni cevovod je zgrajen tudi po celotni Puhovi ulici." Mojca Zemljarič Župani govorili to, kar smo v Štajerskem tedniku razkrivali že lani in predlani Butolen o zavajanju: „Kdo je tu nor?!" „Zakaj se o pripravi projektne dokumentacije pogovarjamo šele danes? Pred dvema letoma smo opozarjali, da bomo za evropski denar verjetno potrebovali projekte. Takrat ste rekli, da bodo zadostovali popisi. Ko smo šli lani v Ljubljano, je ministrica Majcnova dejala, naj prinesemo projekte in se bo pričelo delati. Sedaj ugotavljamo, da nimamo niti hidravličnega izračuna. Kje so še izdelava in pridobivanje vse nadaljnje dokumentacije. Govorili ste o 120 milijonov težkem projektu, ki bi ga izvajali brez dokumentacije. Kdo je tu nor?! Ali pa je to kdo namenoma naredil? Bom vprašal konkretno: ali je MO Ptuj namenoma zavajala pri projektu vodovoda, daje lahko sedaj prijavila svoj projekt kanalizacije? Mi vpijemo proti Ljubljani, na koncu nam bodo od tam samo lepo pomahali, da nismo bili sposobni niti enega projekta pripraviti," je bil oster župan občine Žetale Anton Butolen. Podžupan MO Ptuj Gorazd Orešek je kritiko, da naj bi MO Ptuj pri projektu obnove vodovoda vlekla v svojo smer, zavrnil. Leskovar: „Brez projekta ni denarja" Oglasil se je tudi župan Kidričevega Anton Leskovar. „Bil sem med večjimi zagovorniki tega projekta, ker je to edina možnost, da bi manjše občine lahko prišle do evropskega denarja za investicije. Nekdo je res držal figo v žepu in nas zavajal. Enkrat seje govorilo, da projektne dokumentacije ne potrebujemo, drugič dajo potrebujemo. Sedaj je nesmiselno, da iščemo krivca. Bil sem med tistimi, ki smo nazadnje odločali, ali naj vodovod ostane prioroteta A ali pa ga postavimo v drugi plan. Glede na to, da zanj nimamo dokumentacije, je malo možnosti, da bi lahko počrpali sredstva. Občini Ptuj in Hajdina imata pripravljeno dokumentacijo za kanalizacijo, zato smo dali prednost temu projektu in ga postavili na listo A. Brez dokumentacije ne gre. Papirji morajo biti prirpavljeni v predalu, da se lahko projekte prijavlja na razpise. Prej kot bomo imeli izdelan projekt, prej bomo lahko pričeli pritiskati za denar. Če projekta ne bomo imeli, se niti nimamo s čim pogajati." Ivi iv rr • 1 1..v Janzekovic: „Zupani se ne bomo sposobni nic dogovoriti" Ptujski podžupan Orešek je poudaril: „Če sedaj ne bomo šli v izdelavo projekta, bomo naslednje leto spet na isti točki." Župan Dornave Rajko Janžekovičje dodal, daje dokumentacija osnova. Brez tega se nimaš kaj pogajati. Predlagal je, da bi občine za namen vodooskrbe ustanovile zvezo občin. „Ker mi župani se očitno ne bomo sposobni nič dogovoriti. Letos so tudi volitve in je vprašanje, kako bo naprej." Slovenija • Teleing v lasti Telemacha 3. aprila spremembe za naročnike Teleinga Podjetje Teleing je postalo del velike družbe, in sicer podjetja Telemach, ki spada v skupino United group. Z njihovo združitvijo je soglašala tudi republiška agencija za varstvo konkurence. Kaj pa to pomeni za uporabnike Teleingovih storitev? Teleing je storitve fiksnih telekomunikacijskih storitev ponujal v 15 občinah Spodnjega Podravja in Pomurja. Kljub dobremu položaju na trgu so se pred meseci odločili, da sklenejo strateško partnerstvo s podjetjem Telemach. Potrebni postopki za združitev so bili izvedeni že lani poleti, v tem času so čakali le na odločbo Agencije za varstvo konkurence RS. Pred to je bila koncentracija priglašena julija lani, kar je bil zadnji in ključni korak do vstopa v strateško partnerstvo. Novembra lani je Agencija izdala odločbo in dala zeleno luč. Ugotovili so, da je koncentracija skladna s pravili konkurence. V prvih mesecih tega leta sta Teleing in Telemach uredila še preostale podrobnosti, ki jih bodo že čez nekaj dni občutili tudi uporabniki. Da zanje združitev pomeni le prednost, poudarjajo tako oboji. Kot je povedal Janez Smolkovič, direktor podjetja Teleing, je pridruževanje in konsolidacija operaterjev normalen trend na trgu EU in Slovenije. Poudaril je, da so le operaterji, ki ponujajo celotno paleto fiksnih in mobilnih storitev, lahko dolgoročno konkurenčni. Mi mobilne telefonije nismo ponujali, zaradi česar ni bilo celovite ponudbe. „Svoje je prispevala sprememba modelov komercialnih televizij. Prepričan sem, da bodo naši naročniki s tem strateškim partnerstvom le še pridobili, saj bo programska shema bogatejša, mobilne storitve so pri Telemachu zelo ugodne. Ključnega pomena je, da bo ponujena celovita storitev," je poslovno odločitev pojasnil Smolkovič. Za naročnike fiksnih komunikacijskih storitev Teleing spremembe v veljavo stopijo 3. aprila 2018. Tele-machova digitalna shema bo nadomestila trenutno shemo. Kot obljub- ljajo, bodo naročnikom na voljo novi programi in bogatejši paketi. Bo pa za ogled vseh novih programov treba zagnati ponovno iskanje programov. V veljavo seveda stopijo Splošni pogoji uporabe storitev družbe skupine Telemach, obenem pa tudi Cenik fiksnih storitev aktualnih paketov družbe Telemach, ki je dostopen na spletu in na prodajnih mestih Telemacha. Da bi ohranili naročnike, v podjetju Telmach obljubljajo popuste na spremenjene pakete. Trenutni paketi mobilne telefonije Teleing ostajajo nespremenjeni, že danes pa so možna naročila na Tele-machove mobilne pakete VEČ. Od objave obvestila o spremembah do njihove uveljavitve imajo naročniki-potrošniki pravico brez odpovednega roka, brez plačila stroškov prekinitve naročniškega razmerja in brez pogodbene kazni odstopiti od naročniške pogodbe, TELB TELEF&pS telemach Spremembe začnejo veljati 3. aprila. Do takrat labko naročniki prekinejo veljavne pogodbe brez pogodbenih kazni. United group prisotna v številnih državah Z izjemno širokim dosegom preko kabelskega omrežja in digitalne satelitske televizije ter ciljanimi vsebinami, zagotovljenimi preko interneta, so se podjetja skupine United group na svojih trgih uveljavila kot ponudniki hitrega interneta, cenovno ugodne telefonije in najbolj privlačnih vsebin, ki so naročnikom na voljo na vseh napravah in v vseh formatih. Delujejo v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, Srbiji, Črni gori in Makedoniji ter na Hrvaškem. Skupina United group posluje z več uspešnimi blagovnimi znamkami. če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Kar je pomembno vplivalo na odločitev Teleinga, da stopi v strateško partnerstvo s Telemachom, je dejstvo, da ima njihov partner zagotovljene vire financiranja za dokončanje optičnega omrežja, ki ga Teleing gradi od leta 2007. Teleing bo tako tudi v prihodnje imel delo na našem območju, do leta 2020 naj bi v celoti nadomestil obstoječa bakrena omrežja kabelske televizije z novim optičnim omrežjem. Optika bo torej kljub prevzemu v celoti zgrajena na območjih oz. v občinah, kjer je to predvideno. Dzenana Kmetec TELEING Foto: CG 6 Štajerski Podravje torek • 20. marca 2018 Gorišnica • Lani osem gradbenih projektov Cestnemu podjetju občinski posli za skoraj 700.000 evrov, lenarški Lipi za nekaj desettisočakov manj V občini Gorišnica je največ gradbenih poslov v lanskem letu dobilo Cestno podjetje Ptuj (CPP), in sicer v skupni vrednosti okoli 688.000 evrov. Sledi lenarška gradbena zadruga Lipa s pogodbami v skupni višini slabih 632.000 evrov. V objavi na občinski spletni strani Občina Gorišnica navaja posle in izbrane izvajalce v letu 2017. Že na prvi pogled je jasno, da je največ občinskih poslov dobilo CPP. Od osmih gradbenih projektov ni vključeno v samo štiri projekte. Z Občino Gorišni-ca je podpisalo pogodbe v skupni vrednosti okoli 687.900 evrov. Med pridobljenimi posli CPP v preteklem letu je kanalizacijski sistem v Tibolcih in delu naselja Zamušani v vrednosti dobrih 425.700 evrov ter izgradnja pločnika oz. asfaltne površine za pešce med Muretinci in Stojnci, ki je stala 78.700 evrov. Ptujsko podjetje skupaj z lenarško Lipo gradi vaško--gasilski dom Zagojiči, o katerem smo že pisali. CPP bo na projektu izvedlo strojne in elektro instalacije v skupni vrednosti nekaj več kot 183.000 evrov, Lipa pa gradbena in obrtniška dela za 384.000 evrov. CPP občini dobrih 90.000 evrov za komunalnega in projekte Občina Gorišnica je kot najugodnejšega ponudnika družbo CPP izbrala tudi za izgradnjo poslovno-stanovanjskega objekta. Največja gradbena družba v Podravju je občini za odkup zemljišča ponudila 61 evrov za kvadratni meter (z DDV), po zaključeni investiciji CPP občini ponudilo v odkup stanovanja po ceni 1.260 evrov za kvadratni meter (z DDV). Na občini računajo, da bodo na račun komunalnega prispevka dobili 65.650 evrov. Investitor bo od občine odkupil tudi projekte v vrednosti 25.810 evrov. Kot smo poročali, bo ptujsko podjetje na mestu porušenega zadružnega doma zgradilo poslovne prostore, v dveh etažah bo 16 stanovanj. Investicijaje ocenjena na vsega skupaj 2,6 milijona evrov. Med večjimi posli Zadruge Lipa, ki je sicer v lanskem letu z občino podpisala občinske posle v skupni Podatki o vseh javnih naročilih v občini Gorišnica v lanskem letu (2017) Javno naročilo Ocenjena vrednost brez DDV (v €) Izbrani ponudnik ali izvajalec Vrednost pogodbe z DDV (v €) Pisarniški material 6.000 Biroprodaja 4.937 Nabava blaga 5.000 Trgovina Vrtnica 3.114 Dobava plina 53.500 Plinarna Maribor 62.500 Vzdrževanje javne razsvetljave 12.000 Elektro ISM Studio Ormož, Tadej Ivanuša s.p. 11.410 Rekonstrukcija mostu čez reko Pesnico 60.000 Markomark Nival 55.678 Kanalizacijski sistem Tibolci in dela naselja Zamušani 400.000 CP Ptuj 425.759 Gradnja vaško-gasilskega doma Zagojiči, oddano po sklopih Gradbena dela: 150.000 Obrtniška dela: 240.000 Strojne instalacije: 135.000 Elektro instalacije: 50.000 Zadruga Lipa Lenart Zadruga Lipa Lenart CP Ptuj CP Ptuj Gradbena dela: 149.009 Obrtniška dela: 235.298 Strojne instalacije: 134.251 Elektro instalacije: 49.185 Projektiranje za športni center Gorišnica 60.000 TMD Invest 39.650 Pločnik Stojnci - Muretinci 70.000 CP Ptuj 78.703 Sanacija ZD Gorišnica 40.000 Zadruga Lipa Lenart 40.903 Vaško gasilski dom Mala vas, oddano po sklopih Gradbena dela: 150.000 Elektro instalacije: 50.000 Obrtniška dela: 236.000 Strojne instalacije: 135.000 Zadruga Lipa Lenart Zadruga Lipa Lenart Nival Invest Nival Invest Gradbena dela: 172.338 Elektro instalacije: 34.081 Obrtniška dela: 197.304 Strojne instalacije: 52.680 Izgradnja poslovno-stanovanjskega objekta 2.600.000 CP Ptuj Cena za m2 stanovanja je 1.260 evrov z DDV, cena za nakup zemljišča je 61 evrov z DDV. Vir: Občina Gorišnica vrednosti 631.600 evrov, je še izgradnja gasilsko-vaškega doma Mala vas, kjer bodo izvedli gradbena dela in elektro instalacije v višini okoli 206.000 evrov, za strojne instalacije in obrtniška dela v skupni vrednosti nekaj manj kot 250.000 evrov pa je bilo izbrano podjetje Nival Invest iz Vidma pri Ptuju. Občina je sicer v lanskem letu podpisala še eno pogodbo s podjetjem s skupine Nival, in sicer z družbo Marko Mark Nival v vrednosti 55.700 evrov za rekonstrukcijo mostu čez reko Pesnico med Zamu-šani in Gorišnico. Med pridobljenimi posli Lipe je tudi sanacija zdravstvenega doma za okoli 40.900 evrov. Občina je v lanskem letu sklenila še pogodbo s ptujsko družbo TMD Invest za projektiranje Športnega centra Gorišnica v vrednosti dobrih 39.000 evrov. Monika Levanic Foto: CPP Sveti Tomaž • Najožji odsek ceste med Ljutomerom in Ptujem Ozko grlo se bo širilo v letu 2019 Med pokopališčem in koncem naselja Sv. Tomaž je cesta široka samo štiri metre. Zaradi povečanega prometa gre za najnevarnejši odsek ceste med Ljutomerom in Ptujem, kjer hodijo tudi šolarji in starejši. S širitvijo ceste bodo gradili še pločnik, kanalizacijo in javno razsvetljavo. Gre za cestni odsek, ki povezuje center Sv. Tomaža s pokopališčem in obratno ter je zelo nevaren za pešce, saj ni pločnika. Čeprav gre za regionalno cesto, je ta tako ozka, da se dva tovornjaka ne moreta normalno srečevati. S širine štirih metrov bodo cesto razširili na 6 metrov. Gre za odsek, dolg 900 metrov, ki je nevaren, zato je potrebna širitev ceste in gradnja pločnika. Ker gre za regionalno cesto Ljut-omer-Ptuj, je za njeno obnovo oz. razširitev pristojna Direkcija RS za infrastrukturo. Od leta 2007 tečejo pogovori med občino Sv. Tomaž in direkcijo. Občina je poskrbela za potrebno dokumentacijo in jo predala direkciji. Zdaj so naročili novela-cijo projektne dokumentacije, ki bo predvidoma v marcu končana. »Sledijo podpis sofinancerskega sporazuma, odmera in odkup potrebnega zemljišča ter izvedba postopka javnega naročila,« je dejala direktorica občinske uprave občine Sv. Tomaž Zinka Hartman. Ko bodo torej odkupili vsa potrebna zemljišča, sledi objava razpisa za izvajalca. Začetek širitve ceste je odvisen od prej omenjenih aktivnosti. Iz Direkcije RS za infrastrukturo so zapisali: »Če ne bo težav z odkupi zemljišč in vloženih zahtevkov za revizijo na odločitev o izboru izvajalca gradbenih del, ocenjujemo, da se lahko gradnja začne v drugi polovici leta 2019.« Sredstva direkcije za to cesto so načrtovana v letu 2019. Občina jih opominja Zakaj se kljub pozivom občine niso prej lotili omenjene gradnje, v direkciji odgovarjajo: »Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v preteklih letih (ustavitev investicij) je bil omenjeni projekt v proračun uvrščen šele leta 2018. Dokler ni investicijski projekt uvrščen v proračun, Direkcija RS za infrastrukturo ne more in ne sme izvajati aktivnosti, zato je bilo pred leti dogovorjeno, da Občina Sv. Tomaž pridobi projektno dokumentacijo.« Direkcija bo financirala širitev ceste, Občina Sv. Tomaž pa iz svojega proračuna izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in meteorne kanalizacije. Zinka Hartman je potrdila, da so za investicijo predvidena sredstva že v proračunu za letošnje leto. Ker ne vedo, koliko natančno bodo stro- ški, je v proračunu zajeta le okvirna višina sredstev. Sicer je še kar nekaj odsekov regionalne ceste Ljutomer-Ptuj v slabem stanju. Nekateri odseki so bili v zadnjih letih v celoti na novo asfaltirani (v občini Sv. Tomaž npr. so delno obnovili cesto v Koračicah in Savcih), spet na drugih samo krpajo luknje. Na vprašanje, kdaj bi lahko prišlo do celotne rekonstrukcije ceste Ljutomer-Ptuj, odgovarjajo: »Direkcija RS za infrastrukturo se zaveda, da je regionalna cesta R3-713/4910 na določenih odsekih v slabem stanju, zato bo ustrezno prevoznost ceste urejala v sklopu rednega vzdrževanja.« V občini Sv. Tomaž se zavedajo, da je omenjena cesta strateško pomembna povezava. Njena urejenost je pomembna tako za prebivalce kot tudi za ves tranzitni promet, ki se iz leta v leto povečuje, ter za razvoj gospodarstva in turizma. KS Foto: KS petek • 16. marca 2018 Podravje Štajerski 7 Slovenija • Motnja v oskrbi z zdravili Kaj imajo doječe matere s kibernetskim napadom Od oktobra lani je bila dobava kontracepcijskih tablet Cerazette za Slovenijo prekinjena. To je toliko večji problem, saj je šlo za (dotlej) edino kontracepcijsko sredstvo pri nas, ki ne vsebuje hormona estrogena in ga lahko uporabljajo doječe matere. Vse od 1. oktobra 2017 naprej je bilo v Sloveniji nemogoče dobiti tablete Cerazette. Razlog, ki ga je navedel proizvajalec, podjetje Merck Sharp & Dohme, je motnja v oskrbi. Do tega naj bi prišlo zaradi kibernetskega napada na omenjeno podjetje, kar je vplivalo na proizvodnjo zdravil. Kot so sporočili novembra, naj bi zadeve uredili do januarja letos, a se je izkazalo, da omenjenih tablet v predvidenem roku na našem trgu še vedno ni bilo. Cerazette so sicer nadomestili s tabletami Ce-relle, drugega proizvajalca, in sicer Gedeon Richter, d. o. o., Madžarska. Imele naj bi enako učinkovino (dezogestrel) in jakost kot Cerazette, razvrščene pa so na pozitivno listo zdravil z oznako CP100, kar pomeni, da so v celoti krite iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. „V Centralni bazi zdravil, ki je javno dostopna, je pri tabletah z lastniškim imenom Cerezatte navedeno, da je oskrba motena ter da Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) od dobavitelja teh tablet ni prejela obvestila o ponovnem prihodu na trg," je vse, kar so okrog tega zapleta pojasnili na ministrstvu za zdravje. Po pol leta Cerazette ponovno v lekarnah „Tablete Cerazette so imele od oktobra 2017 prijavljeno motnjo v preskrbi z napovedanim trajanjem do 20. februarja letos. Za vzrok nastale motnje v preskrbi je imetnik dovoljenja za promet navedel moteno dobavo za slovenski trg kot posledico motenj v delovanju logističnih sistemov dobavitelja tablet Cerazette," so o nastalem zapletu povedali na Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). V Agenciji so si prizadevali, da se čim prej vzpostavi vsaj oskrba z večjim pakiranjem (84 tablet), majhnega z 28 tabletkami Cerazette na našem trgu predvidoma ne bo več. A to še zdaleč ni osamljen primer. Agencija je obravnavala kar 1.200 primerov motenj dobave zdravil. Zdravila, za katera zdravstvena stroka ugotovi, da so v sistemu javnega zdravstva v Republiki Sloveniji nujno potrebna, oziroma če zdravilo ustreza postavki na seznamu esencialnih zdravil (Cerazette so tak primer) in na trgu ni medsebojno zamenljivih zdravil drugih proizvajalcev z isto sestavo, Agencija na podlagi vloge veletrgovca izda začasno dovoljenje, na podlagi katerega ta vele- trgovec z zdravili vnese določeno količino nadomestnega zdravila iz druge države članice v odobrenih utemeljenih količinah. Oskrba določenih zdravil je lahko prekinjena za več let, tudi za sedem ali več. V veliki večini primerov natančnih razlogov za prenehanje dobave proizvajalci ne navedejo, vsaj jasno ne. Večina jih zapiše le, da gre za motnjo v preskrbi. Zanimivo je, da je motnja v oskrbi za kontracepcijske tablete Cerazette veljala za Slovenijo, za Avstrijo pa ne. Uporabnice so si tako lahko tablete Cerazette na recept nabavile tudi v tujini, a pogoji ZZZS so jasni. Zavarovana oseba ima pravico do povračila stroškov vrednosti zdravila in živila, ki jih je kupila v državi članici EU, če je zdravilo in živilo pravica v Republiki Sloveniji in je zavarovani osebi predpisano na recept. A tudi, če odda vlogo in zahteva povračilo, potne stroške krije zavarovanec sam. Pa še: zavod povrne zgolj ceno zdravila na računu v enakem deležu, kot bi ga kril v primeru izdaje v slovenski lekarni. Če je to dražje v tujini, razliko krije zavarovanec. Po pol leta zapletov so tablete Cerazette (veliko pakiranje) ponovno na slovenskem trgu, od prejšnjega tedna naprej je na voljo tudi v Lekarni Ptuj. Dženana Kmetec Težava več kot 12.000 uporabnic Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje je poraba kontracepcijskih sredstev na recept vrh dosegla leta 2008. Od takrat naprej se vztrajno zmanjšuje. V letu 2017 se je glede na leto 2016 zmanjšala za šest odstotkov. Še vedno so stroški, ki jih krije zdravstveno zavarovanje, veliki: v letu 2017 so znašali 5,1 milijona evrov. Število prejemnic kontraceptivov Cerazette je v letu 2017 znašalo kar 12.507, kar pomeni okrog 12 odstotkov uporabnic kontracepcijskih tablet. Na naše tržišče so prišle leta 2008 in so bile edina dostopna kontracepcijska tabletka, ki ne vsebuje hormona estrogena. Pogosta je tudi kontracepcija v obliki materničnih vložkov, ki pa se ne predpisuje na recept, temveč jo zavarovalnica plača neposredno ginekologu oz. zavodu. Foto: Črtomir Goznik Čeprav je na seznamu esencialnih zdravil, je bila oskrba s tabletami Cerazette prekinjena za kar pol leta. Uporabljalo ga je več kot 12.500 žensk. Juršinci • Župani na 14. redni seja kolegija ponovno o urgentnem centru Kritični do odločitev na ravni države, ministrstev ... Zadnje leto se skorajda vsaka seja kolegija županov občin Spodnjega Podravja vrti okrog izgradnje urgentnega centra na Ptuju. Vsak korak naprej po navadi zasenčita dva nazaj. Tudi tokrat, v Juršincih, so župani povedali, da se ne morejo znebiti grenkega priokusa, v dobronamer-nost države, tudi ministrstva za zdravje, pri tem projektu le redki še zaupajo. Bodo pa se borili do konca, tudi opcija, da se podajo v prestolnico in z državljansko nepokorščino izrazijo svoje stališče, je še zmeraj aktualna. Tudi zato, ker naj bi jim država nalagala vedno več dela, brez pokritja stroškov. Dobri dve uri so župani debatirali o težavah, ki jih trenutno pestijo in so jim v večjem delu skupne. Sicer jih je veliko, so pa se tokrat osredotočili na nekatere najpomembnejše, med drugim tudi na izgradnjo urgentne-ga centra. Občine so pripravljene projekt finančno podpreti. S tem so župani Spodnjega Podravja pokazali pripravljenost pomagati lokalnemu okolju, prebivalcem. Dve občini, Podlehnik in Destrnik, še sicer nista podpisali pogodbe s ptujsko bolnišnico, a naj bi jo kmalu, takoj po sprejetjih proračunov. „Kaj nas čaka po tem, pa ne vem," je županom dejal Andrej Levanič, direktor SB Jožeta Potrča Ptuj. Meni sicer, Spremembe tudi v naši medijski družbi Po več mesecih prizadevanj, da se ta točka uvrsti na dnevni red kolegija, sta Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, in Domen Hren, urednik Radia Ptuj, dobila priložnost predstaviti spremembe v naši medijski družbi. Župane sta pozvala, da se opredelijo o možnosti sofinanciranja regionalnega radijskega programa in posebnega spletnega portala, na katerem bi združili za našo regijo vse pomembne informacije. Predlog je, da bi občine namenile en evro letno po prebivalcu. Kakšna stališča bodo zavzeli župani ter kako želijo, da so njihovi občani informirani, bo znano v prihajajočih tednih. da so to le še formalizmi, ki služijo kot izgovor nasprotnikov izgradnje. A predaja, pravi, sploh ni opcija, kaj pa bo, bo jasno predvidoma v roku dveh tednov. „Ste ključni moment na tehtnici, v Ljubljani je le malo zagovornikov tega projekta," je županom dal vedeti Levanič. Prizadevanja bolnišnice so župani še enkrat več kot jasno podprli. Dopise, pojasnila in različna mnenja različnih ministrstev pa označili kot nesmiselno in neutemeljeno iskanje izgovorov. Dopis ministrstva za finance, ki naj bi se tik pred začetkom izgradnje ponovno spraševalo o smiselnosti in potrebnosti izgradnje urgence na Ptuju, jih je razburil. Direktor Levanič je jasno povedal, da bodo očitno morali stopiti skupaj: Kje tiči zajec? Foto: Črtomir Goznik Direktor SB Ptuj Andrej Levanič na seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja v Juršincih; prvi z leve. Čeprav naj bi se v začetku leta 2018 začela izgradnja urgentnega centra Ptuj, se nekateri akterji očitno še vedno sprašujejo o smiselnosti tega projekta. Kar čudi in preseneča, je to, da je med njimi tudi finančno ministrstvo. V dopisu, ki so ga pred dnevi posredovali ptujski bolnišnici, se sprašujejo, kje bo zavod, ki je v rdečih številkah, dobil denar za lastni delež. Zapisali so še, da morda ptujski urgentni center iz mreže sploh ni izpadel pomotoma in spomnili na (po njihovi oceni) bližino mariborske urgence. „Če se nam v roku tedna ali dveh na vladni ravni ne uspe dogovoriti, potem nam preostane le nekaj - udarna javna akcija ali pa da sprejmemo poraz, kar pa po moje ni sprejemljiva možnost." Vprašanje finančnega ministrstva, kje bo ptujska bolnišnica dobila lastna sredstva, je župan občine Žetale Anton Butolen označil kot neumno. „Kje so za te projekte denar dobile vse preostale slovenske bolnišnice, ki so bile večinoma bolj zadolžene kot ptujska? Ptujska bolnišnica je med manjšimi „zgubaši" v državi. Se kdo sprašuje, kdo bo pokril milijonske izgube UKC Ljubljana. Tam država hitro pokrije izgubo," je sklenil žetalski župan. Dženana Kmetec 8 Štajerski V središču petek • 16. marca 2018 Podravje • Kako visoke (ali nizke) pomoči ob rojstvu otroka namenijo občine staršem Velike razlike v izplačilih pomoči ob r Pomoč ob rojstvu otroka nudijo vse občine v Podravju, znesek pa se od občine do občine zelo razlikuje, saj ni enotnega pravila. Najvišji zne obdarijo z vrednostnimi boni (sterntalerji). Sicer pa se zneski pomoči ob rojstvih otrok v spodnjepodravskih občinah v povprečju gibljejo m Občina, ki namenja za novorojence najmanj, je občina Videm; le 70 evrov. Tudi v občini Gorišnica niso posebej radodarni, za prvorojenca namreč namenjajo 80 evrov. Novega občana nekatere občine obdarujejo tudi z voščilnicami in simboličnimi darili, predvsem v obliki knjižic. Kot posebnost velja omeniti sadiko drevesa, lipe, ko jo novorojencem podeljujejo v Svetem Andražu. Središče ob Dravi V občini Središče ob Dravi je pomoč ob rojstvu otroka enaka od nastanka samostojne občine. Prvorojencem podarijo 300 evrov, dru- gorojencem 400 in tretjerojencem 500 evrov. Če se rodita dvojčka, prejmeta 300 plus 400 evrov in še 20-odstotni dodatek. Pet let nazaj so ob denarni pomoči staršem podarili še knjigo, bodisi zanje ali za otroke. Te praktične nagrade zdaj ne razdeljujejo več. Sveti Tomaž Občina Sveti Tomaž vsakemu novorojencu podari 200 evrov, ne glede na to, ali gre za prvega ali tretjega otroka. Ta pomoč je ista od leta 2008 dalje. Ob tej finančni pomoči ne podeljujejo praktičnih daril. Višina finančne pomoči novorojencem v občinah Spodnjega Podravja (v evrih) Občine Prvi otrok iDrugi in vsak nasledn ji otro^|Darila Središče ob Dravi 300 400, 500 ne Sveti Tomaž 200 200 ne MO Ptuj 150 150 ne Hajdina 170 170 ne Kidričevo 200/300 200/300 ne Destrnik 100 100 ne Ormož 150 200 ne Markovci 250 450, 500 da Dornava 100 120, 150 ne Gorišnica 80 100, 200 ne Cirkulane 150 150 ne Majšperk 100 120, 220 ne Videm 70 100, 150, 200 . . ne Zavrč 200 200 ne Žetale 200 200 ne Sveti Andraž 150 150 da Trnovska vas 100 100 da Juršinci 150 150 da Lenart 150 150 ne Starše 500 500 da Podlehnik 200 200 ne lz državne blagajne 280 evrov Slovenija staršem ob rojstvu otroka nudi enkratno denarno pomoč, ki znaša dobrih 280 evrov. Namesto denarja lahko v enaki vrednosti izberejo tudi opremo za novorojenca v obliki paketa. Ta pomoč od letos spet pripada vsem staršem, medtem ko je kar nekaj let veljalo, da sojo lahko prejeli le tisti, ki niso presegli določenega cenzusa (64 % povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana oziroma 631,93 evra na družinskega člana). Vir: Občine Spodnjega Podravja Ptuj V mestni občini (MO) Ptuj enkratna denarna pomoč staršem ob rojstvu vsakega otroka znaša 150 evrov. Znesek se je s sto povišal na 150 evrov s sklepom mestnih svetnikov na zadnji seji mestnega sveta 19. februarja letos. Praktičnih daril ob rojstvu otroka MO Ptuj ne poklanja. Hajdina Občina Hajdina staršem novorojencev namenja po 170 evrov. Znesek je enak za vsakega otroka. Višino prispevka so nazadnje spreminjali leta 2014. Pred spremembo je bil znesek 167 evrov. Drugih daril ob rojstvu otrok občina staršem ne namenja. Kidričevo Občina Kidričevo staršem novorojencev podarja vrednostni bon Stemthal (v vrednosti 300 evrov) ali pa 200 evrov. Vrednost enkratne denarne pomoči staršem ob rojstvu otrok so nazadnje spreminjali lani. Do tedaj so za prvega rojenega otroka namenjali 150, za drugega 200, za tretjega in vsakega naslednjega pa po 300 evrov. Drugih daril občina Kidričevo staršem ob rojstvu otrok ne namenja. Destrnik Občina Destrnik staršem otrok ob rojstvu na podlagi pravilnika, sprejetega v letu 2012, nameni 100 evrov. Pred tem pravilnika o enkratni pomoči staršev ob rojstvu otrok niso imeli. Občina praktičnih daril ob rojstvu otrok ne podarja. Ormož Občina Ormož se je na predlog nekaterih svetnikov odločila povišati višino enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka, in sicer za 50 evrov. Mladim staršem odslej tako pomagajo z denarjem v višini 150 evrov za prvorojenega otroka in 200 evrov za vsakega naslednjega otroka. Zadnja sprememba je bilaig. februarja 2018. Pred tem je znašala višina enkratne pomoči 100 evrov za prvorojenega otroka in 150 evrov za vsakega naslednjega novorojenega otoka. Praktičnih daril otrokom ne podeljujejo. Cirkulane, Zavrč • Projekt Simbioza Učenci postali učitelji Na obeh lokacijah Osnovne šole (OŠ)Cirkulane-Zavrč so pripravili delavnice računalniškega in spletnega opismenjevanja za vse generacije. V učitelje so se za teden dni prelevili kar osnovnošolci. Vseslovenski projekt Simbioza spodbuja medgeneracijsko sodelovanje ter prenos znanja z mladih na starejše (in obratno) na vseh področjih. Lani jeseni so na cirkulansko--završki šoli že pripravili vseslovensko akcijo Simbioza giba; s starši in starimi starši učencev so izvedli uro pouka v športni telovadnici. Zdaj mlajši starejše učijo osnov uporabe računalnika, spleta in elektronske pošte, tu in tam komu pomagajo tudi pri zagatah s pametnimi telefoni. Brezplačne enotedenske delavnice so prejšnji teden pripravili v Cirkulanah, ta teden jih bodo še v Zavrču. Ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek je povedala, da so na računalniške delavnice povabili vse generacije, sorodnike in prijatelje učencev: »Starši učencev so uporabe računalnikov večinoma vešči, zato so se vabilu bolj odzvali stari starši, povabili smo tudi društvi upokojencev obeh občin. Odziv je zelo dober, ljudje so navdušeni, na otrokom; počutijo se pomembne, racijskih projektih, lani so jo med 142 delavnice prihajajo z veseljem, na saj lahko tudi oni koga kaj naučijo.« sodelujočimi šolami izbrali za Naj koncu prejmejo tudi potrdilo, da so OŠ Cirkulane-Zavrč tudi sicer slovi Simbioza šolo. nekaj dosegli. Delavnice so všeč tudi po številnih in raznolikih medgene- EvaMilošič Foto: arhiv Osnovne šole Cirkulane-Zavrč Otroci so dedke in babice naučili brskanja po spletu in pošiljanja elektronske pošte. Ptuj • OŠ Ljudski vrt praznuje 60 let in 60 korakov Polnih šest desetletij delovanja te dni obeležuje hram u otrok na Ptujskem Je za vsako leto posebej pripravila prc 60 letih doživela marsikatero spremembo. Na Osnovni šoli Ljudski vrt so nedavno obeležili dan šole, ki je bil letos še posebej slavnosten. Jubilejno 60-letnico delovanja so praznovali ves teden. Med drugim so pripravili razstavo „Naša šola v 60 korakih", ki zajema opis dogajanja v posameznem šolskem letu, predstavitev pa spremlja tudi slikovno gradivo. S preletom zgodovine šole so se spomnili preteklih dogodkov, pripravili potopisni večer, v petek pa celotedensko praznovanje sklenili z osrednjo prireditvijo ob šestdesetletnici največje ptujske osnovne šole. Tudi tokrat so učenci navdušili z zanimivim programom skozi glasbo, ples in gimnastiko. „Naše praznovanje traja pravzaprav že več mesecev. Na šoli so nastale številne razstave iz- Na OŠ Ljudski vrt so jubilej proslavili s številnim petek • 16. marca 2018 V središču Štajerski 9 ojstvu otroka: od 70 do 500 evrov •sek, ki gaje za novorojenca v naših občinah možno dobiti, je 500 evrov, nakazujeta pa ga občina Starše. V občini Kidričevo pa starše otrok ied 100 in 300 evri. Ponekod se zneski z vsakim nadaljnjim otrokom zvišajo, drugod ne. Foto: Črtomir Goznik Markove! Od oktobra lani s precej višjo pomočjo ob rojstvu novorojencem mladim staršem pomaga občina Markovci. Ob rojstvu prvega otroka občina nameni enkratni prispevek v višini 250 evrov, za drugega 450 evrov ter za vsakega naslednjega otroka 500 evrov. Zadnja sprememba je bila 27. septembra 2017. Pred spremembo je bila pomoč za vsakega otroka 250 evrov. Do leta 2011 so starši dobili samo naročnino na revijo Otrok in družina. Občina še vsako leto pripravi sprejem pri županu, kjer novorojencem oz. njihovim staršem podelijo tudi praktična darila. Dornava Občina Dornava vse od leta 2009 ob rojstvu otroka namenja denarno pomoč v višini 100 evrov za prvorojenca, 120 evrov za drugega ter 150 evrov za tretjega in vsakega naslednjega otroka. Praktičnih daril ne podeljujejo. Pobudo o zvišanju denarne pomoči je sicer na preteklih sejah podal eden izmed svetnikov, a zaenkrat še ni realizirana. ¿m IV I Gorisnica Enkratna denarna pomoč za novorojenca v občini Corišnici znaša za prvega otroka 80 evrov, za drugega 100 evrov in vsakega naslednjega 200 evrov. Velja od leta 2007. Praktičnih daril ne podeljujejo. Cirkulane Višina enkratne denarne pomoči za vsakega novorojenca v občini Cirkulane znaša 150 evrov, pravilnik so sprejeli leta 2007 in ga do zdaj še niso spreminjali. Praktičnih daril ob rojstvu otroka ne podeljujejo, na podlagi pisnega mnenja patronaž-ne službe ali CSD pa se lahko v protivrednosti enkratnega denarnega prispevka pomoč novorojenemu otroku dodeli v materialni obliki - če tako zahtevajo koristi otroka. Majšperk V Majšperku pomoč za prvega novorojenca znaša 100 evrov, za drugega 150 ter za tretjega in vsakega naslednjega 220 evrov. Zneske so nazadnje spremenili februarja 2007. Poleg finančne pomoči starši ob rojstvu otroka prejmejo še knjigo (Otroci, otroci ali Otrokovo prvo leto ali Otroške bolezni). Podlehnik V Podlehniku znaša pomoč za vsakega novorojenca 200 evrov. Znesek so nazadnje spremenili maja 2014, pred tem so ob rojstvu otroka izplačevali 150 evrov. Praktičnih daril ob rojstvu ne podeljujejo, vsem staršem pa pošljejo čestitko in obvestilo o pravici do denarne pomoči za novorojence ter obrazec vloge za uveljavitev te pravice. Videm V Vidmu enkratna pomoč ob rojstvu otroka znaša 70 evrov, za drugega novorojenca 100 evrov in za vsakega naslednjega še dodatnih 50 evrov (za tretjega otroka torej 150, za četrtega 200 evrov itd.). Zneske so nazadnje spremenili januarja 2008, pred spremembo je enkratni prispevek za novorojenca znašal 63 evrov, za drugega otroka 83 evrov in za vsakega nadaljnjega še dodatnih 42 evrov. Praktičnih daril staršem novorojencev ne podeljujejo. Zavrč V Zavrču znaša pomoč za vsakega novorojenca 200 evrov. Navedeni znesek je v veljavi od junija 2015, pred sprejetjem omenjenega pravilnika je občina staršem podarila knjigo. Starši ob rojstvu otrok trenutno praktičnih daril na prejmejo. Žetale Enkratni prispevek za novorojenca v občini Žetale znaša 200 evrov; znesek je vedno enak ne glede na število otrok v družini. Žetalski občinski svet zneska od leta 2007 še ni spremenil. Praktičnih daril ob rojstvu otroka na žetalski občini ne podeljujejo. Sveti Andraž v Slovenskih goricah Pomoč za vsakega novorojenca v občini Sveti Andraž znaša 150 evrov. Znesek pomoči so nazadnje spreminjali julija 2015. Pred tem je veljal sklep iz leta 2002, po katerem je pomoč znašala 30.0000 tolarjev ali nekaj več kot 125 evrov. Od leta 2016 občina prireja tudi sprejeme novorojencev, združenim z ogledom vrtca in pogostitvijo. Vsak novorojenec pa prejme tudi sadiko lipe. Trnovska vas Za vsakega prvega in tudi vsakega naslednjega novorojenca znaša pomoč 100 evrov. Nazadnje so znesek pomoči spreminjali leta 2014, pred tem je znašala ta pomoč 80 evrov. Novorojencem občina podari tudi praktično darilo, knjigo oz. priročnik Otrokovo prvo leto, Otroške bolezni ipd. čenosti OŠ Ljudski vrt Šola, ki jo obiskuje največje število iv posebno predstavitev. Iz njih je razvidno, daje šola v teh Po številu učencev je bilo šolsko leto 1974/1975 rekordno Ob praznovanju 60-letnice OŠ Ljudski vrt je bila pripravljena razstava, na kateri so predstavljeni tudi zanimivi statistični podatki. Ob ustanovitvi šole, leta 1958/1959, je današnjo OŠ Ljudski vrt obiskovalo 417 učencev. A so bila tudi leta, ko jih je bilo še več:: rekordno je bilo šolsko leto 1974/1975, ko je šolo obiskovalo 1012 učencev, pouk je potekal v treh izmenah. Letos je na šoli 690 učencev, skupaj s podružnico pa kar 870 učencev in 107 zaposlenih. Prvi ravnatelj šole je bil Stanislav Horvat (1958-1959), nasledila gaje Katica Bračko (1959-1976), nato Ivan Težak (1976-1997), vse od leta 1998, skoraj polnih 20 let, je na čelu šole Tatjana Vaupotič Zemljič. k Foto: ČG ii nastopi. delkov naših učencev. Skupaj nam je uspelo spisati lepo in uspešno zgodbo, zelo sem ponosna na vse, sodelavce in učence šole. Osrednjo prireditev smo posvetili glasbi v različnih obdobjih, pomembno je, da glasba povezuje ljudi," je na prireditvi dejala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. Šola pod tem imenom deluje od leta 1992. Njena zgodovina je namreč pestra: najprej je delovala kot Tretja osnovna šola Ptuj, locirana v prostorih današnje OŠ Olge Meg-lič. Leta 1964 so jo preimenovali v OŠ Franca Osojnika in se preselili na Potrčevo cesto, kjer še vedno deluje. Pomemben mejnik za šolo, ki se je vsa ta leta srečevala s prostorskimi težavami, je leto 2010. Takrat so odprli nove prostore telovadnice, jedilnice in kuhinje. Po 52 letih prostorskih težav so tako dobili svoj prostor pod soncem in zagotovili optimalne pogoje za šolanje več sto šolarjev. Ob tem visokem jubileju je podžupan mestne občine Ptuj Marjan Kolarič ravnateljici predal protokolarno darilo - veliko statuo Mestne občine Ptuj. Dženana Kmetec ■ v* • Jursinci Prispevek po novorojencu znaša 150 evrov. Sklep o tem so sprejeli 5. februarja letos. Pred tem je znašal enkratni prispevek po novorojencu 100 evrov. Za novorojence in njihove starše dvakrat letno organizirajo sprejem pri županu. V spomin na srečanje jim podarijo knjižno darilo in cvet. Lenart Od leta 2008 znaša enkratna denarna pomoč ob rojstvu vsakega otroka 150 evrov. Pred tem letom so novorojence obdarili s praktičnimi darili. Novorojenci in njihovi starši prejmejo županovo čestitko. Starši pa se lahko odločijo tudi za rentno varčevanje ali namesto denarja vzamejo darilne bone trgovine v višini pomoči. Starse Od leta 2017 znaša enkratna denarna pomoč za otroke 500 evrov. Pred tem je znašala 140 evrov. Novorojencem podarjajo tudi knjižna darila. Občina Starše vsako leto sklene z najugodnejšo banko dogovor o poslovnem sodelovanju, ki novorojencem prinese dodatnih 25 evrov, če se starši odločijo, da bodo zanje odprli hranilno knjižico. Župan vsako leto za novorojence s starši pripravi sprejem, na katerem jim izroči odločbe o dodelitvi enkratne denarne pomoči in knjižice. Že od leta 2012 pa je v veljavi tudi pravilnik o subvencioniranju otroške prehrane v občini Starše, ki ureja subvencioniranje mlečnih preparatov za dojenčke do šestega meseca starosti in otroke do 2. leta starosti s socialno in/ali zdravstveno indikacijo. Dojenčkom do šestega meseca starosti so tako lani plačevali prehrano, ki jim jo je predpisal zdravnik na recept. V letu 2017 je proračunska postavka za ta namen znašala 10.130 evre, porabili so dobrih 9.036 evrov. Tudi v letu 2018 bodo s sredstvi proračuna omogočili prehrano na recept zdravnika vsem otrokom do šestega meseca starosti, katerih mame ne morejo dojiti. MZ, MG, EM, KŠ, ML Kako pomoč uporabijo starši Nevenka Petek, Gorišnica: »Nagradaje lepa pozornost občine, kijo izkazujejo ob rojstvu novorojenčka. Lovru smo za ta denar kupili posebno knjigo, ostalo pa je šlo za njegovo varčevanje.« Maja Zemljarič, Markovci: »V letu 2016, ko smo dobili novorojenčka, je znesek pomoči ob rojstvu v občini Markovci znašal 250 evrov. Lepo je, da občina nekaj prispeva ob rojstvu otroka, saj je vsaka pomoč dobrodošla. Denar smo namenili za varčevanje. Dali smo ga v 'šparavček'.« Tamara Štih, Sv. Tomaž: »Imam hčerki Veneso, kije stara štiri leta, in Stelo, kije stara štiri mesece. Venesa je takrat ob rojstvu prejela 200 evrov, prav tako zdaj Stela. Ta denar nam je prišel zelo prav in je zelo lepo od naše občine, da da nekaj za novorojenčke. Venesi sem kupila ušesni in čelni termometer, kreme za ritko, pripomočke za nego iz lekarne, tetra plenice in navadne plenice, otroški mehčalec in pralni prašek. Steli sem kupila mleko v prahu - več paketov, kreme za ritko iz lekarne, stekleničke in dude, aspirator za nos ter plenice in vlažilne robčke.« Simona Lah, Ptuj: »Sem mama Lucije, rojene v letu 2016, in Bineta, rojenega 12. februarja letos. Za prvega otroka sem prejela 100 evrov enkratne denarne pomoči. Po vsej verjetnosti bo znesek za drugega otroka enak, ker sem rodila pred sprejemom povišanja pomoči s 100 na 150 evrov. Znesek sicer ni velik, pride pa vedno prav. Po vsej verjetnosti bomo denar naložili na knjižico, ker velikih nakupov ne planiramo, vso opremo, kijo potrebujemo, imamo doma od prvega otroka." Tamara Mesarec, Ormož: »Ob rojstvu otroka vsaka pomoč pride še kako prav, prav tako tudi enkratna denarna pomoč, kijo občina podari staršem. Na veliko veselje mamic je občina ta enkratni prispevek za novorojence povišala za 50 evrov, ki zdaj znaša 150 evrov za prvega in 200 evrov za drugega oz. vsakega naslednjega otroka. Ob rojstvu otroka namreč pride tudi veliko izdatkov, zato smo ta denar porabili za raznorazne otroške kremice, pleničke; skratka vse za nego otroka, pa tudi za kakšno elektronsko napravo, kot je elektronska varuška, ki nam je v veliko pomoč.« Foto: Črtomir Goznik 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 20. marca 2018 Majšperk • Uredili bodo vinoteki v Majšperku in na Ptujski Gori Novi priložnosti za haloške vinogradnike in vinarje V občini Majšperk se bodo še pred poletjem ponašali z dvema novima pridobitvama; obnovili bodo prostore vinoteke na Ptujski Gori in uredili vinsko klet Društva vinogradnikov in sadjarjev Majšperk (DVSM) v Kulturno-poslovnem centru Majšperk. Pogodbo za obnovo ptujs-kogorske vinoteke so na Občini Majšperk že podpisali, dela bo do konca maja izvedlo ptujsko podjetje GP Project Ing. Vrednost pogodbe znaša 66.379 evrov z DDV. 85 % upravičenih sredstev projekta bo sofinanciral Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, saj je bila majšperška občina s projektom Povečanje razpoznavnosti kulturne dediščine na Ptujski Gori uspešna na javnem pozivu Lokalne akcijske skupine (LAS) Haloze. Županja občine Majšperk Darinka Fakin je povedala, da bodo na Ptujski Gori uredili in opremili vinoteko in klet, v zgornji etaži bodo prostor razširili: »Tako bomo pridobili dodaten prostor, kamor se bodo preselili naši radioamaterji. Vinoteka ne bo namenjena le pokušinam vina in drugih domačih izdelkov; celoten objekt bo namenjen različnim druženjem, v njem bodo lahko pripravljali različne delavnice. Šlo bo, skratka, za večnamenski prostor.« Prostor bodo uredili tako, da bo dostopen tudi invalidom. Vinoteka bo obiskovalcem ponujala haloška vina in možnost de-gustacije, najbrž pa tudi preostale pridelke in izdelke iz Haloz. Prodajni program v vinoteki bodo pripravili v sodelovanju z Vinarsko zadrugo Haloze, katere članica je tudi Občina Majšperk. Z delovanjem vinoteke bi se morda lahko odprla tudi možnost zaposlitve, vendar je županja napovedala: »V isti stavbi deluje turistično-informativna pisarna Tu- V majšperški vinoteki si bo kmalu mogoče ogledati, kako so Rimljani vinsko trto prinesli v Haloze. rističnega društva Ptujska Gora s pošto, ki je redno odprta. Prek nje bo mogoča tudi prodaja.« Poudarila je, da gre tudi za navezavo z Vidovo kletjo v Vidmu pri Ptuju: »Gradimo mrežo na področju Haloz.« Obnova vinoteke bo pravzaprav le prva faza obnove celotne ptujs-kogorske turistično-informativne pisarne, saj se je majšperška občina na javne pozive LAS Haloze prijavila s kar dvema projektoma za ta objekt. Fakinova je razložila, da gre pri prvem projektu za obnovo notranjosti objekta, pri drugem pa za Pogodba za obnovo vinoteke na Ptujski Gori je že podpisana. Foto: Branko Gajšt energetsko sanacijo: »Tudi projekt Obnova fasade in stavbnega pohištva na objektu turistično-informativne pisarne Ptujska Gora je na LAS Haloze že odobren, vendar čakamo še potrditev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.« Vrednost energetske sanacije stavbe, ki je zaščitena kot kulturni spomenik lokalnega pomena, znaša 48.333 evrov. Na majšperški občini so poudarili, da je stavba že v funkciji trženja in je kot taka pomembna točka za pomoč turistom in obiskovalcem Ptu- jske Gore. Kraj namreč letno obišče okoli 60.000 obiskovalcev, torej dnevno v povprečju več kot 160. Štiri podobe vinogradništva Trenutno v majšperški občini urejajo še eno vinsko klet, tisto v Kulturno-poslovnem centru Maj-šperk, kjer je svoje prostore dobilo Društvo vinogradnikov in sadjarjev Majšperk. Predsednik društva Anton Marčič je pojasnil, da gre za dva manjša prostora, vinoteko in pred-prostor: »V vinoteki se bodo lahko vinogradniki iz našega društva predstavljali s svojimi vini, v protokolarne namene jo bo lahko uporabljala tudi občina.« Vse štiri stene vinoteke so slikarji okrasili s podobami, je povedal Branko Gajšt: »Bogomir Jurtela je naslikal, kako so Rimljani vinsko trto prinesli v Haloze. Janez Ko-rez je upodobil trgatev, obiralce grozdja. Gregor Samastur je naslikal brentarja. Sam sem naslikal kužno znamenje na Jelovicah s pogledom proti Ptujski Gori. Prostor vinote-ke je precej majhen, a so mu slike, predvsem krajine, dale širino. Vstop v vinoteko je tako lepo doživetje.« Člani majšperškega vinogradniško--sadjarskega društva v predprosto-ru pravkar postavljajo še točilni pult v obliki stare preše. Oba prostora nameravajo urediti do junija, takrat bodo pripravili tudi slovesno odprtje s kulturnim programom. Eva Milosic Foto: EM Markovci • Zima je lahko zabavna za vse Igrali smo se na snegu V sklopu projekta sodelovanje s starši smo v skupini zvezdic iz Vrtca Markovci izvedli že drugo srečanje. Prvo je bilo v decembru, kjer so se mamice otrok odlično odrezale z izvedbo dramatizacije. Tokrat, drugič, smo se igrali na igrišču vrtca. Otroci so uživali v zimskih radostih, starši pa nič manj. Zelo hitro so se vključili v proces in uspelo nam je narediti velikega sneženega moža. Prav zabavali smo se vsi skupaj. Nanj smo bili precej ponosni, predvsem otroci! Opremili so ga tako, kot se zanj spodobi ter veselo nadaljevali igro na snegu. Ko nas je že malce zazeblo, smo si privoščili topel čaj in nekaj piškotov. Tedaj se je začel ta drugi del našega druženja. Starši so klepetali, otroci hitro pomalicali in hop naprej. Lepo jih je bilo videti! Opazila sem, da je med njim prijetna klima, sproščenost, razigranost. Prav prijetna so druženja v taki obliki, kadar so starši aktivni ob svojem otroku. Menim, da je to pravi po- men sodelovanja vrtca in staršev. Druženje je bilo tako prijetno, da nismo opazili, ko se je stemnilo. Vsi skupaj smo pospravili naše veliko igrišče in se počasi poslovili od sneženega moža. Spoštovani starši! Spet ste se pokazali kot odličen del našega vrtca. Hvala vam za tako dobro sodelovanje. Vidimo se ponovno v maju. Erika Janžekovič - k • - . Foto: Erika Janžekovič Snežak v vrtcu Markovci Dornava • Doživetja na ledu Kljub mrazu drsalo okoli 300 otrok V času zimskih šolskih počitnic je mlado in staro razveseljevalo umetno drsališče. Letošnjo novost so tako domačini kot tudi obiskovalci od drugod sprejeli z navdušenjem. Občina Dornava je v času zimskih šolskih počitnic prvič v zgodovini občine nasploh poskrbela za drsališče na prostem. 120 kvadratnih metrov velika ploskev iz umetne mase, ki so jo postavili pred občinsko stavbo, je teden dni razveseljevala vse generacije, še posebej najmlajše. Tako uporaba drsališča kot izposoja drsalk sta bili povsem brezplačni. »Glede na vreme - izredno nizke temperature, ki so nas zajele v tistem času - smo z obiskom zelo zadovoljni. Prve dni, ko je bil polarni mraz, je bilo razumljivo manj obiska, v zadnjih dneh, ko je bilo vreme bolj naklonjeno, pa smo zabeležili tudi enkrat večji obisk. Drsališče je v tednu dni obiskalo vsega skupaj 300 otrok iz 10 oz. 11 občin. Odzivi so bili nadvse pozitivni, tudi po družabnih omrežjih,« je pojasnil župan občine Dornava Rajko Janžekovič in še dodal, da bodo tudi prihodnje leto v času zimskih šolskih počitnic - če bo mogoče - poskrbeli za brezplačno drsanje: »Na tak način smo v času zimskih počitnic vsem otrokom omogočili brezplačno drsanje in tako poskrbeli za dodatno ponudbo, saj si marsikdo ne more privoščiti dragega smučanja.« Stroški najema oziroma postavitve drsališča so znašali nekaj več kot 900 evrov. Monika Levanič Foto: Črtomir Goznik Otroci so uživali v zimskih radostih. Fotografija je simbolična. torek • 20. marca 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Sveti Tomaž • Uspešna osnovna šola Eko vile in Lučkar Eko vile iz OŠ Sv. Tomaž so na državnem tekmovanju v ekokvizu dosegle odlično 4. mesto in s tem 500 evrov za eko naložbe. Uspešni so tudi na drugih področjih. Eko vile so bile četrte na državnem tekmovanju. OŠ Sv. Tomaž se je v okviru projekta eko šole v tem šolskem letu prijavila na tekmovanje v ekoznanju. Učenke Damijana Kuharič, Alja Belec in Taja Rajh so se uvrstile na državno tekmovanje, kjer se je skupno pomerilo 2.850 osnovnošolcev iz vse Slovenije. Pod mentorstvom Barbare Colnarič in Marka Lalica so dosegle odlično 4. mesto in 500 evrov denarne nagrade, ki jih bodo namenili za eko naložbe. Ravnateljica Irma Murad je dejala, da bodo z denarjem uredili gredice ob šoli in postavili klopi. Sodelujejo tudi v projektu Turistične zveze Slovenije „Turizmu pomaga lastna glava". Napisali in objavili so raziskovalno nalogo z naslovom „Z Luč-karjem vstopite skozi vrata Prlekije" in prejeli srebrno priznanje. Turistično ponudbo domače občine so predstavljali tudi na stojnici v Mariboru, kjer jih je ocenjevala komisija. Učenci z mentorji Zdenko Šafarič, Markom Lalicem in Silvo Rakuša so kot turistični produkt predlagali enodnevne izlete v vseh letnih časih po občini s pomočjo »Lučkarja«, lika iz ljudskih pripovedi. KŠ v 1 Štajerski T ED INI IK www.tednik.si íístajerskitednik ^ Stajerskitednik Ptuj • Razstava o lepopisju (kaligrafiji) Lepo izpisan člen iz statuta mesta kot čudovito promocijsko darilo Lepopisje je umetnost, ki jo lahko vedno nadgrajujemo, pove Ptujčanka Natalija Resnik Gavez, ki se s to umetnostjo ukvarja že 16. leto. Učila seje pri Zvonetu Potočniku, za kar mu bo vedno hvaležna. „Kaligrafija je tujka za lepo slovensko besedo lepopisje, ki je umetnost lepega pisanja. Sama jo dojemam kot meditacijo v gibanju, je orodje, skozi katerega ostrim fokus in koncentracijo, saj kljub temu, da premikamo pero po podlagi, um osredotočamo v trenutek, v črko ter se za čas ustvarjanja odklopimo od zunanjega sveta. V veselje mi je te veščine in osebnostne vrednote skozi tečaje in tehnične dneve predajati naprej. Tečaje lepo-pisja opravljam po vseh večjih slovenskih mestih in krajih. Poseben užitek je opazovati otroke, ki so začudeni nad svojimi na novo odkritimi potenciali. Odlično sodelujem tudi z Varaž-dinom, kjer se že vrsto let predstavljam na Špancirfestu in razstavljam v Mestni galeriji Zlatni ajngel," pove ptujska mojstrica lepopisja Natalija Resnik Gavez. Vse ljubitelje lepopisja je dan pred praznikom žensk povabila v hotel Mitra, kjer je na ogled postavila svoje stvaritve 15-letne kali-grafske poti, ki jo je začela leta 2002 z odprtjem Galerije sv. Jurij v Mestnem stolpu. Ideja o prestižnem darilnem programu se na Ptuju ni prijela, a le-popisje je ob veliko vztrajnosti postalo njen poklic. Hotel Mitra se je izkazal za odličen prostor za razstavo njenih kaligrafskih izdelkov. Dan pred praznikom žensk je izbrala z namenom, da bi simbolično izkazali spoštovanje vsem ženskim energijam mesta, preteklim in sedanjim. S srcem so bili izbrani tudi glasbeni gostje. Svoj glas- Petnajst let lepopisja Natalije Resnik Gavez beni jazz talent je predstavil Želimir Saric. Že od svojega prvega srečanja s ka-ligrafijo ji nenehno išče nove raznolike možnosti uporabe. Voščila ob osebnih praznikih so prav gotovo poslastica, če so misli lepo izpisane. Kuverta z na roko izpisanim naslovom vzbudi pozornost že na pošti, tudi povabilo na poroko in praznovanje 50-letnice je žlahtnejše, ker takoj pokaže dodano vrednost že tako slavnostnemu dogodku. Prav tako kartice z imeni in jedilni list pridajo svoje slavnostnemu pogrinjku. „Protokolarna kaligrafija je primerna za vse vrste priznanj, pohval, vpisov v knjigo donatorjev, knjigo gostov, knjigo mladoporočencev oz. zlatoporočencev. „Člen iz statuta mesta ob veduti Ptuja je izvrstno promocijsko darilo, s katerim se podjetja podajo na obisk na tuji trg. In če temu dodamo kombinacijo številnih prečudovitih vedut naših starih mest z izbranim slovenskim rekom, smo na dostojnem nivoju spominka mesta," razloži raznoliko uporabo lepo-pisja, tudi v povezavi s turizmom, še posebej ptujskim, o katerem je v preteklosti razmišljala veliko več kot Foto: zasebni arhiv danes. „Moji številni predlogi o živih rokodelskih točkah v Murkovi ulici, v samem starem mestnem jedru, ki bi turistom predstavile starodavne rokodelske običaje in jim s tem približale kulturo mesta, nikoli niso bili slišani, zato sem jih umaknila iz svojega programa. Sem pa vesela, da je sedež društva Čar griča v Kicarju nad Ptujem moj košček doma, ki ga sama imenujem Grič topel dom Natalijinega sveta ustvarjalnosti in številnih aktivnosti, ki se tam odvijajo," sklene Natalija Resnik Gavez. MG Slovenske gorice • Desetletnica društva Ovtar Uspešno delo in bogata bera projektov V osrčju osrednjih Slovenskih goric že deset let uspešno deluje Društvo za razvoj podeželja Ovtar Slovenskih goric. Ob pomembni obletnici je društvo 14. marca sklicalo občni zbor in pripravilo slavnostno sejo. Predsednik društva Andrej Kocbek in Tanja Vintar, direktorica Razvojne agencije Slovenske gorice, sta v nagovorih strnila bogat nabor izvedenega dela in projektov, ki jih je društvo izvedlo v času opravljanja funkcije Lokalne akcijske skupine (LAS) Ovtar Slovenskih goric. Izpostavljeni so bili nekateri širše prepoznavni skupni projekti, kot so: mreža Ovtarjeve ponudbe, Po goricah, Učne kmetije, Agatine skrivnosti, Usmerjevalna signalizacija območja LAS in še bi lahko naštevali. V programskem obdobju 2007-2013 je bilo vseh izvedenih projektov v LAS kar 68. Brez odlične strokovne in kadrovske podpore v društvu vsekakor ne bi dosegli tako vidnih rezultatov. Predvsem gre zahvala prvi predsednici društva gospe Vidi Šavli, aktualnemu predsedniku društva gospodu Andreju Kocbeku in Razvojni agenciji Slovenske gorice. Društvo je ob tej priložnosti podelilo zahvale Vidi Šavli, Občini Lenart, Stanki Ferš, Lidiji Šipek, Razvojni agenciji Slovenske gorice, Marku Še-bartu - Ovtarju, Milanu Gumzarju in Srečku A. Padovniku. Javna zahvala je bila izrečena tudi vsem članom in gostom slovesnosti za njihov prispe- Prejemniki zahval Foto: Maksimilijan Krautič vek v društvu. Brez aktivnih članov in iskrene podpore deležnikov na lokalni ravni bi bili rezultati društva mnogo skromnejši. Skozi celoten program občnega zbora in slavnostne seje so zbranim popoldne popestrili: Pevke ljudskih pesmi Društva upokojencev Lenart ter mladi glasbeniki iz glasbene šole Muziklub, in sicer Kiara Katan, Miha Mihelič in Sašo Strelec. Za veselo vzdušje pa so poskrbeli še harmonikar Luka Pučko ter združeni plesni skupini Country roses in Wild Texas. Ob zaključku slavnostne seje je sledila še pogostitev, kjer so vse zbrane pričakale Ovtarjeve dobrote, ki jih je pripravila Zadruga Dobrina, in vina, ki so jih velikodušno prispevali župani in županja območja LAS Ovtar Slovenskih goric z izbranimi vinogradniki. Društvo je v letih svojega delovanja na območju občin Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Sveti Jurij v Slovenskih goricah pustilo viden pečat na podeželju Slovenskih goric, ki ga danes z bogatim programom ohranja in krepi. Ekipa RASG 12 Štajerski Kultura torek • 20. marca 2018 Ormož • Izdelovanje rož in drugih umetnin iz krep papirja Papirnate rože, ki so videti povsem naravne Novinarska radovednost nas je pognala v prostore Ljudske univerze Ormož, kjer se vsak ponedeljkov popoldan ob mizi, polni raznoraznega cvetja in kupa rol krep papirja različnih barv srečujejo ženske, ki klepetajo, se družijo, kakšno zapojejo, spretne roke pa ustvarjajo čudovite rože vseh vrst, barv in oblik. Njihovi šopki in cvetovi so tako realni, da gledalec šele ob pogledu čisto od blizu lahko uvidi, da pred sabo pravzaprav nima pravega cvetja. Kot nam pojasni vodja delavnice »Kako izdelati rože iz krep papirja« Ana Ratek, sicer tudi mentorica Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka Hum pri Ormožu, jim domišljije za ustvarjanje ne zmanjka. To pa podkrepi s fotografijami raznoraznih cvetov, od vrtnic, gorenjskih nageljčkov, krokosov, tulipanov, narcis, zvončkov, hija-cint, makov, sončnic, amarilisov, celo orhidej, ki so videti kot prave. Pa ne samo rože. Upodabljajo tudi številne druge umetnine - med njimi košarice, kokoške, zajčke, ptičke, pisanke in sadje, celo jaslice in ženske iz rože ... Njihovi cvetlični aranžmaji krasijo prizorišča številnih občinskih proslav in drugih prireditev, z njimi pa se rade postavijo tudi na razstavah po vsej Sloveniji, nedavno na vseslovenski razstavi rož iz papirja na Vranskem, in sicer pod okriljem Prosvetnega društva Janeza Trstenjaka Hum pri Ormožu. Večina udeleženk teh delavnic je namreč vključenih v omenjeno društvo, kjer so se prvi v Sloveniji začeli ukvarjati z izdelovanjem rož in drugih okraskov. »Na Humu smo ustanovili Prosvetno društvo Jane- S temi mojstrovinami iz krep papirja Trstenjaka Hum pri Ormožu. za Trstenjaka, kjer smo zbrane so-mišljenice. Skupaj rade izdelujemo različne izdelke - pletemo iz šibja, izdelujemo otroške igrače, barvamo jajca za veliko noč, sodelujemo pri martinovanju, izdelujemo božične angele in jaslice iz krep papirja. Zraven izdelovanja pa nas druži tudi ljubezen do petja, zato Foto: Jožica Hribar so se na nedavni vseslovenski razstavi rož iz papirja poleg petja postavile članice Prosvetnega društva Janeza velikokrat nastopamo na različnih prireditvah s prepevanjem ljudskih pesmi. Na tokratni razstavi smo se tako poleg petja predstavile še z barvitim spomladanskim cvetjem in drugimi rožami, razstavljenimi na kar treh stojnicah,« pove Ratekova, ki poleg ohranjanja te tradicionalne ročne spretnosti v Ptuj • 20 za 20: nova glasbila za OŠ Breg Na Ptuju bo veliko glasbenikov „20 za 20" je izjemen projekt, kije že zdavnaj prerasel okvire pričakovanega in načrtovanega. V sklopu tega je nova glasbila dobila še ena ptujska šola - OŠ Breg. Ob 20-letnici bobnarske kariere je s pomočjo 20 slovenskih izvajalcev Marko Soršak - Soki ustvaril dokumentarno-glasbeni DVD „20 za 20", iz katerega se je razvil istoimenski vseslovenski dobrodelni projekt. Njegov namen je opremiti osnovne šole z glasbenimi instrumenti in otrokom omogočiti prvi stik z ustvarjanjem glasbe že v šoli. Pri dobrodelnosti so mu doslej podporo izkazali številni donatorji in podporniki, med njimi glasbeniki, športniki, društva, podjetja, posamezniki, dijaki in študenti. Na nove bobne, cajon in kitaro bodo odslej lahko igrali učenci OŠ Breg. Omenjene instrumente jim je minuli teden predal Marko Soršak - Soki, in sicer v sklopu projekta »20 za 20«. Pri nabavi instrumentov sta bobnarju, ki je dokazal, da se z voljo da storiti marsikaj, pomagala AH Furman in Toyota Slovenije. S tokratno predajo je bobnar skupine Elvis Jackson sklenil predajo instrumentov na Ptuju, saj je obdaril prav vse ptujske šole. Marca lani se je kot 40. šola na seznam prejemnic glasbil znašla OŠ Olge Meglič. S svojo pozitivno energijo je Soki delo nadaljeval in že mesec kasneje, aprila, razveselil še učence OŠ dr. Ljudevita Pivka. Tretja ptujska šola, ki si je maja lani s pomočjo So-kija in donatorjev priskrbela glasbila, je bila OŠ Ljudski vrt ter podružnica Grajena. Tik pred koncem lanskega leta so se novih glasbil razveselili še šolarji, ki obiskujejo OŠ Mladika. Od minulega tedna naprej pa je za odlična glasbila, na katerih bodo šolarji lahko igrali, bogatejša še OŠ Breg. Ravnatelj Milan Fakin je izjemno zadovoljen, da so bila prepoznana njihova prizadevanja. Zagotovil je, da bodo glasbila služila namenu in da jih bodo uporabljali kar se da pogosto. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Marko Soršak - Soki je breškim osnovnošolcem podatil nove bobne, cajon in kitaro. društvu izstopa še z raziskovanjem šeg in običajev ter zbiranjem besedil ljudskih pesmi. O kakovosti izdelkov pričajo tudi štirje certifikati Ratekova se z izdelovanjem rož ukvarja vse od leta 1994. Te spretnosti se je naučila od mame. Doda- ten zagon za njen javno razvit hobi pa so ji dali pozitivni odzivi tako v domačem kraju kot tudi drugod. »Rože iz krep papirja so izdelovali predvsem v 50. letih prejšnjega stoletja, ko ni bilo na voljo svežih rož skozi celotno leto. Tako so ženske pozimi izdelovale rože iz papirja, ki so jih nato tudi povoska-le in so jih uporabljali za pogrebe ali pa za poroke (te niso bile po-voskane),« pravi mojstrica. Ob sproščenem ustvarjanju rož nam še pove, da zamisli o ustvarjanju - kakopak - jemljejo iz narave. Cvetove izdelujejo do samih fines. »Potrebujemo krep papir, škarje, lepilo in žico ter veliko potrpežljivosti in časa,« enostavno pojasni. Na vprašanje, koliko rož na leto izdelajo in koliko ur za to porabijo, pa ustvarjalke složno zamahnejo z roko in ustrelijo: »Ah, ogromno!« O kakovosti njihovih izdelkov veliko pove tudi to, da je Ratekova za svoje večletno delo izdelovanja rož iz krep papirja prejela certifikat obrtne zbornice, ki ji ga je dodelila komisija pod vodstvom priznanega etnologa in profesorja dr. Janeza Bogataja. Certifikat za izdelovanje papirnatih rož so prejele tudi Angela Juršič, Ana Jaušo-vec in Angela Rajh. Svoje znanje pa Ratekova s pomočjo drugih članic društva rade volje prenaša tudi preko delavnic in v sodelovanju s tamkajšnjimi izobraževalnimi in drugimi ustanovami, poleg Ljudske univerze Ormož še osnovne šole in vrtci, center starejših občanov in muzej. »To delo je zagotovo premalo cenjeno, a me to delamo za svojo dušo in veselje. Zaslužka pri tem ni, vesele smo, če dobimo povrnjen strošek za material. So pa pohvalne besede in zadovoljni nasmehi, ki poplačajo vse,« še skromno sklenejo mojstrice. Monika Levanic Ljutomer • Mednarodni debatni turnir Slavje Američanov, Ljutomerčani v zlati sredini Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer (GFML) je že 16. leto zapored organizirala mednarodni debatni turnir. Na turnirju je sodelovalo deset držav (BiH, Češka, Hrvaška, Italija, Madžarska, Nemčija, Turčija, Velika Britanija, ZDA, Slovenija) z osemin-štiridesetimi ekipami. Tekmovalci so se pomerili v debatah na pripravljene teme in v tako imenovanem impromptu debatah. Pred začetkom turnirja so se tekmovalci lahko pripravljali na naslednje teme: Vesoljskih raziskav in poletov ne bi smeli privatizirati; Afriške države bi morale izstopiti iz mednarodnega kazenskega sodišča in ustanoviti afriško alternativo; Ko gre za gradnjo potrebne javne infrastrukture (mostovi, kanalizacija, igrišča, šole, bolnišnice ipd.), mnenja lokalnih prebivalcev ne bi smeli upoštevati. Teme impromtu debat, za katere so tekmovalci izvedeli uro pred debato, pa so bile: Vse droge bi morali legalizirati; Neplačano pripravništvo bi morali prepovedati; ZDA bi morale iz svoje ustave odstraniti 2. amandma (posedovanje in nošenje orožja). Slavili so debaterji USA Red iz ZDA, ekipa GFML, ki so jo sestavljali Hana Rakuša, Lora Gržin, Vanja Vogrinec, Urška Filipič in Ula Litrop, pa se je uvrstila v zlato sredino. NŠ V Prlekiji so se zbrali mladi debaterji iz desetih držav. Foto: NS torek • 20. marca 2018 Na sceni Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Spev Spevne melodije in močna besedila Ansambel ima sedež v Florjanu pri Šoštanju. Nastal je pred 16 leti iz prijateljstva in ljubezni do narodno--zabavne glasbe, predvsem Slakove. Že od začetka ga sestavljajo Erik Hribernik, Kristijan Kolenc, Boštjan Mežnar, Edo Rednak in Marko Berzelak, konec leta 2017 pa se jim je pridružil še Vili Mravljak, ki je zamenjal Erika na harmoniki. Erik je ostal njihov član, stopil je z odra, se posvetil vodenju ansambla, kar je poleg igranja počel že prej. Preigravajo glasbo, ki jo zanje ustvarjajo uveljavljeni avtorji besedil in glasbe: Tine Lesjak, Vera Šolinc, Igor Pirkovič, Rok Švab, Tanja Žagar, Mišo Kontrec, Drago Horvat, Jože Galič, Alojz Podboj, Romana Cafuta, Brane Klavžar, Marko Pezdirc, Tone Krkovič, Jože Skubic, Irena Vrčkov-nik, Majda Rebernik, Franc Šegovc, Branko Zupanc, Miro Klinc in drugi. Tudi vodja Erik je napisal tekst za polko ter melodijo za instrumentalno polko. Na nastopih radi tudi posežejo v zakladnico glasbe Ansambla Lojzeta Slaka in Fantov s Praprotna. Igrajo tudi priredbe dalmatinskih uspešnic s slovenskim besedilom, popularno pop in plesno glasbo. Nepozabni pa predniki, vzorniki, velikani slovenske glasbe, poudarjajo. V prvih petih letih svojega delovanja so se udeležili vseh večjih na-rodno-zabavnih festivalov v Sloveniji in zamejstvu. „Na festivale smo šli vedno dobro pripravljeni, avtorji so nam napisali skladbe, ki so bile glede na zahtevnost in bogato besedilo primerne za festivalski oder. Čutili smo veliko odgovornost, do organizatorjev in komisije, predvsem pa do poslušalcev. To se nam je obrestovalo. Zaradi izjemnih dosežkov na festivalih nas je spoznala širna Slovenija, mediji, odprla se nam je svetla pot, po kateri še zdaj ponosno stopamo. Zato priporočamo vsem ansamblom, da se udeležijo slovenskih narodno-za-bavnih festivalov s tradicijo. Naj jih ne podcenjujejo, marveč spoštujejo. Naši načrti so jasni. Držali se bomo naših načel, glasba, ki jo ustvarjamo skupaj z avtorji, mora biti najprej všeč nam, šele nato jo delimo z drugimi. Ostali bomo strogi do sebe, v tem 'norem' času pa bomo v glasbi še vedno poskušali ohraniti toplino in živahnost, domačnost in ubranost, ljubezen in prijateljstvo. Ostali bomo ansambel Spev, kot nas poznate," je v imenu ansambla Spev še povedal Marko Berzelak. MG so trenutki, ko skupaj z občinstvom zapojejo slovenske ljudske pesmi. Izdali so že devet CD-plošč, na vsaki se najde kakšna viža, ki se je ljudem usedla v srce, kar jih izjemno veseli, kot so: Spev za godca, Ona diši po pomladi, Gasilka, Strune ljubezni, Tvoje oči, Z njo, Pel bi zate, Zapleši z mano, Za muziko bi dala vse, Edino upanje, V klasju skrit je čas žanjic, Ne moreš imeti vse ... Njihove pesmi imajo močna besedila, spevne melodije; ko jih izvajajo, razmišljajo o tem, o čemer pojejo. Člani se med seboj poznajo že tako dobro, da se to čuti tudi pri izvajanju. Največ nastopajo na vrtnih veselicah, zabavah in kulturnih prireditvah, porokah in v klubih, občasno tudi na dobrodelnih koncertih. Ansamblov je v Sloveniji veliko, med njimi veliko dobrih, tako da je odveč bojazen, da bi slovenska narodno-zabavna glasba izumrla. Res pa je, da moramo biti previdni: naj ostane lepa in naša, taka, kot so nam jo zaupali in položili v srce naši VSAK ČETRTEK OB 20. ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. NEJC KASTELIC - Rad bi 2. MARJAN SMODE - Za lepPi svet 3. NATALIJA VERBOTEN - Del mojega srca NARODNA 1. FANTJE IZPOD LISCE - Bodi moja 2. Ans. PLUS - Hodim po vasi 3. NAVIHANI MUZIKANTI - Fontana, zeleno zlato NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov:_ Tel. številka: Glasujete lako tudi na: f J Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2003 Začelo se je z obilno snežno odejo. V zadnjih nekaj mesecih so na Ptujskem, domnevno zaradi zastrupitve z alkoholom in mamili, umrli že trije mladeniči. 15. januarjaje pričel veljati zakon o nadzoru državne meje, in tudi zakon o javnih zbiranjih. Evropska unija je določila datum vstopa 10 novih članic, to je prvi maj leta 2004. Začela se je razprava o regio-nalizaciji. Ptuj priložnosti za regijo ne bi smel izpustiti, predvsem pa mu je ne bi smeli „vzeti" v tistih organih, ki pa so že doslej podpirali regionalnost tega območja. Razvojna zgodba Ptuja nazaduje vse od leta 1957, ko je to območje izgubilo okrajne pristojnosti, ne pa tudi finančne. V občini Ljutomer orožne listine po novem zakonu zamenjalo 324 lastnikov. Pokrajinski muzej Ptuj praznuje 110-letnico, pripravili so številne prireditve. Skozi središče Lenarta dnevno zapelje do 12.000 vozil, s prvimi semaforji bodo povečali prometno varnost. Prava rešitev za Lenart je izgradnja vzhodne avtoceste s priključno cesto ali obvoznico, ki je za mesto pomembnejša od avtoceste. V Slovenski Bistrici so se na žalni seji poslovili od dr. Jožeta Pučnika. V Ormožu je ključe novih stanovanj dobilo deset mladih družin. Izšla je nova žepna zloženka Ptuja, ki jo je izdalo Počitniško društvo Peregrin. V občini Hajdina že dobro leto in pol deluje civilna iniciativa za gradnjo avtoceste skozi občino, da bi pospešili aktivnosti pri gradnji Pyhrnske avtoceste. Državni zbor je sprejel „alkoholni zakon", kar pomeni, da šilčkov do desete ure ne bo. Bitka za sejmišče, začetek gradnje Gajk Ptujski poračun za letos dodatno bremeni tudi začetek investicije v Foto: Črtomir Goznik Ptujske in slovenske mišice že od leta 1996 ob novem letu razveseljujejo male bolnike v ptujski bolnišnici. Gajke, dodatnih 520 milijonov tolarjev pa Ptuj lahko izgubi zaradi pozitivne odločbe ustavnega sodišča glede Dravskih elektrarn. Skupaj je tako vprašljiva kar 1,2 milijarde tolarjev. KTV bo delniška družba, s tem pa polemik okrog ptujskega kabelskega sistema še zdaleč ni konec. Ptuj je obiskal predsednik Pa-nevropskega gibanja Otto von Habsburg, ki je bil tudi prvi predsednik Evropskega parlamenta. V 55. letu se je naš časopis Tednik preimenoval v Štajerski tednik. Ptujska bolni-šnicaje edina bolnišnica v Sloveniji, ki pozitivno posluje že od leta 1992. Za ptujsko sejmišče bo moral kupec odšteti najmanj 160 milijonov tolarjev, na koncu ga je kupilo podjetje Paam auto, ki je Mercatorjevo ponudbo pri ceni presegel za dvakrat. V Ptuju je potekal 7. mednarodni kongres endoskopske kirurgije, na katerem so se zbrali kirurgi sedmih držav. Oranje pod Borlom je razkrilo človeške kosti, za katere domnevajo, da so ostanki več sto pobitih sodelavcev okupatorja, domnevno v glavnem ustašev, ki naj bi jih postre- lili in zakopali v strelske jarke maja 1945. V Ivanjkovcih so praznovali 120-letnico postavitve šolske zgradbe. Od prvomajskih zmag so ostali le spomini in budnice. Dan pred prvim majem pa so vsaj malo slavili na ptujski avtobusni postaji oz. pri njenem lastniku Certusu-DE Ptuj: avtobusna postaja je po 35 letih čakanja dobila nove WC-eje! Na meji med Slovenijo in Hrvaško, v Gru-škovju, so začeli graditi novi mejni prehod. Potujoča knjižnicaje začela svojo pot po trinajstih občinah, kjer se bo ustavila na 50 postajališčih. Za obnovo kulturnega doma v Benediktu bodo porabili 42 milijonov tolarjev. Podjetje Paam auto, d. o. o., Zavrč, je v Ptuju odprlo najmodernejše skladišče Kumho pnevmatik v JV Evropi. Ptujska mladinska prenočišča so potem, ko so več kot tri leta čakala na pravega najemnika, 9. junija le odprli. Upravljal jih bo Center šolskih in obšolskih dejavnosti. Na ta dan pa se je začelo tudi sonaravno urejanje Ptujskega jezera. 22. junija je bilo v Ptuju ev-forično, Drava se je uvrstila v prvo slovensko nogometno ligo. Mestni trg se je spremenil v poligon neponovljivega navdušenja in veselja. V okviru šeste Prangerijade v Ptuju so srednjeveški običaj sojenja s svojimi glumači uprizorila štiri turistična društva. Perutnina odprla tovarno gotovih jedi Na Turnišču so 28. junija odprli tovarno gotovih jedi Perutnine Ptuj. Naložba v zdravo prehrano je stala 3,2 milijarde tolarjev. Po 58 letih so 29. junija v cerkvi sv. Petra in Pavla zvonovi ponovno zazvonili. Na lepotnem tekmovanju za mis Štajerske v Ptuju je slavila Ptujčan-ka Maja Tofant, prva spremljevalka je postala Nives Brauner, druga pa Monika Zajšek. Mihaela Kukovec, mis Štajerske 2001 in prva spremljevalka mis Slovenije 2001 je uspela v družbi lepotic sedmih evropskih držav osvojiti naslov mis fotogenič-nosti Jadrana. Udeležila pa se je tudi svetovnega izbora za mis turizma sveta v Venezueli. Maja Tofant, Monika Zajšek in Adelina Bombek pa so postale finalistke mis Slovenije 2003, toliko finalistk na enem izboru mis Slovenije s Ptujskega še ni bilo. Ob osmem prazniku MO Ptuj so se zavzeli za inovativnost na vseh področjih. Zaživela je obrtna cona Novijork v Markovcih. Po sušije Haloze 19. avgusta zajelo še hudo neurje z orkanskim vetrom in točo. Kriminalisti so zasegli dokumentacijo v zvezi z gradnjo OŠ Cirkovce, neuradno zaradi nekaterih „dodatnih" del brez razpisa. Zaradi ovadb, ki so bile vložene zoper bivše vodstvo Emone-Merkur, je kriminalistični oddelek v Mariboru pri stečajnem upravitelju prevzel in tudi že vrnil več deset fasciklov dokumentacije. Ovadbe so bile kasneje ovržene, ker ni bil podan sum, da so osumljenci storili kazniva dejanja. Kriminalisti pa so v septembru začeli obravnavati osebje hotela Črni les v Zamarko- vi pri Lenartu zaradi suma različnih kaznivih dejanj. V občini Lenart so se zaradi racionalizacije družbenih dejavnosti odločili vrtce priključiti k osnovnim šolam. Občina Destrnik toži opekarno Opte zaradi neizvedene sanacije glinokopa v Janežovcih. Z letošnjo razstavo živine odhaja ptujsko sejmišče nepreklicno v zgodovino. V Središču ob Dravi so izdali brošuro o krajinskem parku, še vedno pa območje ni zavarovano. V Majšperku so položili temeljni kamen za novo šolo, skupaj z večnamensko športno dvorano bo investicija stala več kot milijardo tolarjev. Krajani Turnišča so ogorčeni, Dom krajanov Turniš-če, ki so zgradili s krajevnim samoprispevkom in prostovoljnim delom, si skuša prilastiti MO Ptuj. V občini Hajdina so potrdili traso avtoceste na njenem območju. Gradnja avtoceste Slivnica - Draženci se bo začela leta 2007. Pri pobiranju ekološke takse na mejnem prehodu Gru-škovje, pobira se od leta 1999, naj bi šlo za številne nepravilnosti. Tudi podjetje za pobiranje takse je bilo izbrano mimo zakonitih postopkov. Dokončana je obnova atletske steze na Mestnem stadionu, to je velika pridobitev za ptujsko atletiko. V Ptuju je 25. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij ob 1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, prvega ptujskega škofa, ki naj bi ptujsko škofijo vodil okrog 30 let, in najstarejšega latinskega razlagalca Svetega pisma. V Sončnem parku so odkrili doprsni kip Francu Ferku, ki je s svojimi zbirkami omogočil nastanek muzejske dejavnosti na Ptuju. V Leskovcu obnavljajo staro šolo. 19. novembra je bila tudi formalno zaključena izgradnja prve A-faze novega centra za ravnanje z odpadki Gajke. Ustavno sodišče je razveljavilo odlok o KTV, se bo MO Ptuj obrisala pod nosom za lastnino sistema? Krajani Dražencev in Lan-cove vasi so odločno proti predelavi gum na njihovem območju. Obnovljena minoritska cerkev je sprejela prve vernike. V Žetalah so obnovili nekdanjo šolo in odprli novo pošto. Pripravila: MG Iz uprave MO Ptuj so junija ustanovitelji, člani Gospodarskega interesnega združenja Poetovio Vivat, sprejeli vse prej kot vljudno pismo, s podpisom župana Štefana Čelana, nanaša pa se na poravnavo obveznosti - likvidacije GIZ Poetovio Vivat. To je bilo nekaj časa v prisilnem mirovanju. V MO Ptuj pa so še preden so počistili stare stvari, ustanovili novo turistično organizacijo s skoraj identičnimi nalogami. Ustanovni člani oz. tisti, ki iz druženja niso izstopili, mnogi so bili razočarani, ob ustanovitvi so pričakovali veliko, najmanj pa aktivno sodelovanje v projektih GIZ-a, že razmišljajo o najemu odvetnika. Na to, da bi poravnali obveznosti, ki jih niso pomagali ustvarjati, ne pristajajo. Zanimivo pri tem pa je še, da je dolg ob odhodu direktorja leta 2000 znašal pet milijonov tolarjev, v letu r—1_ 2003 pa kar 20 milijonov. /-^-fg 14 Štajerski Nasveti Kaj bomo danes jedli TOREK SREDA ČETRTEK PETEK kuhano meso iz jota s kislo repo in zelenjavna juha, jetra cvetačna juha, razsola, krompirjeva prekajenim mesom, v omaki, kruhovi kaneloni s sirom, solata, rulada buhteljni cmoki, haloška francoska solata, gibanica jabolčna čežana torek • 20. marca 2018 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK kostna juha z rezanci, goveja juha s pala- juha (saj je kaj ostalo piščančji zrezek činkami, sladko-kisli od včeraj?), sladko v naravni omaki, svinjski zrezki na žaru, zelje, pire krompir, svaljki, solata, paša pečena jabolka, riž, hrenovka, kakavove lokum solata, snežni vložki rezine Sladko-kisli svinjski zrezki Sestavine: 6 svinjskih zrezkov (lahko kotletov); marinada: 2 žlici javega sladkorja, 2 žlički čilija v prahu, 1 žlička zdrobljenega česna, 1 žlička soli, 1/2 žličke popra, 1 žlica olja; za karameliziranje: 3,5 dl jabolčnega soka, 1/2 dl javorovega sirupa, 1 žlička gorčice, 1/2 žličke kajenskega popra, 1/2 žličke soli. Čeprav še ni čas za uporabo zunanjega žara, pa vreme ni nikoli preslabo za električnega, ki ga prižgemo kar na kuhinjskem pultu. Naštete sestavine za karameliziranje zmešamo in zavremo. V skledi zmešamo sestavine za marinado in v njej povaljamo zrezke z obeh strani. Položimo jih na segret žar in jih dobro premažemo z mešanico jabolčnega preliva. Po dveh minutah jih obrnemo in ponovno dobro premažemo z jabolčno mešanico. Postopek z obračanjem nekajkrat ponovimo in vsakokrat premažemo s prelivom. Če želite, lahko s to mešanico premažete tudi kose jabolk in jih prav tako spečete na žaru (ni pa jih treba obračati). Paša lokum Sesavine: 1 l mleka, 10 dag masla, 30 dag sladkorja, 12 dag moke, 6 dag jedilnega škroba, 1 vaniljin sladkor, 4 zvrhane žlice kakava; nadev: 3 dl sladke smetane, 1 žlica sladkorja; potres: 10 dag kokosove moke. Mleko vlijemo v primerno veliko posodo in dodamo sladkor, moko, škrob, vanilij in kakav. Mešamo z metlico, da masa zavre, zmanjšamo ogenj in mešamo, da zmes postane gosta kot puding. Pekač iz pečice dobro potre-semo s kokosovo moko (na dno lahko položimo peki papir). Kuhano maso zlijemo na kokosovo moko, poravnamo in pustimo, da se ohladi. Nato jo damo za nekaj ur v hladilnik, da se strdi. Sladko smetano stepemo s sladkorjem in namažemo po temni zmesi. Z ostrim nožem po širini pekača narežemo trakove, široke okoli dva cm (ali kak cm več, odvisno, kako velike kose želimo), potem trak prerežemo na pol in ga previdno zvijemo kot rulado. Zvijamo počasi, da kremasti del ne popoka (če pa popoka, nič hudega, zmes pač zlepimo s smetano). Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Krompir sodi med pomembne rastline na vrtu Zima še vedno maha z repom in prav je tako. Kljub temu pa je v naših glavah že pomlad. Ena izmed rastlin, brez katere si Štajerci skoraj ne predstavljajo kuhinje, je tudi krompir. Krompir si lastimo tako zelenjadarji kakor poljedelci. Salomonsko rešitev so našli v zakonodaji, kjer menijo, da je zgodnji krompir, ki je pospravljen do junija, vrtnina, kasneje izkopan pa poljščina. Vrtičkarjem je seveda vseeno, kam uvrščamo krompir. Sadijo ga na vrtove, saj v trgovinah danes ne najdeš več pravega mladega krompirja. Ta pa je najslajši. Kako izbrati seme Krompir v resnici razmnožujemo vegetativno, saj so gomolji kljub vsemu del materine rastline in ni nastal s kombinacijo očetovih in materinih genov. Zato seme zagotovo ni strokovni izraz, ga pa vsi uporabljamo. Tako kakor pri vseh vrtninah, obstaja pri krompirju veliko število sort, zato so mnogi zelo zmedeni. Mnogi menijo, da je kakovosten semenski krompir majhen. Pa ni res. Večji pridelovalci že kupujejo nekoliko večje gomolje (45 mm premera), vendar pri njih pri nabavi še vedno igra veliko mero tudi cena. Seme kupimo na kilograme, ne na število gomoljev, in debelejši so gomolji, dražje je. Vam pa to ni potrebno, saj govorimo samo o nekaj kg semena. Zato bi sama kupovala čim debelejše gomolje. Prav posebej nujno pa je, da pri odbiri domačega semena ne izberete drobnih. Debelejši kot je gomolj, debelejše, močnejše in bolj čvrste kalčke ima. To pa pomeni močna stebla in odporne rastline, seveda pa je tudi pridelek boljši. Posebno vlogo pa odigrajo debelejši gomolji, če nam iz kakršnega koli razloga propadajo prvi kalčki. Iz drobnih gomoljev najpogosteje sploh ne poženejo več novi ali pa jih je zelo malo. Ne nasedite vražam, da lahko potrgate prve kalčke in bodo zrasli enakovredni, novi. To ni res. Novi že zrastejo, a iz njih dobite veliko stebel, ki pa so tanka, visoka, s tem pa hitreje poležejo in predvsem manj so odporne tako na bolezni kakor na škodljivce. Potem je res težko na ekološki način pridelati krompir, kar pa si vrtič-karji želimo (upam). Zato ne kupite semena, če so gomolji že nagnani. Tudi v kleteh hitro poglejte, če že ženejo. Potem jih dajte na svetlo in v hladen prostor, da ustavite rast. Sama bi se pri izbiri sort odločila za slovenske sorte. Lahko smo ponosni, saj je program žlahtnjenja krompirja v Sloveniji zagotovo najboljši in prinaša odlične nove, okusne, odporne sorte. Ne sadimo v mrzlo zemljo Krompir sadimo šele, ko se zemlja ogreje na 8 oC, nižje temperature lahko povzročijo propad prvih kalčkov, ti pa Foto: Miša Pušenjak so najbolj rodovitni. Zgodnji krompir lahko sadite tudi v rastlinjak, vendar ne pozabite na njegovo sorodstvo s paradižnikom, kolobar bo težko vzpostaviti. Še pri temperaturah 8 oC morajo biti gomolji nakaljeni. Nakaljujemo nekje pri temperaturi okoli 10-15 °C, ne sme biti pretoplo in na svetlobi. Tako bodo klice močne, čvrste in primerne za sajenje tudi v hladnejša tla. Po zgodnjem sajenju vse do konca aprila posevek raje pokrijte. Pomrznejo lahko tudi klice, ki še niso prišle na svetlo. Ko prilezejo na svetlo vse rastline, krompir prvič ogrnite, naj vas ne boli pokrivanje zelenih, čvrstih poganjkov. Tako boste naredili globlji koreninski sistem, na katerem bo nastalo več gomoljev. Za nakaljevanje zgodnjega krompirja je že čas. Gomolje postavite v plitve platoje ali škatle in na svetlo. V hladnem prostoru bodo pognali lepše obarvani (odpornejši) in bolj krepki kalčki. Kalčki na toplem pa bodo nekoliko manj debeli, daljši in predvsem za sajenje v hladno zemljo manj primerni. Sama pa ne vidim smisla, da bi se pozne sorte, tiste za skladiščenje, sadile tako zgodaj. Prezgodnje sajenje je vedno tveganje, da bodo vremenske situacije spravile rastline v stres, s tem pa povzročile gomoljčkanje, ponovno poganjanje novih gomoljčkov ali celo kaljenje gomoljev. Še en nasvet . Površine, ki so bile v preteklem letu ali pa celo letos apnene, niso primerne za sajenje krompirja. Veliko večja je možnost, da bo krastav. Mlad krompir je nekaj prav posebnega in dober samo, če je izkopan svež in takoj pripravljen, zato gredica zgodnjega krompirja na vrtu pomeni nekaj odličnih kosil ali večerij. Uživajte v svojem domačem pridelku. torek • 20. marca 2018 Za kratek čas Štajerski 15 Vidi se... ... da se ob protestnem svizovskem plakatu na fotografiji človek vpraša: »Kdo je učitelj? Tisti, ki zna (postaviti tukaj vejico!), ali tisti, ki misli, da zna?« A je očitno pomembno le, da si v pravem plačnem razredu! Smo mislili, da se vidimo čez en mesec - pa bo štrukelj takrat še surov, ker ga ne bo imel kdo speči... Govori se... ... da smo v dobrih starih časih vsi poznali kratico DZS -Državna založba Slovenije, saj je od tam prihajal marsikateri osnovno- in srednješolski učbenik. Novi časi - nove kratice: sedaj je DZS Družinska zelena stranka. Zelen oče, zelen sin ... ... da smo nedavno slišali, da v Savdski Arabiji na lepotnem tekmovanju kamel njihovi lastniki uporabljajo botoks, da jih polepšajo (jim povečajo žnable ali lička?). Kar je seveda prepovedano. Če to ne gre v Savdski Arabiji - sedaj samo čakamo kolono kamel pred nekim uglednim ptujskim hotelom, kjer se v zadnjem času ukvarjajo z botoks terapijami. Prireditvenik Pri nas ni prepovedano. In iz hotela bodo prihajale kamele, ena lepša od druge! ... da v naši državi ni lump-kov, fakinčkov in lažnivčkov, so samo (ne)spretni odvetniki. Kako si drugače razlagati najnovejši nateg, ki ga je doživela ormoška občina, ko je dala soglasje k uporabnosti nekega poslovnega objekta, saj so se lastniki pred tem s podpisom strinjali, kaj vse bodo pri objektu naknadno popravili - sedaj pa jih je njihov odvetnik spomnil, da so bili v podpis soglasja prisiljeni in je zato nično. Občina bo svoje podpisane zahteve lahko dala v okvir in jih obesila na steno. Kot je Slovenija arbitražni sporazum! ... da smo ob nedavnem obisku pri državni administraciji hoteli izvedeti, koliko bo treba državi plačati, ker smo opravili neke finančne transakcije. Pa nas je birokratka strokovno poučila, da tega ona ne more vedeti, saj samo vnaša številke v računalnik, ta pa ima svoje algoritme. Kot smo videli na primeru koprske železniške makete, so ti algoritmi bolj ta-ko-tako... Še dobro, da imamo nekateri občani zdravo pamet, če je že birokrati nimajo. In opazimo izračunane neumnosti, preden jih podpišemo ali - bog ne daj - plačamo! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 7 5 9 1 5 2 1 9 6 3 8 5 7 1 3 1 4 2 7 4 8 6 8 2 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€ OOO Bik ¥¥ ©©© €€ O Dvojcka ¥ ©© € OOO Rak ¥¥¥ © € OO Lev ¥¥ ©©© €€ O Devica ¥¥¥ ©© € OOO Tehtnica ¥ © €€€ O Škorpijon ¥¥¥ ©© € OOO Strelec ¥¥ ©©© €€ OOO Kozorog ¥¥¥ ©© € O Vodnar ¥¥ ©©© €€€ O Ribi ¥¥¥ ©© OOO Velja za teden od 20. do 26. marca 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 2018 znaki - odlično Torek, 20. marec 09:00 Lenart, Dom kulture, območno srečanje otroških gledaliških skupin Otroški oder 13:00 Rogatec, gostišče Pod goro, Kulinarične Haloze, predstavitev projekta turističnega območja Haloze 16:00 Dvorjane, Kulturni dom, predavanje Tatjane Frumen, Moja lastna vrednost 17:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, 59. območna revija pevskih zborov 18:00 Zavod Bodidobro, Rajšpova ul. 14, Ptuj, Pozdrav pomladi ob spomladanskem enakonočju 18:00 Ivanjkovci, krajevna knjižnica, projekcija fotografij Prlekija v sliki in besedi fotografa Cirila Ambroža in predstavitev pesmi v prleškem narečju Marka Kočarja 18:00 Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj nemščine 19:00 Duplek, knjižnica, predavanje patra Karla Gržana Zakladnica preteklosti bogati in nagovarja sedanjost: Gradišča Oriona in 95 tez 19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka, predavanje Miše Pušenjak Vrtnarjenje Sreda, 21. marec 09:00 Šentilj, pri gostilni Belna, izlet planinskih veteranov Podravja, po šentiljski poti 09:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Območno srečanje otroških gledaliških skupin 21. Gledališki dnevi 09:00 Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meška, študijski krožek izdelovanje lutk in priprava lutkovne predstave, mentorica Ljuba Fišer 09:00 Slovenska Bistrica, Slomškov kulturni dom, Območno srečanje otroških gledaliških skupin Gledališki dnevi 09:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana, 28. ocenjevanje vin Društva vinogradnikov in sadjarjev Haloze 17:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, 59. območna revija otroških pevskih zborov Pustite nam ta svet 2018, 2. del 17:00 Sveti Tomaž, krajevna knjižnica, Pravljična urica z ustvarjalno delavnico Četrtek, 22. marec 16:30 Ormož, Grajski center za družine, predavanje Napake staršev, katerim se za dobro otroka izogibajmo 18:00 Kidričevo, restavracija Pan, slavnostna prireditev ob podelitvi nagrad najboljšim športnikom leta 2017 v občini Kidričevo 18:00 Ptuj, hotel Mitra, predavanje Marije Hernja Masten Gospoščina Ravno polje v luči Gothovega popisa 18:00 Slovenska Bistrica, galerija Grad, odprtje razstave iranske slikarke Azite Hedayati Dva svetova, eno srce 18:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, predavanje Antona Komata Zemlja, voda, seme 19:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, literarni večer z gledališko režiserko, kolumnistko in pisateljico Ivano Djilas, začetek bralne značke za odrasle in v počastitev svetovnega dneva poezije in pripovedništva Mestni kino Ptuj Sreda, 21. marec: 20:00 Dvojni ljubimec. Četrtek, 22. marec: 19:00 Marijina zemlja. Petek, 23. marec: 16:30 Leo Da vinci; Misija Mona Lisa; 18:00 Ismaelovi duhovi; 20:00 Odpadniki. Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 26. marca. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Marijana Horvat, Hajdoše 78a, 2258 Hajdina. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Qelix UČILA Foto: CG 1G Štajerski Križemkražem torek • 20. marca 2018 MSDIñ¡24 So zimski Bled morda obiskali Nezemljani? Denarna socialna pomoč Skrivnostni krogi Vsi poznamo kroge v žitnih poljih, očitno pa nastajajo tudi na ledu. Odslej na začetku meseca Prestavili so datume nekaterih rednih in izrednih izplačil. Foto: Ian Middleton Precej skrivnostne fotografije z Bleda nam je poslal Ian Middleton, fotograf iz Anglije. »Lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sem zagledal nenavadne kroge na jezeru. Moj sin je navdušeno zaklical, da je jezero zamrznilo, a ko sem dobro pogledal, sem videl nenavadne kroge,« je povedal. Se- veda je takoj pograbil fotoaparat in napravil več posnetkov. Dejstvo je, da so krogi v ledu prav tako skrivnostni kot tisti na poljih, če ne domnevamo, da so jih tam ustvarile človeške roke. Tudi lan je bil povsem zbegan, saj česa takšnega ni videl še nikoli. Kot je ugotovil tudi sam, je eden od red- kih primerov, ko so opazili takšne kroge, tisti iz Rusije, z Bajkalske-ga jezera. Tam naj bi orjaški krog, ki so ga opazili iz vesolja, napravil metan, ki je uhajal iz dna jezera. Druga možnost je, da kroge ustvarjajo tako imenovani vrtinčni tokovi znotraj jezera. UK Ministrstvo za delo bo prestavilo datum rednih izplačil denarne socialne pomoči; upravičenci jih bodo od aprila prejemali na začetku, in ne več v drugi polovici meseca. Socialno pomoč bodo od aprila dalje izplačevali okrog 5. v mesecu, in ne več okrog 21., kot je veljalo do zdaj. Namen spremembe datuma rednega izplačila je, da se osebam, ki pridobijo te pravice, omogoči čim hitrejša pridobitev denarnih sredstev, ki jih potrebujejo za zadovoljevanje življenjskih potreb. Izredne denarne socialne pomoči, pogrebnine in posmrtnine pa bodo odslej plačevali v drugi polovici meseca. Matej Klarič Foto: Profimedia 73 tekmovalcev seje pomerilo v 10 napornih disciplinah Luka si je v zgolj 15 minutah zapomnil 406-mestno številko Letošnje 10. državno prvenstvo v pomnjenju Memoriada, ki je pred dnevi potekalo v Ljubljani, je postreglo s 13 novimi rekordi. PREMIKANJE ZEMELJSKE SKORJE LESENI DEL PUŠKE AVTOR: TOMAŽ KRALJ ■ ■ša? 'i À NASPROTJE PRILETA RIVAL ZVER S ČOPKI VRH UHLJEV SLIKA, KI JO VIDIMO, KO PO GLEDANJU SVETLEGA PREDMETA ZAMIŽIMO KULTURNA RASTLINA IZ DRUŽINE RAZHUD-NIKOVK BODEČ GRM Z UŽITNIMI JAGODAMI, KOSMULJA SNEGU PODOBNA SNOV, KI SE NAREDI VMRAZU PLENITEV DIVJADI DRUŽINA NAŠIH SKLADATELJEV ENOGLASNA LITUR-GIČNA GLASBA OBSEŽNO HRIBOVJE NA VZHODU ZDA NAŠA NEKDANJA GLASBENA SKUPINA DROBNO-ZRNATA USEDLINA UKANA, ZVIJAČA HE NA DRAVI AMERIŠKI IGRALEC KILMER KMEČKA POMOČNICA SIROMAŠEN ARABSKI KMET PLIN SLADKOBNEGA VONJA, ETILEN MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH GOSTIŠČE V GORAH KRATEK, MOČEN GLAS KOPNO, OBDANO Z VODO 14.GRŠKA ČRKA DAVŠČINA V STARI AVSTRIJI UŽIVALEC PIJAČE DEL VERIGE KRAVJI GLAS MAKEDONSKI LJUDSKI PLES POLITIČNO ZATOČIŠČE POLOM, PROPAD TEKALEC MOTIV MARIJE Z MRTVIM KRISTUSOM NAS TV REPORTER (ANDREJ) BALETNIK OTRIN POLŽJA ANTENA NABA-VITELJ DRUŽINA MORSKIH RIB NAŠANEKD. BIATLONKA (ANDREJA) PES, KI BEVSKA LITERARNA SMERV DRUGI PO-LOVICI20. STOLETJA MOTO-KROSIST GAJSER AFRIŠKI VELETOK MESTO NA VZHODU MAKEDONIJE AFORIST JURIČ IGRALEC (GOJMIR) LEŠNJAK SAMOOBRAMBNA VEŠČINA NAS POET (ANTON) STEREO-FONIJA PEVEC IN GLASBENIK GJURIN SEZNAM IMEN NESPODOBNA, PROSTA-ŠKA ŠALA NAJVIŠJI VRH V KARAVANKAH CIBKA, KOKOŠ DOTAK-NJENJE SPODNJI DEL PASJE NOGE PEVEC PALMA KLIN PRI VOZU, SVORNIK REKA., KI TEČE SKOZI VELENJE ŠIVANJE AMERIŠKI REVOLVER MARKO VOZELJ LESENO ORODJE, PODOBNO KLADIVU PISATELJ TROPSKA KAČA NOVOZELANDSKA PAPIGA ENAKA SOGLA-SNIKA LOVILEC KAČ ROBERT PEŠUT MESTO NA ZAHODU NEMČIJE OLEPŠE-VALEC KAMNITI METEORIT KOKOŠ, KI VALI, VODI PIŠČANCE AJKIDO - samoobrambna japonska borilna veščina, DROBA - usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin, FELAH - siromašen arabski, zlasti egiptovski kmet Napornega tekmovanja se je udeležilo 73 šolarjev in odraslih v desetih disciplinah - pomnjenje obrazov in imen, naključnih števil, hitrih števil, govorjenih številk, abstraktnih slik, binarnih števil, naključnih besed, datumov zgodovine, kart in hitrih kart. Državni prvak v kategoriji odrasli je postal dijak Luka Gašparič, ki si je v Pismo bralke 15 minutah zapomnil 406-mestno naključno številko. Državna prvakinja v kategoriji juniorjev je postala Marjeta Lucija Korenčan s Škofijske klasične gimnazije, v kategoriji otroci pa je postal državni prvak Žan Arsov z Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani. Petra Rupnik »Kaj če bi stavkali starši?« Glede stavke šolnikov se nam je oglasila bralka. Stavka šolnikov povzroča preglavice tudi nekaterim staršem, ki morajo zato poskrbeti za varstvo svojih otrok. Kot nam je napisala bralka, otroke v šoli morajo sprejeti, saj bi bili, če bi ostali sami doma, lahko ogroženi. »Moja hčerka je bila ob zadnji stavki edina v šoli in pravi, da je bilo super. Vsako uro se je z njo ukvarjala druga učiteljica in so ustvarjali. Še malico je imela okusno (veliko žemljo, majonezo, sir in sadni čaj). Malico so za učitelje pripravili v kuhinji (toliko o stavki najnižje plačanih; še med stavko delajo, pa nič ne bodo imeli od stavke),« je zapisala in dodala, da resnično nima zagotovljenega varstva, s seboj v službo pa otroka ni mogla vzeti. Obenem je opozorila na to, da tudi njen sektor stavka, toda sami ne morejo zapreti vrat: »Starostnikov ne moremo poslati domov, ne moremo reči, da ne bomo skrbeli za njih. Plačo imamo skoraj enkrat manjšo kot učitelj začetnik, samega dela pa ne bom primerjala. Vsako delo ima svoje težave in slabosti. Sem pa razmišljala: kaj če bi starši stavkali?« Matej Klarič www.tednik.si I Stajerskitednik . Stajerskitednik KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Levanič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). VZHOD SUKANEC MNENJE Nogomet Fantastični Fanimo s hat--trickom potopil Jadran Stran 18 Rokomet Osma zaporedna zmaga na Hard Eku Stran 18 ft IV wL Motokros Gajser takoj v deseterico Stran 19 Rokomet V končnici »zaškripalo« v napadu Stran 19 Atletika Čeh s številko 60 čez 60 metrov Stran 20 Odbojka Po zaostanku strnile vrste Stran 20 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 24. krog Dve gostovanji, dve izključitvi, dva poraza Nogometaši Aluminija so v četrtek v Novi Gorici zabeležili tretji, v nedeljo pa v Domžalah še četrti zaporedni poraz. Skupna točka tema porazoma sta izključitvi igralcev, ki sta tekmi prelomili v korist tekmecev. Ta pa sta v povsem različnih formah: Goričani so v obupni in so proti Aluminiju dosegli prvo zmago po 14. krogu, ko so ugnali prav Aluminij (v Kidričevem je bilo 0:3). Domžalčani pa so poleg Olimpije najbolj »vroča« ekipa lige, saj so slavili na osmi zaporedni tekmi! Serija zmag varovancev Simona Rožmana traja od začetka novembra, nazadnje so izgubili z Mariborom konec oktobra. Če bodo nadaljevali v tem tempu, bodo resni konkurenti Mariboru v boju za 2. mesto, sploh glede na zadnje predstave vijoličastih. V Domžalah je Kidričane že v zgodnji fazi tekme načel njihov nekdanji soigralec Lovro Bizjak in ob nekoliko neodločnem Šme-ju svojo sedanjo ekipo povedel v 23. krog: Gorica - Aluminij 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Gulič (73.). ALUMINIJ: Kovačič, Šme, Martinovič, Zeba, Jurčevič, Marinšek, Petrovič, Ivančič (od 72. Nunič), Tahiraj (od 46. Ploj), Mensah, Kidrič (od 79. Štor). Trener: Oliver Bogatinov. RDEČI KARTON: Martinovič (45.). Teren v Novi Gorici je ob Stožicah tisti, ki Aluminiju najmanj ustreza. Na dosedanjih petih tekmah so tam vedno igrišče zapuščali sklonjenih glav, tudi v šestem primeru ni bilo nič drugače. Prvi polčas je bil za Aluminij vzpodbuden, predvsem Zeba v 3. in Ivančič v 16. minuti sta bila blizu zadetku. Ob koncu prvega polčasa je Ilija Martinovič na sredini igrišča povsem nepotrebno s potiskanjem igralca Gorice prekinil akcijo in Miran Bukovec (dan prej je na Ptuju sodil tekmo 2. lige med Dravo in Fužinarjem) mu je pokazal drugi rumeni karton. Goriški nogometaši so to darilo v 2. polčasu seveda z veseljem izkoristili ... Tudi z igralcem manj so bili gostje nevarni, trener Bogatinov se je odločil celo za igro z dvema klasičnima napadalcema (Kidričem, Nuničem). A prav v obdobju prevlade so iz protinapada (!) prejeli zadetek. Rezervist Miran Burgič je po strelu z glavo stresel prečko, odbito žogo pa je z glavo v gol spravil Mark Gulič - 1:0. 1. OLIMPIJA 24 18 2. MARIBOR 23 14 3. DOMŽALE 22 13 4. RUDAR VELENJE 22 11 5. CELJE 23 9 6. GORICA 23 8 7. KRŠKO 21 6 8. ALUMINIJ 23 4 9. TRIGLAV KRANJ 22 3 10. ANKARAN HRVATINI 23 2 2 3 5 8 8 12 10 13 13 14 46:10 38:17 48:18 30:24 33:31 23:33 27:38 23:42 19:41 19:52 58 48 43 36 33 27 23 18 15 13 24. krog: Domžale -Aluminij 6:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Bizjak (16.), 2:0 Ibri-čič (58., z 11 m), 3:0 Bizjak (68.), 4:0 Vetrih (77.), 5:0 Hebaj (81.), 5:1 Kidrič (86.), 6:1 Ibraimi (89.). DOMŽALE: Mulalič, Melnjak, Klemenčič, Dobrovoljc, Kirm (od 59. Alvir), Vetrih, Husmani, Ibričič (od 79. Gnezda Čerin), Širok, Ibra-imi, Bizjak (od 75. Hebaj). Trener: Simon Rožman. ALUMINIJ: Kovačič, Jurčevič, Zeba, Šme, Jakšič, Marinšek, Kep-ir (od 12. Štor), Petrovič, Mensah (od 62. Ivančič), Tahiraj, Nunič (od 85. Kidrič). Trener: Oliver Bogatinov. RDEČI KARTON: Marinšek (57.). vodstvo 1:0. Že nekaj minut pred tem je moral Oliver Bogatinov opraviti prvo menjavo na tekmi, zaradi obnovljene manjše poškodbe noge je igro zapustil Siyar Kepir, vstopil je veliko bolj ofenzivni Luka Štor. Nekaj poskusov Kidri-čanov je vsaj dišalo po obetavnem zaključku, a so bili Domžalčani še veliko bolj nevarni. Odločitev o zmagovalcu je padla na začetku 2. polčasa, ko je Luka Marinšek v kazenskem prostoru samo nalahno držal za roko Ame-deja Vetriha, ta pa je padel kot pokošen. Sodnik Matej Jug je takoj pokazal na enajstmetrovko in rumeni karton, ki je za Marinška pomenil drugega na tekmi in posledično izključitev. Senijad Ibričič je bil s »panenko« zanesljiv izvajalec Nogomet • 1. SNL Rok Kidrič je bil edini strelec za Aluminij na tekmi v Domžalah. Foto: Martin Metelko / m24.si - 2:0. Nadaljevanje je bilo povsem enostransko, mreža Kovačiča se je zatresla še štirikrat. Najlepši gol je prav v zaključku s prefinjenim udarcem dosegel Agim Ibraimi, kar je njegov prvenec v dresu Domžal. V 86. minuti je častni zadetek za rdeče-bele dosegel Rok Kidrič, Tri izključitve: Jakšič proti Celju, Martinovič proti Gorici, Marinšek proti Domžalam Oliver Bogatinov, trener Aluminija: »Tokrat smo naleteli na zelo razpoložene Domžalčane, ki to formo držijo že lep čas. Težave bi imeli tudi z enajstimi igralci, z enim manj pa so bile naše možnosti toliko manjše. Žal mi je, ker je to že tretja zaporedna tekma, ko smo imeli enega izključenega igralca. Sedaj prihajajo za nas ključne tekme, iz teh napak bi se morali že nekaj naučiti.« Zahovič prestopil mejo sprejemljivega Maribor predaja krono Mariborčani so v soboto v športnem smislu odigrali tekmo na najnižjem nivoju v tej sezoni (morda še nekoliko dlje) in proti ekipi Krškega klonili na domačem igrišču. Še nižje je stopil Zlatko Zahovič na tiskovni konferenci po tekmi, s čimer je kar nekako v senco potisnil naraščajoči zaostanek vijoličastih za vodilno Olimpijo - ta sedaj znaša 10 točk (Olim-pija ima tekmo več). Glede na trenutne predstave moštva trenerja Darka Milaniča je to že domala nenadomestljiv zaostanek ... Se lahko v boj za vrh vmešajo celo Domžale, ki poraza ne poznajo od 14. kroga? Če zmagajo v dveh zaostalih tekmah, se bodo vodilni Olimpiji približali na 9 točk razlike, čakata pa jih še dve medsebojni tekmi ... Ni nemogoče ... REZULTATI 24. KROGA: Domžale - Aluminij 6:1 (1:0); Rudar Velenje - Celje 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Tučič (17.,), 1:1 Vizinger (42.), 2:1 Bijol (58.); rdeči karton: Črnčič (77., Rudar - na klopi); Maribor - Krško 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Volarič (32.), 0:2 Vekič (49.); Ankaran Hrvatini - Olimpija 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Savič (23.), 0:2 Ča-nadija (41.), 0:3 Zarifovič (81.); Triglav Kranj - Gorica 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Elsner (51.), 1:1 Žigon (74.). Zlatko Zahovič je brez dvoma največji „krivec" za razcvet mariborskega nogometa v zadnjem desetletju, njegove poteze v športnem smislu so se velikokrat spremenile v „suho zlato". Ob teh nedvomnih zaslugah pa je velikokrat s svojimi izjavami na meji sprejemljivega hodil po robu. Vsi se še iz časa njegove igralske kariere spomnimo primera Šmarna gora s takratnim selektorjem Srečkom Katancem, pa primera Ibraimi izpred nekaj let, ko je Makedoncu pošiljal milo rečeno neprimerna SMS-sporočila . Ko so Agima Ibraimija prejšnji teden v Mariboru sprejeli s sliko in šopkom, se je zdelo, da je ena od senc iz preteklosti dejansko postala preteklost. A je že teden kasneje izbruhnila nova afera v režiji Zlat-ka Zahoviča. Tokrat je presegla vse meje sprejemljivega okusa! Razumemo slabo voljo Mariborčanov zaradi katastrofalnih rezultatov, saj jim po odličnem jesenskem delu sezone sedaj praktično nič ne gre od rok. A to ne sme biti in tudi ni nobeno opravičilo za napad, kot ga je po porazu s Krškim uprizoril Zlatko Zahovič proti novinarju športnega dnev- nika Ekipa SN Dejanu Mitroviču, ki je pred časom tragično izgubil očeta. „Gospod Zahovič! Kako pa ste razočarani nad obiskom na tribunah?" je med drugim vprašal omenjeni novinar, nakar si je Za-hovič privoščil svojevrsten izpad (čeprav je teden dni prej sam govoril o tem, da je razočaran nad obiskom v Ljudskem vrtu, op.). „Ti hočeš samo provocirati. Počasi, sine moj. Koliko si star? Ne provociraj, daj eno lepo vprašanje. Vem, da si iz Ekipe, samo ne provociraj. Tebi se je zgodila Zlatko Zahovič tragedija pred kratkim. Te je kaj izučila? Jaz bi rekel, da te ni. Še vedno hodiš provocirat, še vedno si nesramen. Daj normalno vprašanje, pa ti bom odgovoril. Dam ti sožalje, v življenju ni vse črno--belo. Lahko jaz rečem, da se ti je vrnilo v življenju, pa mislim, da se ti ni. Ne provociraj, sine, premlad si!« je na običajno vprašanje odgovoril Zahovič. Omenjanje osebne tragedije v povezavi s povsem običajnim novinarskim vprašanjem glede nogometne tekme?!? Res globoko dno komuniciranja športnega direktorja Maribora... Opravičilo NK Maribor Njegove izjave so v slovenski javnosti razumljivo naletele na ogorčenje in obsojanje, pri mariborskem klubu so se zato opravičili. „Odziv športnega direktorja zahteva opravičilo, ki ga NK Maribor tudi izreka. Novinarju Ekipe SN in vsem preostalim predstavnikom medijev, ki so v Ljudskem vrtu vedno dobrodošli, s katerimi sodelujemo 365 dni v letu. Izgubili smo točke v športnem boju, ne smemo pa spoštovanja. Ohraniti ki je v igro vstopil le minuto pred tem. Kidričani spomladi tako še naprej ostajajo brez zmage, z zgolj dvema osvojenima točkama ostajajo na 8. mestu. To pozicijo si zelo želijo obdržati do konca prvenstva . Sledi reprezentančni premor, prvoligaši bodo znova na igrišče stopili konec naslednjega tedna. Kidričani bodo na zelo pomembni tekmi takrat v petek, 30. marca, gostili kranjski Triglav. JM moramo ugled in pokončno držo ne glede na razmere, vmesna vprašanja javnosti ali morebitne pretekle zgodbe," so med drugim na svoji spletni strani zapisali pri NK Maribor. „NK Maribor je v svoji zgodovini prestal vzpone in padce, doživljal ekstaze zmag in grenkobo porazov. Tokratni dogodek v konferenčni sobi pa se je oddaljil od vrednot, za katere se zavzemamo in se klub od izjav športnega direktorja ograjuje ter jih obžaluje," so še zapisali. Pri Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so prav tako obsodili Zahovičeve izjave. „Žaljivo omenjanje osebne tragedije namesto profesionalnega odgovarjanja na vprašanje novinarju Ekipe SN Dejanu Mitroviču je nedopustna in nesprejemljiva raven komunikacije, ki jo je mogoče razumeti kot grožnjo novinarju in napad na novinarstvo nasploh." Dodali so, da Zlatko Zahovič ne bi smel prestopiti ločnice med jezo po športnem porazu in nesprejemljivim osebnim obračunavanjem. „Kot nekdanji svetovni nogometni zvezdnik in vzornik je ob aktualni funkciji vedno tudi v službi javnosti in zavezan standardom javnega profesionalnega in etičnega komuniciranja," so še zapisali pri DNS. JM, sta 4 s 4 3 s 3 5 s s 7 18 Štajerski Šport torek • 20. marca 2018 Nogomet • 2. SNL Fantastični Fanimo s hat-trickom potopil Jadran Jadran Dekani - Drava Ptuj 1:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Fanimo (3.), 0:2 Fanimo (5.), 1:2 Rodica (30.), 1:3 Fanimo (73.), 1:4 Lonzarič (78.). JADRAN DEKANI: Rupnik, Ste-pančič, Požrl, Podgoršek, Palčič (od 81. Rupnik), Petrovčič (od 84. Mijailovič), Babič, Vitezica, Rodica (od 84. Kljun), Šop, Krivičič. Trener: Nevij Finkšt. DRAVA: Šeliga, Flis, Vezjak, Lon-zarič, Petek (od 81. Kolar), Šporn, Školnik (od 78. Cuffaro), Rešek, Čeh, Fanimo, Bizjak (od 61. Šala- mun). Trener: Simon Sešlar. Nogometaši Drave so edini remi v jesenskem delu sezone dosegli proti ekipi Jadrana. To dovolj pove o kakovosti ekipe iz Dekanov, zato je bila nedeljska pot na gostovanje na Primorsko vse prej kot brezskrbna. A brez potrebe ... Tokrat je že od 1. minute zaigral Nastja Čeh, to je bila ena od dveh sprememb v začetni enajsterici Drave (ob njem še Petek, na rezervni klopi sta pristala Cuffaro in Pirtovšek). Začetek v mrzlem in vetrovnem vremenu pred okoli 150 gledalci je bil za goste naravnost sanjski. Že v prvih petih minutah tekme je kar dvakrat »udaril« hitri in iznajdljivi Matthias Fanimo in na semaforju je pisalo 0:2. »Lahko pokažem še veliko več,« je že po tekmi s Fužinarjem napovedal 24-letni Anglež. In to povsem upravičil! Asistenta sta bila na uvodu Nastja Čeh in Mitja Rešek, vse skupaj pa je Ptujčanom omogočalo lagodnejše nadaljevanje. To lagodnost so vzeli celo preveč zares in v nadaljevanju so nerazumljivo popustili. Jadran je to izkoristil za prevzem pobude in v dveh ali treh primerih tudi za prihod v priložnosti. Enkrat je odlično posredoval Aleksander Šeliga, v 30. minuti pa je bil nemočen in domačini so z zadetkom Tomaža Rodica znižali na 1:2. To je »prebudilo« varovance Simona Sešlarja in znova so niti igre prevzeli v svoje roke. »Ob polčasu sem igralce opozoril na tisti nerazumljivi padec v igri, to smo morali v drugem delu nujno popraviti, če smo želeli zmago,« je dejal Sešlar. Igralci v modrih dresih so to upoštevali in popolnoma kontro- Matthias Fanimo (desno) je že proti Fužinarju pokazal nekaj odličnih potez, v Dekanih jih je nadgradil s tremi zadetki! Foto: Matija Brodnjak lirali potek dvoboja. V sredini drugega dela so dobro igro nadgradili s tretjim zadetkom, znova sta bila v vlogi podajalca in strelca Nastja Čeh in Matthias Fanimo - 1:3. Druga tekma in že prvi hat-trick za Fa-nima! Piko na i je z zadetkom po prekinitvi prispeval komandant obrambe David Lonzarič - 1:4. Derbi kroga je tako prepričljivo pripadel Dravašem, ki ostajajo prvi zasledovalci vodilne Mure. Treba je omeniti, da je bil to šele četrti poraz nogometašev iz Dekanov v tej sezoni. Na 19 tekmah! Toliko jih imajo tudi Dravaši . Mura in Drava ne popuščata 19. krog je bil le polovičen, odigrane so bile le štiri tekme od osmih predvidenih. Presenečenj ni bilo, predvsem pri vodilnih ekipah lige. Mura in Drava sta zmagali prepričljivo, s tremi zadetki razlike. Murašem je to uspelo na razmočeni površini igrišča v Rogaški Slatini, na njihovo srečo so zadeli že v uvodu tekme, kar jim je omogočilo lažje nadaljevanje. Prvič spomladi je zadel Luka Bobi-čanec, s 13 zadetki za zdaj prvi strelec 2. lige. Ambiciozna Ilirija je ugnala Kranjčane in jih prehitela na lestvici, Brežice in Bravo pa sta si točki razdelila. REZULTATI 19. KROGA: Jadran Dekani - Drava Ptuj 1:4 (1:2); Rogaška - Mura 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Bobičanec (6.), 0:2 Stiplo-šek (40., avtogol), 0:3 Kozar (70.); Ilirija 1911 - Zarica Kranj 2:1 (1:1); Simon Sešlar, trener Drave: »Ekipa Jadrana je zelo stabilna, redko izgubljajo, zato je naša zmaga toliko več vredna. Po dobrem začetku smo nato v nadaljevanju za kakšnih 15 minut poniknili. A to je bil edini padec, vse ostalo je bilo pod kontrolo. Predvsem mi je bil všeč drugi polčas, od začetka do konca so fantje odigrali stabilno. Fanimo? Dobro je realiziral nekatere akcije, ko bo odpravil le še mrke v nekaterih delih tekme, pa bo njegova podoba še boljša.« V soboto čaka nogometaša Drave še težja preizkušnja, domača tekma s Kalcerjem iz Radomelj. JM strelci: 1:0 Nukič (23.), 1:1 Vrande-čič (31.), 2:1 Zadnikar (68.); Brežice Terme Čatež - Bravo 0:0. Preostale tekme so zaradi vremenskih nevšečnosti prestavljene na poznejše termine po naslednjem razporedu: 4. april: Veržej - Krka; 11. april: Nafta 1903 - Cherrybox 24 Tabor Sežana, Kalcer Radomlje - Fužinar Ravne Systems, Brda -Roltek Dob. 1. MURA 2. DRAVA PTUJ 3. NAFTA 1903 4. JADRAN DEKANI 5. KAL. RADOMLJE 6. TABOR SEŽANA 7. AŠK BRAVO 8. KRKA 9. ROLTEK DOB 10. BREŽICE-ČATEŽ 11. ILIRIJA 1911 12. ZARICA KRANJ 13. ROGAŠKA 14. FUŽINAR RAVNE 18 15. BRDA 18 16. VERŽEJ 18 19 19 18 19 17 18 19 18 17 18 19 18 19 2 1 53:10 2 4 43:26 3 4 29:15 6 4 33:26 4 4 34:24 5 25:22 7 29:19 7 27:31 8 26:27 8 19:26 3 11 25:36 5 9 24:30 2 12 24:35 3 11 22:42 5 10 14:28 4 12 9:39 50 41 36 33 31 29 28 27 23 20 18 17 17 15 14 10 JM Rokomet • NLB liga, Liga za obstanek Osma zaporedna zmaga na Hard Eku Jeruzalem - Dobova 36:31 (19:16) JERUZALEM: M. Šulek (15 obramb - 2x7m), Firšt Šeruga; Voljč, Čudič 8 (5), Krasnič, Niedor-fer, Žuran 4, T. Hebar 2, T. Šulek, Šoštarič, Ozmec 5, Ciglar, Mesarič 2, Rajšp 4, Cirar 5, Kavčič 6. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/5; Dobova 4/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Dobova 12 minut. IGRALEC TEKME: Matic Šulek (Jeruzalem Ormož). Pred začetkom tekme, ki si jo je ogledalo okrog 200 gledalcev, smo pričakovali precej več rezul-tatske negotovosti. Razlogov za to je bilo kar nekaj: ekipa Dobove Ormožanom nikakor »ne leži«, obenem se Dobova krčevito bori za obstanek v ligi in je v Ormož prispela sila motivirana. »Dobrih deset dni smo se marljivo na treningih pripravljali na to pomembno tekmo, nasprotnika smo 1. A SRL (m), Liga za obstanek 2. KROG: Jeruzalem Ormož -Dobova 36:31, Herz Šmartno - Trimo Trebnje 37:34, LL Grosist Slovan - Maribor Branik 26:21. 1. JERUZ. ORMOŽ 2. MARIBOR BRANIK 3. TRIMO TREBNJE 4. GROSIST SLOVAN 5. DOBOVA 6. HERZ ŠMARTNO 22 (19) 20 (18) 18 (18) 11 (8) 11 (11) 10 (8) analizirali iz vseh strani. Tudi motivacija je bila prava, vendar so nas Ormožani popolnoma nadigrali in zasluženo slavili,« je po tekmi povedal najboljši posameznik ekipe iz Dobove Denis Zavodnik. Jeruzalemčki so nastopili v zelo okrnjeni zasedbi. Na tribuni so tekmo pospremili Tilen Kosi, Jure Kocbek in Frano Vujovič, praktično celotna zunanja linija. Zaradi službenih obveznosti je manjkal še vratar Tomislav Balent, a spisek manjkajočih se s tem ni končal. Tik pred odhodom na odmor se je poškodoval še krožni napadalec Danijel Mesaric. Šok za Ormo-žane, ki se kljub vsem težavam niso predali. »Odlično smo tekmo odigrali v napadu in to je bil ključ do zmage, ki nas je popeljala na vrh Lige za obstanek. Kar nekaj fantov nas je dobilo priložnost za igro in menim, da smo jo odlično izkoristili. Hvala trenerju in ekipi za zaupanje,« je bil kratek in jedrnat prvi mož tekme Matic Šulek, ki je v golu Ormožanov zbral 15 obramb. Razen v petih primerih, ko je bil izid izenačen, so rezultat v svojih rokah držali domačini. Na začetku je voz za sabo povlekel kapetan Bojan Čudič, ki je do 20. minute dosegel pet zadetkov in ob tem še krožnima napadalcema Mesariču in Mihi Kavčiču podelil pet asistenc za pet golov s črte. Najvišja prednost Jeruzalema v 1. polčasu je že znašala pet zadetkov (13:8). Dobovo sta v igro vrnila Marko Sintič in Denis Hrupič, ki Foto: Črtomir Goznik Matic Šulek (Jeruzalem Ormož) sta domači obrambi povzročala največ težav v zaključku 1. polčasa (19:16). V 2. polčasu so na svoj račun prišla ormoška krila Dominik Oz-mec, Gal Cirar in Jaša Rajšp. S 14 doseženimi goli je omenjeni trojki uspel rekorden dosežek v sezoni 2017/18. Prednost Jeruzalema je vztrajno naraščala in v 47. minuti je vodstvo naraslo že na +6 (28:22). »Za razliko od tekme rednega dela v Ormožu (32:31) smo tokrat končnico tekme odigrali suvere- no. Napad je bil odličen, luknje v obrambi je s svojimi obrambami krpal vratar Šulek. Po mojem mnenju smo odigrali eno najboljših tekem sezone v napadu, v prid temu govori tudi število doseženih golov. Čestitke celotni ekipi,« je še zaključil kapetan Čudič. Končnica je tako bila mirna in Dobova se je morala sprijazniti s porazom. »Ormož je bil za razred boljši danes. Poraz je več kot zaslužen. Hard Eka letos dvakrat nismo uspeli osvojiti. Treba je poraz čim prej preboleti in se pripraviti Pokal Slovenije, četrtfinale: »Poskusiti ni greh« Generalko pred sredino (21. 3.) pokalno tekmo v Ljutomeru so Ormožani opravili z odliko. V 2. krogu Lige za obstanek so kljub številnim izostankom poškodovanih igralcev suvereno premagali Dobovo z izidom 36:31. Napad Jeruzalema je bil s strani Bojana Čudiča odlično organiziran - le proti Šmartnemu je ekipa dosegla več zadetkov (39). Obramba sicer ni bila na najvišjem nivoju, vendar je nastale luknje s petnajstimi obrambami pokrpal Matic Šulek. „Po zmagi nad Do-bovo je razlogov za zadovoljstvo veliko. Škoda za poškodbo Danijela Mesariča, ki najbrž ne bo nared za pomembno tekmo proti Gorenju. Upamo na vrnitev Frana Vujoviča. Že en sam igralec več bi za nas veliko pomenil v rotaciji igralcev. Gorenje je favorit, vendar poskušati presenetiti ni greh. Nasprotniku bomo skušali vcepiti naš način igre in če bo 'padel v ta mlin', bi tekma lahko bila zelo zanimiva," je pred tekmo skrivnosten trener Saša Prapotnik. Gorenje je v zadnjih dveh krogih SEHA lige zabeležilo dve zmagi proti beloruskemu Mešku in slovaškemu Tatranu, kar dokazuje, da so se po domačem porazu proti Kopru vrnili v zmagovalni ritem. „Gorenje je poleg Celja ekipa, ki cilja na obe državni lovoriki - postati državni in pokalni prvak. Tradicija pokalnih tekem je taka, da so prisotna številna presenečenja in zakaj se tudi tokrat ne bi zgodilo kaj podobnega. Igra se le ena tekma, kjer je vse mogoče. Nam gre vse od rok, nasprotniku se zatresejo roke in noge, dvorana se postavi na našo stran in že smo blizu Final 4. Zakaj pa ne? Rokomet je zanimiva igra in verjamem, da je pred nami tudi zanimiva tekma. Z uvrstitvijo na Final 4 bi rešili sezono glede na to, da se nam ni uspelo uvrstiti v Ligo za prvaka. Zato vabim navijače v Ljutomer, da nam pomagajo pripraviti pravi rokometni spektakel, ki bo v ponos slovenskemu rokometu. Zmaga pa naj boljši," je pred tekmo z Gorenjem povedal Dominik Ozmec, mladinski reprezentant Slovenije, ki je na zadnji tekmi proti Dobovi dosegel pet zadetkov. Na pot v Ljutomer bosta krenila tudi dva avtobusa. Prvi bo namenjen otrokom, ki trenirajo v rokometnem klubu Jeruzalem, drugi bo navijaški in bo namenjen najzvestejšim privržencem ormoškega kluba. Odhoda obeh sta planirana ob 17.30. Tekma v Ljutomeru, ki bo na sporedu v sredo, 21. 3., se bo začela ob 19.00. na nove tekme. Naš cilj še naprej ostaja obstanek v ligi. Šmartno in Slovan nam pihata za ovratnik in zaključek sezone bo zelo pester,« je povedal trener Dobove Sandi Markl, ki ni mogel skriti razočaranja nad porazom svoje ekipe. V 3. krogu Lige za obstanek Or-možani v nedeljo, 25. 3., ob 14.00 gostujejo v Mariboru. V sredo, 21. 3., ob 19.00 ekipo čaka pokalna tekma četrtfinala proti Gorenju. Tekma bo odigrana v Ljutomeru. UK 9 8 8 8 7 5 5 4 5 4 3 2 torek • 20. marca 2018 Šport Štajerski 19 Motokros • Svetovno prvenstvo MXGP, dirka za VN Evrope Gajser takoj v deseterico Na dirki za VN Evrope v Val-kenswaardu je bila glavna novica za slovenske ljubitelje motokro-se - in predvsem za navijače Tima Gajserja - ta, da se je Tim po poškodbi izjemno hitro vrnil na tekmovalne steze. In se takoj zavihtel med deseterico ... Slovenski tekmovalci so izpustili uvodno dirko sezone v Argentini, na Nizozemskem sta se karavani priključila tako Gajser kot Klemen Tim Gajser: »V prvi vožnji sem imel težave z očali, moral sem jih celo odvreči, kar je bilo zaradi mrzlega vetra in mivke vse prej kot lahko. Vsekakor bi lahko z očali dosegel boljo uvrstitev. Tudi v drugo mi je štart dobro uspel, a na progi nisem ujel pravega ritma. Posledica je bil prvi in nato še drugi padec. Ujel sem 14. mesto, a to ni uvrstitev, ki bi si jo želel. Vseeno je to prvi nastop po poškodbi, s trdimi treningi lahko v naslednjih dirkah napredujem.« Dirka za SP na Nizozemskem (VN Evrope): 1. vožnja: 1. Jeffrey Herlin-gs (Niz), 2. Antonio Cairoli (Ita), 3. Jeremy Van Horebe-ek (Bel) ... 9. Tim Gajser, 31. Klemen Gerčar (Slo); 2. vožnja: 1. Herlings, 2. Cairoli, 3. Gautier Paulin (Fra) ... 13. Gajser, 28. Gerčar (Slo); skupno na dirki: 1. Herlings 50 točk, 2. Cairoli 44, 3. Gautier Paulin 34 ... 9. Gajser 20. Skupno v SP (2): 1. Herlings 97 točk, 2. Cairoli 91, 3. Clement Desalle (Bel) 67 ... 16. Gajser 20. Gerčar. Motokrosiste je v Val-kenswaardu pričakalo zimsko vreme. Proga je bila zaradi nizkih temperatur na nekaterih delih zmrznjena, med kvalifikacijami in na začetku dirke je celo snežilo. V teh razmerah se je Gajser na sobotnih kvalifikacijah odlično znašel in jih končal na izjemnem 3. mestu, za Belgijcem Jeremyjem Van Horebe-ekom in Francozom Paulinom. Tudi v nedeljski prvi vožnji dirke je Gajser začel odlično, vendar je že v uvodnem krogu storil napako in s tretjega padel na peto mesto. Sredi dirke je imel še težave z očali, moral jih je odreči in nadaljevati brez njih. Na mivki je to vse prej kot lahko ... Vožnjo je končal na 9. mestu. Slavil je domačin Jeffrey Herlings, po padcu je 2. mesto osvojil Antonio Cairoli. V drugi vožnji so tekmovalci ponovili scenarij iz prve vožnje. Cairoli je povedel, Gajser je začel na drugem mestu, tudi tokrat pa ni šlo brez težav. Zaradi padca je nazadoval na rep dvajseteri-ce. Prebil se je do 13. mesta in osvojil nekaj pomembnih točk. V ospredju sta se za zmago spet pomerila Cairoli in Herlings, ki je bil še drugič uspešnejši in je na domači dirki ugnal izkušenega Italijana. Tim Gajser je z 9. in 14. mestom skupno osvojil deveto mesto na dirki in prvih 20 točk v sezoni 2018. Skupno je s polnim izkupičkom 50 točk Herlings na vrhu tudi skupnega seštevka v SP, po dveh dirkah ima 97 točk, svetovni prvak Cairoli je drugi z 91. Gajser je z današnjim točkovnim izkupičkom na skupno 16. mestu. Sezona se bo nadaljevala že konec tedna z dirko v Valencii. JM, sta Rokomet • 1. A SRL (ž) Korak držale vse do 22:20, nato ... Ljubljana - ŽRK Ptuj 28:21 (15:12) ŽRK PTUJ: Pušnik, Kelc, Kac 2, Marčič, Želj 4, Bolcar 2, Bedrač, Borovčak 4, Selinšek 1, Majcen 1, Korotaj 7, Frangež. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Ljubljana 2/2, ŽRK Ptuj 7/4; IZKLJUČITVE: Ljubljana 8 minut, ŽRK Ptuj 2 minuti. Ptujske rokometašice so v petek v Ljubljani izgubile srečanje proti domači ekipi, ki jo vodi nekdanja odlična igralka Krima Natalija Derepasko. S to tekmo se je končal redni del prvenstva v 1. ženski ligi, za Ptujčanke sedaj sledijo tekme v končnici, kjer se bodo z ekipo Jadrana s Kozine merile za obstanek v ligi. Prva tekma bo predvidoma na sporedu 7. aprila. Trener Ivan Hrupič je imel pred gostovanjem v Ljubljani precej težav pri sestavi ekipe, saj je npr. imel na klopi le eno vratarko (Piklova je bila službeno odsotna), manjkalo je še nekaj mladih igralk (Puževa, Ko-lenkova ...). Kljub vsemu so gostje odigrale dober prvi polčas, pri rezultatu 13:12 so imele ob koncu polčasa celo priložnost za izenačenje. Tudi drugi del je bil izenačen vse do končnice in do rezultata 22:20. Sledil je drastičen padec koncentracije, kar so domačinke izkoristile za serijo 6:1, ki je dokončno odločila zmagovalke. »Igra je bila skoraj skozi celoten dvoboj solidna, na koncu pa nam je zaradi majhnega števila igralk v rotaciji zmanjkalo koncentracije. Pomembno je, da imamo v igri kontinuiteto, s katero želimo 1. KRIM MERCATOR 17 17 0 0 34 2. ZAGORJE 17 12 1 4 25 3. Z'DEŽELE 18 12 1 5 25 4. MLINOTEST AJDOVŠČINA17 10 2 5 22 5. KRKA 17 10 1 6 21 6. ZELENE DOLINE ŽALEC 17 7 3 7 17 7. LJUBLJANA 18 6 1 11 13 8. Ž.U.R.D. KOPER 17 5 1 11 11 9. AKLIMAT PTUJ 18 2 0 16 4 10. JADRAN BLUEMARINE 18 1 0 17 2 Rokomet • 2. SRL (m) Ajdovščina enostavno premočna Ajdovščina -Moškanjci-Gorišnica 29:25 (14:13) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Letonja 2, N. Bedrač 7, Horvat, Ozmec 8, Tement 2, Foršt-narič, B. Geč 2, Mendaš, N. Geč 3, Zorli 1, Vrbančič, Leben, B. Bedrač. Trener: Jaka Lozinšek. Gostovanje pri drugouvrščeni ekipi 2. lige Ajdovščini se za ro-kometaše Moškanjcev-Gorišnice ni končalo pozitivno. Gostje so srečanje pričakovano izgubili, a pri tem favoriziranim domačinom nudili dober odpor. To še posebej velja za začetek in konec tekme. Gostje so samo srečanje začeli zares poletno, nekajkrat so po-vedli celo s štirimi zadetki razlike. V 19. minuti je bilo še 7:10, nato pa je sledil padec v igri. Delni izid 5:0 je nato tudi nakazal kasnejši potek srečanja. Po vodstvu 12:10 Ajdovci prednosti niso več izpusti- 2. SRL (m) REZULTATI 17. KROGA: Ajdovščina - Moškanjci-Gorišnica 29:25, Alples Železniki - Arcont Radgona 34:27, Metlika - Mokerc-Ig 25:38, Cerklje-Radovljica - Sevnica 36:18. Tekma Velika Nedelja - Kronos je bila prestavljena. 1. MOKERC - IG 15 14 0 1 28 2. AJDOVŠČINA 16 11 1 4 23 3. POMURJE 15 8 3 4 19 4.ALPLES ŽELEZNIKI 15 8 2 5 18 5. CERKLJE-RADOVLJICA 15 7 1 7 15 6. METLIKA 16 7 0 9 14 7. MOŠKANJCI - GORIŠNICA15 5 2 8 12 8. SEVNICA 16 5 2 9 12 9. VELIKA NEDELJA 15 3 3 9 9 10. KRONOS 13 4 2 7 8 11. ARCONT RADGONA 15 3 0 12 6 Tim se je moral u prui uožnji znajti brez očal, kar je bilo u mrazu in na miuki use prej kot lahka naloga. Rokomet • 1. B SRL (m) V končnici »zaškripalo« v napadu Drava Ptuj - Butan plin Izola 23:26 (13:12) pričakati dvoboje z Jadranom,« je po tekmi povedal trener ŽRK Ptuj Ivan Hrupič. JM 1. A SRL (ž) REZULTATI 18. KROGA: Zagorje - Mlinotest Ajdovščina 15:13 (9:8), Ljubljana - Ptuj 28:21 (15:12), Z'Dežele - Krim Mercator 19:27 (8:16), Ž.U.R.D. Koper - Jadran Bluemarine 28:16 (10:6). Srečanje Krka - Zelene doline Žalec je bilo prestavljeno. DRAVA PTUJ: Osterc, Žuran M. 4, Bračič 1, Maroh, Gregorc 3 (3), Polutnik, Falež, Bedrač 3, Rožman 6, Koštomaj 5 (1), Krajnc, Krabo-nja 1, Žuran S. Trener: Vladimir Vujovič. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 4/5, Butan plin Izola 2/2. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 6 minut, Butan plin Izola 4 minut. Rokometaši Drave so prikazali 45 minut zadovoljive igre, a so pri-borjeno zapravili v zadnji četrtini, v kateri je zaškripalo v napadu. Na začetku jim je šlo zelo dobro v napadu, ko so razpoloženi Rožman, Gregorc, Bedrač in Koštomaj poskrbeli za vodstvo 10:6. Ptujčani so igrali organizirano, preudarno in učinkovito v napadu, kjer so prebijali ozko obrambno postavitev Izolčanov 5-1. To so skozi vso tekmo valovali v njihovi predstavi - od plime do oseke. V napadu so imeli več časa oseko, saj jim ni steklo proti angažirani obrambni postavitvi domačinov 6-0, ki je imela na golu skozi vso tekmo zelo razpoloženega vratarja Žurana. Ta je po obrambah omogočil tudi nekaj hitrih in lahkih zadetkov soigralcev. A domačinov vodstvo +4 ni poneslo, kot bi lahko pričakovali in sledila je plima Primorcev. Ti so s serijo 1:5 izenačili rezultat na 11:11 in so na odmor odšli le z zadetkom zaostanka. Sledilo je izenačeno nadaljevanje, v katerem si nobena ekipa ni priigrala bistvene prednosti. Za rezultatsko enakovrednost sta poskrbela tudi oba vratarja, Žu-ran na ptujski in Logar na izolski strani. V začetku drugega dela sta obe ekipi težje dosegali zadetke na postavljeni obrambi. Ptujčani so goste do sredine drugega dela še nekako preigravali, vendar se je tudi na tej tekmi videlo, da nimajo izrazitih strelcev z zunanjih položajev. Še največ zadetkov je dosegel Rožman, ki pa je večino od šestih zadetkov dosegel s preigravanji in zadetki s šestih metrov. Domačini so premalokrat izigrali akcije do konca, do krilnih položajev, kar je privedlo do prevelikega števila tehničnih napak v napadu. Rokometaši Izole so znali to dodobra unovčiti in so v končnici tekme stopili na »plin«. V napadu so bili z zunanjih položajev uspešni Poberaj, Vukovič in Čolič, ki so po seriji 0:4 priigrali gostom preobrat za +2 (20:22). Ko se jim je pridružil še kapetan Božič, so končnico odigrali mirno, pametno in učinkovito za končno slavje 23:26. Igralci Drave so se v zadnjih desetih minutah trudili »vrniti v 1. B SRL (m) 20. KROG: Sviš Ivančna Gorica - Grosuplje 27:21, Drava Ptuj - Butan plin Izola 23:26, Črnomelj -Radeče papir nova 33:33, Slovenj Gradec 2011 - Jadran Hrpelje Kozina 31:24, Krško - Brežice 30:32, Krim - Škofljica Pekarna Pečjak 26:27, Dol TKI Hrastnik - Rudar 29:18. 1. SVIŠ IVANČNA GORICA 20 17 2 1 36 2. ŠKOFLJICA PEČJAK 20 15 1 4 31 3. DOL TKI HRASTNIK 20 13 3 4 29 4. SLOVENJ GRADEC 20 10 4 6 24 5. KRŠKO 20 11 0 9 22 6. RUDAR 20 10 0 10 20 7. BUTAN PLIN IZOLA 19 9 1 9 19 8. DRAVA PTUJ 19 6 3 10 15 9. BREŽICE 20 7 1 12 15 10. KRIM 20 6 3 11 15 11. JADRAN HRPELJE 20 6 2 12 14 12. RADEČE PAPIR NOVA 19 5 3 11 13 13. ČRNOMELJ 20 5 2 13 12 14. GROSUPLJE 19 4 3 12 11 igro«; to jim je tri minute pred koncem skoraj uspelo, saj so se približali na zadetek zaostanka. Končnico so odigrali slabo in premalo zbrano v napadu, kar je pomenilo izgubljene žoge, zgrešene strele ter posledično nov poraz. David Breznik Domen Rožman, RK Drava Ptuj: »Dobro smo začeli to srečanje, a nato naredili nekaj povsem nepotrebnih tehničnih napak v napadu, ki so omogočile Izolčanom, da so se nam približali. Prejeli smo preveč 'lahkih' zadetkov, tudi takrat, ko smo imeli igralca ali celo dva več v polju, kar si ne bi smeli dovoliti. V drugem polčasu smo na začetku še lahko držali korak z gosti, dokler smo dobro igrali v obrambi, medtem ko nam v napadu ni šlo. Žoga ni šla naokrog, tako kot smo se dogovorili, naredili smo zares preveč napak, da bi lahko prišli do pozitivnega rezultata.« li iz rok, čeprav so na odmor odšli z minimalno prednostjo 14:13. Zelo slabo pa so rumeno-črni vstopili v drugi polčas, ko so domačini napravili serijo 7:1 in s tem praktično določili zmagovalca. V zadnji četrtini so se Štajerci vendarle zbrali, začeli nekoliko nižati razliko, toda več kot do častnega poraza jim ni uspelo priti. Morda je vzrok temu tudi dejstvo, da so varovanci Jaka Lozinška na Primorskem nastopili sila oslabljeni, saj so poleg že dalj časa poškodovanega Šandorja manjkali tudi Arnuš, Vesenjak, Ranfl in Toplak. V naslednjem krogu bodo rumeno-črni v domači dvorani gostili ekipo Metlike; z zmago bi Črnomaljce prehiteli na lestvici, kar je nedvomno lep motiv za varovance Jaka Lozinška. tp Foto: Črtomir Goznik Ptujski rokometaši so izgubili pomembno srečanje za sredino lestvice 1. B-lige. 20 Štajerski Šport torek • 20. marca 2018 Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Po zaostanku strnile vrste Ž Prevalje - ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3 (22, -19, -12, -22) ŽOK GSV ZAVA PTUJ: Stavbar, Sakovič, Praprotnik Flisar, Gajser, Gričnik, Horvat, Frumen, Oancea, Pušnik, Paternost, Pignar, Milošič. Trener: Bojan Novak. Glavni tok srečanja med pre-valjskimi in ptujskimi odbojkarica-mi sta v glavnem usmerjala prvi in četrti niz. Korošice in Štajerke so 2. DOL vzhod (ž) REZULTATI 20. KROGA: Prevalje - ŽOK GSV Zava Ptuj 1:3, Swa-tycomet Zreče - Braslovče 3:0, Korvolley A - ŽOK Ljutomer 0:3, S volley - Benedikt 3:1, KLS Ljubno - Celje 0:3, Nova KBM Branik II - Mozirje. 1. GSV ZAVA PTUJ 20 18 2 56:14 54 2. NKBM BRANIK II 19 18 1 56:16 52 3. SWATY. ZREČE 20 17 3 55:19 49 4. ŽOK LJUTOMER 20 11 9 43:32 35 5. MOZIRJE 19 11 8 39:32 32 6. PREVALJE 20 11 9 40:35 32 7. BRASLOVČE 20 8 12 29:41 24 8. CELJE 20 6 14 30:45 21 9. KLS LJUBNO 20 7 13 27:46 19 10. KORVOLLEY A 20 5 15 23:48 18 11. S VOLLEY 20 6 14 26:50 16 12. BENEDIKT 20 1 19 13:59 5 Športni napovednik Rokomet • Pokal Slovenije ČETRTFINALE: Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje (sreda, 21. 3., ob 19.00 v Ljutomeru). Nogomet • Trening v regijskem centru (U-12 in U-13) MNZ Ptuj (Nogomet za vse - Grassroots program) obvešča, da bo v okviru regijskega centra (RC) potekal trening igralcev selekcij U-12 in U-13, letnikov 2006 in 2005. Treningi bodo v četrtek, 22. 3., na igrišču z umetno travo na Mestnem stadionu na Ptuju potekali po naslednjem razporedu: - ob 16.30 začetek treninga za U-12, - ob 18.00 začetek treninga za U-13. Razpis je objavljen tudi na spletni strani MNZ Ptuj. Na treningu bo izvedeno testiranje igralcev. Vabljeni so tudi trenerji igralcev in trenerji, ki jih zanima strokovno delo. JM Foto: Črtomir Goznik Ekipa ŽOK GSV Zava Ptuj je tudi na gostovanju na Prevaljah pokazala svojo moč. si v zadnjih letih kar velike kon-kurentke, v tej sezoni so igralke s Ptuja rezultatsko uspešnejše. Ne glede na to dejstvo so domačinke bolje odprle obračun, ko je bilo s strani GSV Zave čutiti nekoliko preveč nervoze. Korošice so že v začetku povedle in so bile ves čas v rahli rezultatski prednos- ti. Priigrale so si pet zaključnih žog 24:19, nato pa so sledile tri zaporedne točke Ptujčank in sporna sodniška odločitev, saj sta delivca pravice zapiskala dotik mreže Sa-kovičevi, a v mrežo se je v resnici ujela ena izmed domačih igralk. V drugem nizu so gostje bolj odločno začele in vodile ves čas. Skozi celotno tekmo, še prav posebej v drugem in tretjem nizu, so bile učinkovite v napadu, odlično so pobirale žoge v polju, deloval je tudi blok. Z njim so zaustavljale najboljšo igralko Prevalj Kogeljni-kovo. Vsi ti elementi so Ptujčan-kam prinesli najprej drugi niz in nato še na lažji način tretji niz, ko je bil rezultat celo 12:25. A tu se zgodba še ni zaključila, saj je sledil dramatičen četrti niz, v katerem sta bili ekipi točkovno zelo blizu do osemnajste točke, pri kateri se je lomil rezultat. V končnici se je z dobrim servisom, ki je bil na bistveno višjem nivoju, kot na zadnji tekmi proti Novi KBM Braniku II, izkazala Praprot-nik Flisarjeva, saj je v polje poslala tri odločilne začetne udarce. Zadnjo točko za končno zmago je po kontri dosegla Sakovičeva. Varovanke trenerja Bojana Novaka so večino tekme igrale ponovno na pričakovanem nivoju, le tu in tam so imele nekaj težav s sprejemom. Nove tri točke so tako vpisane na konto ptujske odbojkarske ekipe. David Breznik Bojan Novak, trener ŽOK GSVA Zava Ptuj: »Če bi dobili prvi niz, bi verjetno nato gladko zmagali, tako pa smo se morali predvsem v četrtem nizu zelo potruditi za uspeh. Pohvalo za igro in novo zmago si zaslužijo vse igralke.« Atletika • Na Ptuju Zimsko prvenstvo Slovenije v metih Čeh s številko 60 čez 60 metrov in do državnega rekorda Atletski klub Ptuj je ne glede na dež, veter in precejšnji mraz na visokem organizacijskem nivoju in tekoče izpeljal Zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski, starejše mladinski, mlajše mladinski in pionirski kategoriji. Na zelenici Mestnega stadiona sta bili za štiri starostne kategorije pripravljeni dve tekmovališči, in sicer eno za met kopja ter drugo za met diska ter kladiva. Na tokratnem prvenstvu je bila udeležba solidna; v mlajših kategorijah so nastopili vsi najboljši, žal pa je manjkala večina najboljših članov. Med prijavljenimi je bilo mogoče našteti 11 ptujskih tekmovalcev, in sicer Saro Ser-dinšek, Zalo Cunk, Jurčka Korpi-ča Lesjaka, Kristjana Čeha, Jaka Kostanjevca, Žana Vihra, Boštjana Nahbergerja, Jana Bezjaka, Aleša Bezjaka, Grega Pavloviča in Denisa Lorenčiča. Ti so skupno osvojili tri medalje, dve tudi najžlahtnejši - državna prvaka sta postala Jurček Korpič Lesjak in Kristjan Čeh. Čeh je s startno številko 60 želel preseči magično znamko 60 metrov v metu diska. Starejši mladinec na tekmovanju ni imel konkurence in je svoj prejšnji rekord 59,26 metra bistveno izboljšal, potem ko je disk v tretji seriji zalučal 60,94 metra daleč. To je nov državni rekord za starejše mladince! Odlično pripravljenost, do katere ga je že v uvodu v sezono popeljal njegov trener Gorazd Rajher, je potrdil z izjemno serijo metov 58.57, 60.87, 60.94, 59-02, 57.37 in 57.69 metra. O novem rekordu je Kristjan Čeh povedal: »Ne glede na nekoliko slabše vremenske razmere sem si zadal cilj, da vržem disk čez šestdeset metrov. Vedel sem, da sem tega sposoben in to sem v dveh primerih tudi uresničil. S tema dvema metoma sem zares zelo zadovoljen.« 19-letni metalec diska je s tem izpolnil normo za nastop na letošnjem svetovnem prvenstvu za starejše mladince. V kladivu razred zase Pleško in Korpič Lesjak Zadnja disciplina Zimskega prvenstva Slovenije je bila met kladiva za člansko in starejše mladinsko kategorijo, v kateri sta bila razred zase tekmovalca, ki trenirata pod vodstvom Vladimirja Keva, ki je tokrat tudi tekmoval. Pri članih je bil prvo ime prvenstva nedvomno Nejc Pleško, ki je 7,26 kilogramov težko kladivo najdlje zalučal 70,89 metra. Podobno kot Pleško pri članih je bil brez konkurence pri starejših mladincih tudi Jurček Korpič Lesjak. Član Atletskega kluba Ptuj je imel do sedaj najboljši rezultat 64,54 metra, ki ga je tokrat popravil za 25 cm in sedaj znaša 64,79 metra. Ob tem je orodje vrgel še 63,63 metra, v preostalih štirih poskusih je prestopil. O svojem nastopu je mladi atlet povedal: »Glede na to, da sem imel v zadnjih dneh težave, sem zadovoljen s svojim novim osebnim rekordom. Tega sem nekako tudi pričakoval, prav tako pa sem vedel, da bom ob dobrem metu osvojil tudi naslov državnega prvaka, kar mi je tudi uspelo.« Brez Domjanove, a s solidnima Serdinškovo in Cunkovo V ženski konkurenci tokrat na Ptuju ni nastopila trenutno najboljša ptujska atletinja Veronika Domjan, ki je prejšnji teden na Portugalskem na 18. evropskem Kristijan Čeh (AK Ptuj) je popratril držauni rekord med starejšimi mladinci. pokalu v metih v metu diska med mlajšimi članicami osvojila 2. mesto in je že končala zimsko tekmovalno sezono. Za mladi Saro Serdinšek in Zalo Cunk pa je bilo domače prvenstvo eden vrhuncev zimske tekmovalne sezone - obe sta tekmovali med mlajšimi mladinkami. Cunkova je bila v metu diska z rezultatom 31,79 metra četrta. Serdinškova pa je tri-kilogramsko kladivo vrgla 35,85 metra, s čimer je le za 17 cm zaostala za zlato medaljo. Po tekmovanju je povedala. »Ne glede na manj številčno udeležbo sem vesela te 1955 estni Jurček Korpič Lesjak (AK Ptuj) • starejših mladincih državni prvak v metu kladiva pri Sara Serdinšek (AK Ptuj) je osvojila srebrno medaljo v metu kladiva med mlajšimi mladinkami. srebrne medalje, predvsem pa sem vesela svojih metov, saj sem tokrat prvič tekmovala v metu kladiva. Mislim, da mi je uspel zares dober osebni rekord.« Ptujčani so se potrudili z organizacijo Atletski klub Ptuj bo v letu 2018 izpeljal tri državna prvenstva v atletiki, zimsko prvenstvo Slovenije v metih je bilo uvod. Sicer ni bilo preveč množično, a je bilo ne glede na vse zelo kompleksno. Pri izvedbi so se organizatorji zelo potrudili. »Ne glede na deževno vreme smo se potrudili z izvedbo tekmovanja, ob tem bi se rad zahvalil vsem, ki so pomagali k nemoteni in odlični izvedbi prvenstva. Tu bi izpostavil vse naše sodnike, ki so poskrbeli, da je bilo prvenstvo tekoče in nemoteno. Ob organizacijskem delu pa me veseli tudi to, da so bili naši predstavniki uspešni na tekmovališču: za te uspehe jim ob tej priložnosti tudi čestitam,« je povedal predsednik Atletskega kluba Ptuj Aleksander Lorenčič. David Breznik Foto: DB Foto: DB Foto: DB Štirikolesni pogon - prednosti in slabosti Štirikolesni pogon postaja vedno bolj priljubljen med kupci avtomobilov. Kakšne so njegove prednosti in kakšne slabosti, zakaj se sploh odločiti za to različico pogona? Vse to so vprašanja, na katera je treba pred nakupom poiskati odgovore, da potem odločitve ne bi obžalovali. Ni namreč vse črno in ni vse belo ... K razmišljanju za nakup avtomobila na štirikolesni pogon nas največkrat napeljejo zimske razmere ali pa zahtevnost terena, po katerem se želimo voziti. A vrst štirikolesnih pogonov je toliko, kolikor je vrst motorjev, zato je treba pred nakupom vedeti, kaj potrebujete. Šele na osnovi tega lahko izberete pravega te-renca, ki v zadnjem času postaja vse bolj trendovski; priljubljen je predvsem kot vsestranski družinski avto. Audi quattro Najdaljšo tradicijo in prvo mesto pri izdelavi avtomobilov s štirikolesnim pogonom ima Audi. Začetki segajo v sredino sedemdesetih let, v leto 1977, in k terenskemu vozilu Iltis, 1. marca 1980 pa je na ženevskem avtomobilskem salonu sledil prvi športni kupe audi quattro. Quattro je danes sopomenka za Au-dijev štirikolesni pogon, z njim pa je opremljen že vsak tretji audi. Boljši oprijem in vodljivost Glavna prednost štirikolesnega pogona je v zagotavljanju boljšega oprijema in vodljivosti vozila na vseh podlagah pri pogojih, ko bi vozilo z dvokolesnim pogonom prešlo točko zdrsa. Zato je treba pred nakupom razmisliti, kje in kako pogosto boste tovrstni pogon potrebovali, saj je od izbire med različnimi štirikolesnimi po- Kako deluje štirikolesni pogon? Sile, ki poganjajo vozilo, se prenašajo prek stika pnevmatik s cestiščem, zato morajo biti čim bolj uravnotežene, sicer lahko pnevmatike zdrsnejo in vplivajo na nepredvideno gibanje vozila. Glede na to, da se vsak avtomobil cestišča dotika s štirimi pnevmatikami, je očitno, da je za uravnoteženje sil pomembno pogonsko silo čim bolj enakomerno porazdeliti med kolesa, še posebno ob slabem oprijemu cestišča. Razlika v uravnoteženosti sil med vozilom z dvokolesnim in vozilom s štirikolesnim pogonom je tem bolj opazna, čim nižji je prag oprijema, ki ga imajo pnevmatike na cestišču. 4x4 ali AWD »Four wheel drive« oziroma 4x4 je klasični mehanski štirikolesni pogon, ki ga voznik vključi z ročicami ob prestavni ročici in ima običajno tudi reduktorski prenos. Ko je takšen pogon vključen, se moč motorja neprestano prenaša na vsa štiri kolesa, z njim pa so večinoma opremljena klena terenska vozila, ki lahko tako premagujejo tudi najbolj grobe terene. Pri »all wheel drive« ali AWD gre za štirikolesne pogone, ki jih poznamo iz večine štirikolesno gnanih »cestnih« avtomobilov, med katerimi so tudi športna terenska vozila. V tem primeru za spoj med prednjo in zadnjo premo večinoma skrbi viskozna sklopka, samo razporejanje moči pa je v oblasti avtomobilskega računalnika, ki odloča, kateremu kolesu bo - tudi s pomočjo sistema ESP - zagotovil največ vrtenja in preprečil vrtenje koles v prazno. Pri večini s takšnim štirikolesnim pogonom opremljenih avtomobilov se pogonska moč večinoma prenaša na osnovni pogonski kolesi, le po potrebi pa se ta prerazporedi na drugi dve kolesi. goni močno odvisna tudi cena. Zasnova stalnega štirikolesnega pogona je razmeroma preprosta, saj je motorni navor v vsakem trenutku speljan enakovredno med prednjo in zadnjo os ter med levo in desno polovico posamezne osi. Vozilo je zato v vsakem trenutku sicer optimalno krmiljeno, je pa poraba večja. Nekateri se zato raje odločijo za priklopljivi štirikolesni pogon. Razlika je v tem, da mora voznik pri tem pogonu sam, z vzvodom ali stikalom, zakleniti sredinski diferencial in s tem preklopiti iz dvokolesnega v štirikolesni pogon, medtem ko pri stalnem štirikolesnem pogonu za vklop skrbi elektronsko ali mehansko nadzorovan sredinski diferencial, ki se vklopi, ko katero izmed koles izgubi oprijem. Priklopljivi štirikolesni pogoni so namenjeni uporabi na terenu, saj se na asfaltu odre-žejo slabše. So pa cenejši za proizvodnjo in servisiranje. Moderni štirikolesni pogoni, predvsem jih najdemo pri popularnih križancih, so prilagojeni večinoma vožnji po asfaltirani podlagi. Delujejo tako, da je večino časa, ko so vremenske razmere normalne in cesta suha, pogon speljan na dve kolesi, ko pride do izgube oprijema, pa se v trenutku navor razporedi še na preostali kolesi. Na ta način je tudi poraba goriva primerljivejša dvokolesno gnanim modelom. Glavna razlika med posameznimi štirikolesnimi pogoni je torej v tem, ali je pogon stalen ali se priključi po potrebi in motorni navor tako po potrebi »preskakuje« na kolo, ki ga v danem trenutku najbolj potrebuje. Sodobni štirikolesni pogoni so prinesli veliko prednosti tudi pri dinamični vožnji, zato jih avtomobilski proizvajalci vse bolj prilagajajo tistim, ki želijo več od avtomobila, zanesljivejšo vožnjo, z boljšim pospeševanjem in dobrim oprijemom v ovinkih, ne le na spolzki podlagi. Vsekakor pa noben pogon ni vsemogočen in voznikovih napak ali nenadnih sprememb na cestišču ne izničuje popolnoma, temveč le do neke mere. Varnost je tako še vedno popolnoma v vaših rokah; na to, da vas bosta elektronika ali pogon gotovo rešila iz zagat, povzro- PORSCHE PTUJSKA CESTA Servis za vozila am Audi Service Gospodarska vozilo čenih zaradi neprilagojene vožnje, se ne kaže povsem zanašati. Višja cena, poraba goriva in stroški vzdrževanja Štirikolesni pogon pa ne prinaša le prednosti, ampak tudi višjo ceno, ki je posledica tega, da so vozila 4x4 pogosto na voljo z zmogljivimi motorji. Za vozilo s štirikolesnim pogonom naj se zato odločijo tisti, ki ga potrebujejo vsak teden (hribovski teren) ali vsaj sezonsko (zima), predvsem pa ne tisti, ki ga potrebujejo nekajkrat na leto. Ob višji ceni je zaradi višje mase, v povprečju okoli 150 kilogramov, povprečna poraba goriva večja za liter, višji so tudi stroški vzdrževanja. V primerjavi z vozili z dvokolesnim pogonom razliko v stroških predstavlja menjava olja v diferencialih in viskozni sklopki. Elementi podvozja, zavore in pnevmatike so zaradi večje mase vozila dimenzionirani na večje obremenitve in posledično dražji, ko jih je treba menjati. Ko kupujete rabljeno vozilo s štirikolesnim pogonom, bodite posebej pazljivi na morebitne poškodbe. Pri podvozju pazite na sledove poškodb, ki so nastale pri terenski vožnji. Preglejte stanje blažilcev in gumijastih zglobov podvozja, pri prestavljanju menjalnika bodite pozorni na neobičajne zvoke in tresenje, nujno preverite delovanje vseh nastavitev pogona 4x4. Najpogostejše oznake za štirikolesne pogone: Quattro, Syncro, 4moti-on, 4x4, 4, Xdrive, AWD, iAWD, 4MATIC, 4WD ... Kolofon Avtodrom, oglasna priloga Štajerskega tednika 20. marec 2018 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, Jože Mohorič, Majda Goznik, sta Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Patricija Majcen Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Ob dolgi zimi poskrbite tudi za nego pnevmatik Očitno bo zima še nekaj časa kazala zobe, zato 15. marca naših avtomobilov zvečine še nismo preobuli v letne pnevmatike, saj pogoji za to še niso primerni. Zelo spremenljivo vreme in velike temperaturne razlike, ki smo jim priča v zadnjih nekaj mesecih, na pnevmatike močno vplivajo. Ker bodo letošnjo sezono zimske gume svoje delo očitno opravljale dlje kot po navadi, največji spletni prodajalec pnevmatik na svetu, podjetje Delti.com, svetuje, kaj lahko naredimo sami, da bi imele zimske pnevmatike dolgo življenjsko dobo in da bi bila naša vožnja še varnejša in zanesljivejša. Že danes, preden se odpeljete, lahko na hitro preverite, ali je globina profila pnevmatik še vedno ustrezna, ali pa so vaše gume morda že toliko obrabljene, da nimajo več karakteristik varne in zanesljive pnevmatike. Globino profila pnevmatike lahko preverite s kovancem za 2 evra. Minimalna še dovoljena globina profila zimskih gum je 3 mm. Da zimske gume v popolnosti opravijo svojo nalogo, morajo bi- ti vedno tudi dovolj napolnjene. Ob nizkih zimskih temperaturah zračni tlak v gumah pada hitreje kot skozi leto, zato je zelo pomembno, da na približno 1000 prevoženih kilometrov preverite in po potrebi dodate zračni tlak. Ko se temperature hitro spustijo zelo nizko, tako kot se to dogaja v teh dneh, tlak pada še hitreje in ga je treba preverjati še pogosteje. Koliko pritiska mora biti v pnevmatikah, je odvisno od vrste vozila, vrste pnevmatike in tudi od namembnosti uporabe vozila in posledično mase vozila ter potnikov in tovora. Podatek o tem, kolikšen je predviden idealni pritisk za vaše pnevmatike, je po navadi v notranjosti zapiralnega pokrova, kjer avtomobilu dota-kamo gorivo, in pa v priročniku o avtomobilu. Obrnite jih Da boste s pnevmatikami prevozili kar največ kilometrov, je priporočljivo, da jih na vsakih osem do deset tisoč kilometrov obrnete oziroma jih rotirate. S tem bodo pnevmatike ohranile dober oprijem in se bodo enakomerno SEL MONT d.o.o., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj, tel./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262 prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car osebnih in kombiniranih vozil ter prikolice za prevoz vozil uvoz vozil POLNJENJE AVTOKLIM! vozila s pogonom na sprednja kolesa IS&h^br i |X> vozila s pogonom na zadnja kolesa ^ in vozila s 4x4 pogonom M zadnja kolesa obrabljale z obeh strani ter posledično imele daljšo življenjsko dobo. Pnevmatike lahko rotirate med sprednjimi in zadnjimi kolesi le, če so vse štiri enakih dimenzij. Na fotografijah je prikazano, kako pravilno rotirati pnevmatike na vozilih s pogonom na vseh štirih (ali samo zadnjih) kolesih in kako jih rotirati takrat, ko ima avtomobil pogon na prvi dve kolesi. Čeprav je rotacija pnevmatik nezahtevno opravilo, pa je vseeno priporočljivo, da ga zaupate strokovnjakom. Ponovno centriranje po rotaciji načeloma ni potrebno, vendar morda smiselno, če pnevmatike večkrat rotirate sami. Centriranje je nujno tudi takrat, ko med vožnjo začutite vibracije. Shranjevanje pnevmatik Rok trajanja pnevmatikam lahko podaljšamo tudi s pravilnim shranjevanjem. Ko bo napočil čas in boste zimske gume zamenjali za letne, upoštevajte, da se pnevmatike brez platišč shranjuje drugače kot tiste s platišči. V spletni trgovini gume-direkt.com so demonstrirali, kako pravilno shraniti pnevmatike. Pnevmatike s platišči obesimo ali jih naložimo drugo na drugo, pri čemer jih je občasno treba zasukati. Pnevmatik brez platišč nikoli ne obesimo, niti jih ne nalagamo, ampak jih skladiščimo pokončno. Sicer pa pnevmatike shranite v čistem, suhem in temnem prostoru, stran od direktne sončne svetlobe. Če jih shranjujete v nepokritem prosto- i.'iii-a-"»'' zadnja kolesa ru, jih obvezno tudi zavijte v zaščitno folijo ali jih drugače pokrijte. Nikakor z letnimi gumami V sklopu preventivne akcije »Najprej varnost«, ki jo je spletna trgovina gume-direkt.com pred časom organizirala na poligonu Varne vožnje v Logatcu, so zbranim gledalcem v praksi pokazali, kaj se zgodi, če je avtomobil v zimskih razmerah opremljen center z letnimi pnevmatikami. Za prikaz ustavljanja vozila na mokrem oziroma poledenelem cestišču sta bili izbrani dve hitrosti, 30 in 60 km/h. Pri hitrosti vožnje 30 km/h in z istočasnim zaviranjem je vozilo z zimskimi pnevmatikami ustavilo dva metra pred vozilom z letnimi pnevmatikami, pri hitrosti 60 km/h pa je bila razlika že dobrih 5 metrov. Dva in pet metrov morda ne izgleda veliko, če pa pomislite na to, da se izogibate oviri na cesti in so včasih pomembni centimetri ... pa je to lahko ogromno. Letne gume na svoja vozila lahko sicer namestimo od 15. marca dalje, vendar le v primeru, če so temu ustrezne tudi vremenske razmere. Letna guma pri temperaturi, nižji od 7 stopinj Celzija, izgubi svoje ključne karakteristike, ki jo delajo varno in zanesljivo, predvsem izgubi na oprijemu s cestiščem, kar pa je zelo pomembno. Osojnikova c. 12, 2250 Ptuj Tel.: 02/ 78 00 420 www.tuning.si servisno-vulkanizerska delavnica S: (02) 78 00 420 Osojnikova cesta 12,2250 Ptuj (02) 71 92 272 Zamušani 2,2272 Gorišnica "jf - , ■ ' Preverjanje tlaka v pnevmatikah SaUL^_ s Ženevski avtomobilski salon v smeri električnih in hibridnih avtomobilov V Ženevi je od 8. do 18. marca potekal že 88. mednarodni avtomobilski salon, ki si ga je ogledalo okoli 700.000 obiskovalcev. Na ogled je bilo kot 900 modelov avtomobilov, od tega več kot 110 svetovnih in evropskih novosti. Na ogled je bilo kar nekaj novosti, večinoma v smeri hibridnih ali električnih avtomobilov ter avtonomne vožnje. »Proizvajalci kljub skromnemu povpraševanju razvijajo električne avtomobile,« je povedal predsednik francoskega koncerna PSA in predsednik evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev Carlos Ta-vares. Tavares je skupaj s prvim možem nemškega BMW Haraldom Krügerjem pozval politiko k okrepitvi prizadevanj pri vzpostavljanju omrežja električnih polnilnic. »Pričakujemo, da se bodo vlade evropskih držav jasno izrekle za to, da je treba najprej vzpostaviti mrežo polnilnic z določeno gostoto, preden bomo morali doseči cilje glede izpustov ogljikovega dioksida,« je dejal. Z električnimi avtomobili je prišlo v Ženevo kar nekaj koncernov. Za največjega tekmeca ameriškemu proizvajalcu električnih avtomobilov Tesla velja Jaguarjev model l-Pace, izzivajo pa ga tudi Audi, Volkswagen in Mercedes-Benz. Svoje prvo hibridno vozilo je v Ženevi predstavil Bentley, na ogled je bila baterijska različica kar dveh Hyundaievih modelov - Kona in Nexo. Pomembna tema je upadanje prodaje dizelskih avtomobilov, kar je precej velik problem, saj imajo avtomobili z bencinskimi motorji večjo porabo in tudi višje izpuste ogljikovega dioksida. Japonska Toyota je v Ženevi že Znani kandidati za avto leta Ob boku ženevskega avtomobilskega salona je postalo tudi jasno, kdo so finalisti izbora Svetovni avto leta 2018. V šestih kategorijah je prišlo do zožitve kandidatov na tri finaliste: - svetovni avto leta 2018: Mazda CX-5, Range Rover Velar in Volvo XC60 - svetovni mestni avto leta 2018: Ford Fiesta, Suzuki Swift in Volkswagen Polo - svetovni luksuzni avto leta 2018: Audi A8, Porsche Cayenne in Porsche Panamera - svetovni športni avto leta 2018: BMW M5, Honda Civic Type R in Lexus LC 500 - svetovni zeleni avto leta 2108: BMW 530e iPerformance, Chrysler Pacifica Hybrid in Nissan LEAF - svetovni dizajn leta 2018: Lexus LC 500, Range Rover Velar in Volvo XC60. Tik pred odprtjem salona v Ženevi je že bilo znano, kateri avto je postal avto leta po izboru strokovnih novinarjev - to je model švedskega Volva XC40. Slovenijo je v izboru predstavljal časnik Finance. napovedala postopno opuščanje proizvodnje avtomobilov z dizelskim motorjem. Proizvajalci niso pozabili na prihodnost in v Ženevi je bilo na ogled kar nekaj povsem futuri-stičnih vozil. Eno takšnih je prototipno testno avtonomno vozilo italijanske družbe Icona, imenovano Nucleus, v katerega je vgrajeno tudi slovensko znanje. V kolesih ima namreč nameščene električne motorje ljubljanske družbe Elaphe. Zmogljiva baterija zagotavlja po 110 kilovatov moči vsakemu kolesu, celotno vozilo pa ima tako na voljo skupaj 440 kilovatov moči. Razstavljavci so letos v večjem številu kot v preteklih letih prišli v Ženevo z avtomobili, ki jih bo najpozneje jutri tudi dejansko mogoče kupiti. Svojo inovativno-st so pri tem izživeli predvsem s številnimi vgrajenimi asistenčni-mi sistemi. 'U U C. * rinn ^TRGOVINA NADOMESTNIH DELOV ZA TRAKTORJE IN KMETIJSKO MÊHANIIACUC Februarja prodanih manj novih vozil V Sloveniji je bilo februarja prvič registriranih 6479 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar je 1,1 odstotka manj kot februarja lani. Med osebnimi vozili so prodali največ Renaultovih cliov in Ško- Prodaja novih avtomobilov v EU blizu časom pred krizo Prodaja novih avtomobilov v EU še naprej raste. Februarja je bilo v Uniji prodanih več kot 1,125 milijona novih avtomobilov, kar je 4,3 odstotka več kot februarja lani. To predstavlja tudi največjo februarsko prodajo po februarju 2008, kažejo podatki Evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (Acea). Prodaja avtomobilov velja za enega ključnih kazalcev zdravja gospodarstva. V EU je prodaja občutno upadla leta 2008 zaradi finančne krize, vendar pa po letu 2013 vztrajno raste. Med večjimi trgi je opaznejšo rast beležila Španija, kjer so februarja prodajo avtomobilov povečali za 13 odstotkov. V Nemčiji je narasla za 7,4 odstotka, v Franciji pa za 4,3 odstotka. Rast se je nadaljevala tudi v Veliki Britaniji (+2,8 odstotka) in Italiji (+1,4 odstotka). Največji delež na evropskem avtomobilskem trgu je februarja obdržal Volkswagen (24,4 odstotka), sledila je skupina PSA (17,2 odstotka). dinih octavij, med gospodarskimi vozili je bil na prvem mestu Ford. Število prvič registriranih osebnih avtomobilov se je februarja na letni ravni znižalo za 0,4 odstotka na 5659, medtem ko se je število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil znižalo za 6,2 odstotka na 820, so sporočili iz sekcije za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije. Pri osebnih vozilih je prvo mesto po prodaji zasedel Renault z 861 avtomobili (15,2-odstotni delež), Volkswagen z 855 avtomobili (15,1-odstotni delež) in Škoda s 549 avtomobili (9,7-odstotni delež). Februarja so prodali največ Renaultovih cliov (459), Škodi-nih octavij (248) in Daciinih san-derov (228). Med električnimi in hibridnimi vozili so prodali največ Toyotinih yarisov (83 vozil), sledili so Toyo-tini modeli C-HR (67 vozil) ter au-ris in rav4 (po 42 vozil). Skupaj je bilo februarja prodanih 368 električnih in hibridnih vozil. Pri lahkih gospodarskih vozilih so bili februarja na vrhu prodajne lestvice proizvajalci Ford (170 vozil), Renault (161 vozil) in Volkswagen (120 vozil). Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož, tel.: 02/7416-400, e-mail: ¡nfo@avtocenter-ormoz.s¡, www.avtocenter-ormoz.si, facebook: Avtocenter Oimož * pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Renault * pooblaščeni prodajalec in serviser traktorjev New Holand in Steyr, ter kmetijske mehanizacije SIF^ Ino, Gorenc in Tajfun prodaja rabljenih vozil * trgovina nadomestnih delov in dodatne opreme /100Km Emisije CQ. l62-99g/km Emisijska Stopnja Euro 6tj Ernl^e NO; 0,0093-00517 g/km EmtSije Irdnlh deKev0,0001--0,00185 g/km defcev (xtOnJ: 0,12-39,55 Ogljikovd nakupu novega osebnega vozila Nissan Juke, Nissan Qasbqai in Nissan X-tral z Nissan Financiranjem 7 tet jamstva obsega 3 leta tovamiifce garancije Ler podajano Jamstvo za 4,5 leto po programu "As new\ 6 in 7 leto pa po programu Basic oz za '60000 km karkoli se zgodi prej. " velja za omejeno ponudbo zlmskin gum različnih blagovnih znamk ob nakupu vozila novega Nissan Juke, Nissan Oashgai m Nissan y.-traii za fizične osebe z Nissan Financiranjem '"Za vsa naročila do 31 3 2018 so kupci vozilo Nissan Nissan juke Nissan Qasbqal in Nissan x-traM. ki svoje vobio financirajo preko Nissan Financiranja upravičeni do brezobrestnega financiranja za obdobje 12 mesecev v primeru akctje Uzlng SO/50 Akcifa upoStewa 50% potog ter odkupru obrok v vi3«ni 50% po enem letu brezobrestnega financiranja Ponudba velja do konca meseca marca PoobtdSčenfc uvodnik Renault Ntesan Slovenja, d. O o. Dunajska 22, lOOi Ljubljana Slika je stnbofna. 4 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika ogasnapiloga FORD AVTOMOBILI P.R. Edini pooblaščeni trgovec in serviser vozil FORD v Mariboru PE Plinarniška ulica 1, Maribor Prodaja vozil: Tel. 02 22 83 000,20; Mob: 031 658 679 Servis & rezervni deli: Tel. 02 22 83 003,17,18; Mob: 031 320 337 avtomobilipr.si MODRA ŠTEVILKA (((O080 88 62 ) Pooblaščeni prodajalec vozil znamke FORD Pooblaščeni serviser vozil znamke FORD Originalni nadomestni deli FORD Vulkanizerske storitve Avtokleparska in ličarska popravila v sodelovanju z VSEMI ZAVAROVALNICAMI in svojim cenilnim mestom ZA VSE ZNAMKE VOZIL Velika izbira RABLJENIH VOZIL RAZLIČNIH ZNAMK ODKUPI, MENJAVE , KREDIT & LIZING < O < Vozilo je mogoče kupiti tudi na HITRI KREDIT s plačilom preko trajnika! Vozilo lahko kupite na financiranje BREZ POLOGA z možnostjo odplačila na položnice. Možnost nakupa na lizing tudi za ZAPOSLENE V TUJINI - z minimalnim pologom! Vaše staro vozilo vzamemo v račun (morebitni lizing odplačamo) ali vozilo le ODKUPIMO. Uredimo vam lahko KREDIT ali LIZING na osnovi vašega vozila ali vozila kupljenega drugje! ODKUPI VOZIL z gotovino (poplačilo morebitnih lizingov). Nudimo testne vožnje - kontaktna številka 031 320 336. Plinarniška ulica 1, Maribor avtomobili pr.si KUPON ZA 12% POPUST NA SERVISNE STORITVE /«Mj^ VLETU 2018. v- Izrezani kuponček prinesite s sabo. Velja do 31.12.2018. ................................................................ AVTODROM, oglasnafiriloga|Štajerskegaitednikai 5 Številne možnosti za prevoz dodatne prtljage Poleg obvezne dodatne opreme naše avtomobile pogosto opremimo še z opremo, ki nam potovanja naredi še udobnejša in poskrbi za transport večjih predmetov. Mednje sodijo strešni nosilci, nosilci za kolesa in vlečne kljuke. Koliko smo pripravljeni odšteti za dodatno opremo, je odvisno od naših potreb in kako pogosto bomo te dodatke uporabljali, od cene pa je odvisna tudi kakovost izdelkov. Videz in prenosljivost Kot pojasni Beno Gumpot, poslovodja ptujske trgovine Euroton, so najkakovostnejši izdelki znamke Thule, saj jih odlikujejo kakovostni materiali, so stabilni in varni. Predvsem stabilnost je pri nosilcih izjemno pomembna. Pri strešnih nosilcih so na voljo tri variante, razlika med njimi pa je predvsem v 'palicah1. Lahko so klasične štirioglate, oblečene v plastiko ali aluminijaste. V funkcionalnosti sicer ni razlik, ta se odraža le v videzu. Pri nakupu strešnih nosilcev je treba upoštevati model avtomobila, saj ima vsak avto drugače določene nastavke. Osnovni paket za nameščanje mora biti primeren točno za naš model vozila, vmesni del pa lahko ustreza tudi več modelom. Če imamo dva avtomobila, med katerima bomo izmenjevali strešne nosilce, bodimo pri nakupu pozorni na to, ali lahko katere dele, predvsem vmesnike, kombiniramo na obeh avtih. Vlečna kljuka Vlečna kljuka mora ustrezati znamki in modelu avtomobila, tu ni izbire. Izbiramo lahko samo, ali bo kljuka avtomatsko ali ročno snemljiva, nekateri modeli imajo sistem vijačenja. Osnovna cena vlečne kljuke je okoli 200 evrov, avtomatska lahko doseže tudi ce- no do 600 evrov. „Pri novih avtomobilih je treba poskrbeti še za dodatni vir elektrike, kar pomeni, da bo tako računalnik v avtomobilu vlečno napravo zaznal. To nas bo stalo dodatnih 100 evrov. Če dodatnega vira elektrike ne zagotovimo, bo avtomobilski računalnik zaznal napako, saj bo prišlo do prevelike obremenitve žarnic," pojasni Beno Gumpot. Seveda pa ob namestitvi vlečne kljuke ne smemo pozabiti še na ureditev homologacije, saj mora biti vlečna naprava vpisana v prometno dovoljenje. Nosilci za kolesa Spomladi, ko se začenja tudi sezona kolesarjenja, se številni od- ločijo tudi za namestitev nosilcev za kolesa. Namestimo jih lahko na strešne nosilce ali pa se odločimo za montažo prtljažnika za kolesa na vlečno kljuko. Ta ima tudi dodatno osvetlitev in nameščeno registrsko tablico. Ta varianta je sicer finančno večji zalogaj, saj se cene gibljejo okoli 400 evrov, je pa veliko bolj funkcionalna. Če kolesa prevažamo na zad- njem delu avtomobila, bo zračni upor manjši, poleg tega pa nam še zmeraj ostane možnost namestitve strešnega kovčka, kar nam daje dodaten prostor za prtljago. Namesto koles lahko na prtljažne nosilce namestimo oziroma pritrdimo tudi zaprte kovčke, kamor lahko pospravimo precejšno količino prtljage. Takšen kovček za zadnjim delom avtomobila je priročno dostopen, saj je na višini naših bokov, ne pa visoko nad streho avtomobila. Druga pomembna prednost tovrstnega načina prevoza prtljage je, da ne vpliva na porabo goriva, saj ne kvari aerodinamičnega profila karoserije. Če izberemo prtljažni kovček, ki se namesti na vlečno kljuko, pa je vendarle treba upoštevati nekaj pravil. Kot na svoji spletni strani opozarjajo pri AMZS, mase priklopnika ne smemo zamešati z dovoljeno navpično obremenitvijo vlečne kljuke. Prtljažni kovček s svojo maso namreč na vlečno kljuko deluje navpično, zato je treba pri nalaganju tovora upoštevati navodila izdelovalca vlečne kljuke (ali avtomobila, če gre za originalno opremo), ki predpisujejo največjo dovoljeno navpično obremenitev. Pri večini vlečnih kljuk je dovoljena navpična obremenitev vlečne kljuke med 50 in 70 kilogrami, pri čemer ne smemo spregledati, da to velja za celoten prtljažni sistem - za nosilce, kovček in prtljago v njem. Če je dovoljena navpična obremenitev vlečne kljuke 50 kg, masa kovčka z nosilci pa 34 kg, v kovček lahko naložimo le za 16 kilogramov prtljage. Promocijsko sporočilo Servis male kmetijske mehanizacije in delovnih vozil ter vulkanizerske storitve Podjetje Ekotal, d. o. o., nudi servis male kmetijske mehanizacije in delovnih vozil ter vulkanizerske storitve v servisni delavnici v Kidričevem. Če se odločite za vulkanizerske storitve podjetja Ekotal, vam ponudijo možnost brezplačne hrambe pnevmatik. Izkušeni serviserji poskrbijo tudi za hiter servis vašega osebnega vozila ter servis in vzdrževanje kmetijske mehanizacije, kot so motorne žage, rotacijske kosilnice in drugo. Podjetje Ekotal spada med redke izvajalce popravil vretenastih kosilnic in brušenja vreten. Poleg omenjenih dejavnosti izvajajo še storitev urejanja okolice in storitve čistilnega servisa. Ekotal je sodobno, inovativno in ekološko usmerjeno podjetje, ki sledi željam in potrebam svojih naročnikov. SERVIS zavsa votila 02 58119 87 AVTOOPTIKA zavsa volila 02 58119 87 VULKANIZERSTVO montaža, popravilo inravnanjegum 031711978 AVTOVLEKAin NAJEM vozil 041897890 AVTOELEKTRIKA zavsa vozila 041649 403 AVTOKLEPARSTVOin UtARSTVO 041897890 Popravilo in cenitev za vse zavarovalnice -nadomestna vozila v času popravila MflKOTER POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA VOZIL FIAT AS Makoter, s. p., Ulica AnteTrstenjaka 17,9240 Ljutomer asmakoter@siol.net Premium Renault Novi KOLEOS, ESPACE in TALISMAN RENAULT Passion for life z 0% obrestno mero* Čfc PAKET LLI presenečenja* Kontakt: T: 041 824 954 W: www.ekotal.si Odpiralni čas: pon.-pet. od 7:00 do 16:00 sobota od 7:00 do 12:00 EKOTAL d.o.o., Servisna delavnica, Kopališka 18,2325 Kidričevo *Velja ob nakupu preko Renault Financiranja. Velja za financiranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost financiranja, odvisno od modela. **Renault Financiranje ni pogoj za pridobitev paketa presenečenja. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Poraba pri mešanem ciklu 3,7 - 6,8 l/100 km. Emisije CO2 98 - 156 g/km. Ogljikov dioksid (COJ je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju "kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM^ in PM"5 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d.o.o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana Renault priporoča ©ff DDBOD renault.s AH TERBUC d I.O.Q Romava 116b, SI-2252 DORNAVA Tel : 03 754 00 80 Prodaja novih in rabljenih vozil, pooblaščeni servis, kleparsko-ličarske storitve, nastavitve geometrije podvozja. 6 AVTODROM, oglasna priloga Štajerskega tednika OM, oglasna p Tudi rabljen avto nam lahko dolgo in dobro služi Ko se odločimo za zamenjavo avtomobila, je lahko dobra izbira tudi rabljeno vozilo. A ker gre za vozilo, ki ga je vozil že nekdo pred nami, je treba upoštevati nekaj dejstev. Kot pojasni Bojan Arnuš iz podjetja Avto Rak, pri njih trenutno kupci iščejo predvsem manjše avtomobile, kjer je tudi strošek vzdrževanja in registracije manjši. »Velik poudarek je na številu prevoženih kilometrov. Tisti z malo prevoženimi kilometri dosegajo višjo ceno kljub istemu letniku istega modela vozila. Med manjšimi sta najbolj iskana Renault clio in Volkswagen polo, najbolj zaželeni pa so avtomobili, stari do pet let. Zanimivi so tudi nadpovprečno ohranjeni starejši avtomobili. Trenutno pri manjših rabljenih vozilih še ni občutiti večje spremembe v povpraševanju po dizlih, saj pri nas trenutno tudi ni nekih omejitev vožnje po mestih in tudi ne posebnih dajatev za dizle. Kupcem pa vseeno svetujemo, da tisti, ki ne prevozijo vsaj 20.000 kilometrov letno ali več, ne kupujejo dizlov. Vzdrževanje dizla je namreč praviloma dražje in tudi motor vsebuje bistveno več sklopov delov (šobe, visokotlačna črpalka), ki so zelo dragi za JERENKO AVTO HISA d.o.o. PTUJ, Zagrebška c. 53, tel.: 02/ 783 72 51 • odkup in prodaja rabljenih vozil • AVTO DELI za vse znamke vozil • prodaja pnevmatik in platišč • SERVISIRANJE vseh znamk vozil • vulkanizerske storitve • avtooptika • servis klimatskih naprav • diagnoza vozil s testerjem • popravilo vozil poškodovanih Pooblaščeni BOSCH serviser -Avtoelektričarstvo Renato Bračič s.p., Jurovci 1b, 2284 Videm pri Ptuju Prodajalna: Jurovci, Jurovci 1b, Videm pri Ptuju, tel.: 02/764 21 01, email: bcs.bracic@siol.net BREZPLAČNI PREGLED VOZILA v Bosch Car Service Bračič: diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program tovorni program avtopralnica servis klimatskih naprav VULKANIZERSTVO Peter Plohi s.p. Nova vas pri Markovcih 107 2281 Markovci Tel: 041 747 169 servisiranje vseh vrst motornih in poltovornih vozil vulkanizerstvo avtooptika servisiranje avtoklim servisiranje avtomatskih menjalnikov popravilo. Praviloma so rabljeni dizli tudi bolj obrabljeni, oziroma z več prevoženimi kilometri, kot isti letnik z bencinskim motorjem, cena dizla pa je praviloma vseeno višja," pojasni. Razpon cene rabljenega vozila je sicer težko določiti. Bojan Arnuš pove, da je pri njih okrog 5.000 evrov, vendar pa bistveno dražjih vozil tudi ne ponujajo. Vso potrebno dokumentacijo uredijo prodajalci Postopek pri nakupu vozila iz uvoza ali avtomobila, ki je bil kupljen v Sloveniji, se ne razlikuje. Če avtomobil uvozi podjetje, ki se ukvarja s prodajo vozil, praviloma vozila ne prodaja, dokler niso urejena vsa potrdila in plačane vse dajatve, ki so potrebne, da se vozilo lahko registrira v Sloveniji. Če ga v tujini kupimo sami in pripeljemo v Slovenijo, damo vlogo za odmero DMV in uredimo homo-logacijo ter avto registriramo. Cel postopek lahko traja približno en mesec. Garancijo na rabljeno vozilo določi trgovec, zakonsko pa je določeno, da ta ne more trajati manj kot 30 dni. Pri vozilih, starih pet let in več, trgovci praviloma ponujajo zakonsko določeno garancijo, po dogovoru s kupcem pa je možno pridobiti še razna jamstva, tudi 12 mesecev od nakupa. Plačilni pogoji pri nakupu rabljenega vozila so podobni kot za nakup novega vozila. Razlika je le, da se trgovci pri novih vozilih odločajo za različne prodajne prijeme in ponujajo tudi številne oblike financiranja brez obresti. Pri rabljenih vozilih so na voljo lea-singi in krediti, ki jih nudijo praviloma vse banke na tržišču. Pred nakupom pregled pri serviserju „Pri rabljenem vozilu moramo biti pozorni predvsem na sledljivost lastništva in servisno zgodovino. Pri zunanjosti moramo biti po- zorni predvsem na odstopanja pri karoseriji. Linije vozila morajo biti enakomerne, razmiki med posameznimi deli prav tako enakomerni. Motor mora delovati enakomerno, brez motečih zvokov. Najbolje je, če se kupec pred nakupom odloči za pregled pri svojem serviserju ali ustanovi, ki se ukvarja s pregledi vozil. To je lahko tudi enota za tehnične preglede, kjer nudijo brezplačen preventivni tehnični pregled vozila," svetuje sogovornik. Če se na avtomobile ne spozna- mo najbolje, je dobro, da s seboj vzamemo nekoga, ki to obvlada in nam bo lahko pri nakupu pomagal. Preden se odločimo za nakup, je nujno, da si vozilo temeljito ogledamo. Ogled vozila naj bo sestavljen iz treh ključnih točk: to so pregled zunanjosti vozila, pregled notranjosti s kontrolo elektronske opreme vozila ter testna vožnja. Če smo z vsem zadovoljni, se odločimo za nakup. Kljub temu da je treba biti pri izbiri previden, pa seveda velja, da nam lahko tudi rabljeno vozilo še dolgo in predvsem dobro služi. Promocijsko sporočilo Avtovleka Kodran -zanesljivo do cilja Avtovleka Kodran kot pogodbeni partner vseh slovenskih zavarovalnic že več kot 20 let prevaža in rešuje osebna ter kombinirana vozila, motorna kolesa, priklopna vozila ter gradbeno mehanizacijo, tovorna vozila in avtobuse. Poleg prevoza vozil poskrbijo tudi za vse potnike in jih peljejo na želeno lokacijo, kar pomeni dve rešitvi na en mah! Pot pa lahko nadaljujete z nadomestnim vozilom, saj za potrebe zavarovalnic zagotavljamo različne kategorije vozil. Avtovleka Kodran nudi več kot le storitve prevoza. Se vam je SPC TOPLAK d.o.o., Dežno 1d, 222836 Podlehnik, tel. 02 788 4050 zgodilo, da ste na cesti ostali brez goriva ali ste imeli prazno pnevmatiko in ste bili brez primernega orodja? Avtovleka Kodran skrbi tudi za pomoč na cesti. Tako vam pomaga pri menjavi koles, dostavi goriva, izčrpavanju napačno natočenega goriva, zagonu vozila, odklepanju ključavnic ter opravijo popravilo vetrobranskih stekel. Skrbijo pa tudi za primerno „obutev" vaših vozil. Izkušnje in sodobno opremljena delavnica so garancija za kakovostno izbiro in montažo pnevmatik. Za pomoč na cesti lahko pokličete Avtovleko Kodran iz Podvincev 121 c na 24-urno brezplačno številko 080 18 19 ali GSM 031 632 833, odgovorijo pa vam tudi na elektronsko pošto avtovleka@kodran.si. 7 Odločitev sodišča bo vplivala na prodajo dizlov 0% OBRESTNA MERA OD 79 C/MESEC Odločitev nemškega sodišča, da je prepoved starejših dizelskih vozil v mestih zakonita, bo zagotovo vplivala na prodajo dizelskih avtomobilov v Evropi, je za STA ocenil direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo Andrej Brglez. Opozoril je, da vseh dizelskih motorjev ne gre enačiti, saj so sodobni lahko celo manj škodljivi od bencinskih. Brgleza ni presenetila odločitev sodišča sama po sebi, temveč to, kako hitro se je zgodila. Kot je dejal, ga po eni strani veseli, po drugi strani pa mu ni všeč način, na katerega je do nje prišlo. Vseh dizlov ne gre enačiti „Prepoved je usmerjena k starim dizlom, ki res ne sodijo v mesta. So namreč slabost mestnih jeder, zato so takšni ukrepi potrebni in nujni. Da se jih enači z vsemi dizli, pa ni prav, saj pri avtomobilih s sodobnim dizelskim motorjem ni nobene potrebe po izločitvi iz prometa in prodaje," je poudaril direktor inštituta, ki precej pozornosti namenja trajnostni mobilnosti. Pri kupcih bi se lahko zdaj po njegovih ocenah uveljavilo prepričanje, da dizelski avtomobili niso več primerni za nakup, kar pa ne drži. Sodoben dizelski motor je lahko zoom-zoom i Î Mama ort M3Z03 mazna ■Reprezentativni primer Izračuna za MAZDA CX-3G120 EMOTlON: * vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 15.810* lastna udeležba ipoiog): € 7.905 • znesek financiranja: € 7.905 • Število obrokov: 60 -mesečno plačevanje: 79,056 * stroSki odobritve: € 0 * zadnji (6l-l)obrok: 3.162.€ , skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 7.905 * letna obrestna mera: 0* * efektivna obrestna mera: 0% na dan 04.01.201S * Financiranje se lahko zavrne. če stranka nima ustrezne bonitete. Veljavnost ponudbe: 8.1.2018 do 31.3.2018. avtohiša FERK Ptujska cesta 149, 2000 Maribor 0% OBRESTNA MERA OD 73 C/MESEC* Prodaja: 02/33 38 107 www.mazda-maribor.com Servis: 02/33 38 108 zoom-zoom \ S mazna ■Reprezentativni primer Izračuna za MAZDA 3SP GlOO EMOl ION: * vrsta financiranja: finančni leasing * predračunska vrednost predmeta financiranja: € 14,610 • lastna udeležba (polog): € 7.305 * znesek financiranja: € 7.305 * Število obrokov: 60 • mesečno plačevanje: 73,05€ • stroški odobritve: € O • zadnji (6l-i)obrok: 2.922.C , skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 7.305 * letna obrestna mera: 054 * efektivna obrestna mera: 0* na dan 04.01.2018. ■ Financiranje se lahko zavrne, če stranka nima ustrezne bonitete. Veljavnost ponudbe: 8.1.2018 do 31.3.2018. Povprečna poraba goriva: 4,1 - 5,8 t/100 km. Emisije C02: 107 - 129 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6b, Specifične emisije NQX: 0,0081 - 0.0605g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0.00035 - 0,0169 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0.64E10 - 2.77E10. --Ogljikov dioksid (C02) je najpomembnejši topIcKjrednf plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 ln PM2,5 ter dušikovih oksidov. po nekaterih ugotovitvah namreč celo manj škodljiv od bencinskega, saj lahko drobni delci iz bencinskih motorjev prodrejo globlje v pljuča, je pojasnil. Nadgradnje starejših motorjev, ki jih financirajo avtomobilski proizvajalci, da bi ustrezali sodobnim standardom, se mu ne zdijo verjetne. Ob tem je Brglez spomnil, da je Evropa nekoč izrazito spodbujala proizvodnjo in nakup avtomobilov z dizelskim motorjem, saj imajo prednosti, ki jih je močno potrebovala. „Prednost je predvsem manjša poraba. Za precej manjši znesek smo lahko prevozili večje število kilometrov, kar je bilo za mobilnost Evrope pred 25 leti enako pomembno kot danes," je poudaril. Postopen umik in subvencije Rešitev s strani premožnejšega dela Evrope bi morala biti po njegovem mnenju postopni umik starejših dizelskih avtomobilov s cest, pri čemer bi lastnikom ponudili ugodne subvencije za nakup čis- tejšega vozila; lahko tudi čistejšega dizelskega. Brglez je prepričan, da bi bilo treba za najboljši učinek odpisana vozila razgraditi, saj bi jih sicer prodali v revnejše države - najprej evropske, nato afriške, kjer bi nadaljevala onesnaževanje. Tu bi odločitev po njegovem mnenju lahko sprejela tudi Slovenija in omejila uvoz takšnih vozil. V Sloveniji se mu prepovedi dizelskih avtomobilov v mestih sicer ne zdijo verjetne, saj bi od mestnih oblasti zahtevale učinkovite alternative, ki jih je težko uresničiti. Pri tem je izpostavil predvsem dnevne migrante, ki ne bi bili pripravljeni sprejeti izrazitega podaljšanja potovalnega časa zaradi uporabe javnega prevoza. „Mesta niso sama sebi namen, temveč pripadajo ljudem," je poudaril. Skeptičen je tudi glede možnosti izvajanja nadzora spoštovanja prepovedi. „Pričakoval bi, da se denarja ne troši za nadzor, temveč za spodbujanje razgradnje starejših dizelskih vozil," je dejal. Kot je poudaril, se zaveda majhne možnosti uresničitve svojih idej, a se mu z vidika trajnostne mobilnosti kljub vsemu zdijo smiselne in pravilne. „Sicer bodo okolju neprijazni avtomobili le zamenjali lokacijo onesnaževanja," je prepričan Brglez. Naj bo motocikel pripravljen Ob prvih spomladanskih žarkih se na ceste podajo tudi motoristi. Za čim bolj varno in brezskrbno vožnjo pa je po „zimskem spancu" treba motocikel dobro pregledati, da vas ne bo pustil na cedilu takrat, ko bi si to najmanj želeli. Pregled pogonskega agregata prepustimo strokovnjaku, nekaj preostalih reči pa lahko opravimo kar v domači garaži. Najprej je nujno pregledati pnevmatike, saj so najbolj pomembna vez s cesto; pregled pnevmatik mora biti toliko bolj skrben (morebitne poškodbe, globina profila, starost ...). Če je motor mesece dolgo slonel naslonjen na bočno stojalo, so pnevmatike enostransko obremenjene s težo; veliko bolje za ohranitev pnevmatik je, če motocikel čez zimo stoji na centralnem stojalu ali pa na kakšnem drugem pripomočku. Sledi pregled verige; če je bila ta čez zimo namazana in konzervirana z mastjo, jo je zdaj treba najprej očistiti in šele nato na novo naoljiti s posebnim sprejem za verige. Priporočljivo je še natančno pregledati nivoje zavorne in hladilne tekočine, motornega olja in debelino zavornih oblog. Preverite še delovanje vseh svetil, in če je treba, napolnite še akumulator. Pomembna je tudi oprema Poleg pregleda motocikla pa je za zagotavljanje varne vožnje treba pregledati še nekaj, na kar zaljubljenci v dvokolesnike prepogosto pozabljajo - zaščitno opremo, torej kombinezon, čelado, rokavice in škornje! Na padec mora biti prav vsak pravi motorist vedno pripravljen ... In še eno pravilo: razlika med dobrim in slabim motoristom je (ob tem, da dober motorist poskrbi za varen in dobro pripravljen motor ter svojo opremo) v predvidevanju. Dober motorist pravočasno prepozna nevarnosti in pasti na cesti, opazuje ravnanje drugih voznikov v prometu in temu prilagodi vožnjo. 8 Z ročico BDF do večje mobilnosti invalidov V Zagrebu so 21. februarja letos Brend 7, AMZS in Toyota predstavili prvi korak projekta Mobilnost za vse. Toyotina prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje boljše mobilnosti za vse in enake možnosti za vse, tudi za invalide, ki si prav tako kot zdravi želijo varno premagovati razdalje in tudi na tem področju postati neodvisni oz. samostojni. Toyota Slovenija se je povezala se je s proizvajalcem vrhunskega pripomočka za vožnjo - BDF, ročice za invalide ter uveljavljeno institucijo s področja mobilnosti -Avto moto zvezo Slovenije. Toyota in podjetje Brend 7, d. o. o., sta podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu Mobilnost za vse, v okviru katerega bosta v sodelovanju z AMZS vsem invalidom, ki ne morejo voziti brez posebnih pripomočkov, pomagala do večje mobilnosti, ki jo omogoča ročica za vožnjo avtomobila BDF. Gre za plod slovenskega znanja in rok, razvila jo je ekipa vizionarjev in inženirjev iz Tržiča pod budnim očesom invalida paraplegika, ki na trgu ni našel dovolj kakovostnega izdelka za ročno upravljanje svojega vozila. Z ročico BDF so vozniki invalidi dobili zanesljiv, všečen, uporaben, predvsem pa varen izdelek, ki ga uporabljajo paraplegiki, lažje gibalno ovirani tetraplegiki, osebe nižje rasti, osebe brez nog, bolniki s cerebralno paralizo ali multiplo sklerozo, ki ne morejo ali težje uporabljajo noge pri vožnji avtomobila. Skratka, namenjena je ljudem, ki ne morejo uporabljati nog, imajo pa neovirano oz. delno ovirano delovanje rok. Ročica BDF predstavlja nadgradnjo in posodobitev tovrstnih izdelkov v svetovnem merilu, tako ima vsa potrebna dovoljenja za uporabo, prav tako vso zahtevano dokumentacijo za pridobitev homologacije. Vozniki invalidi potrebujejo posebej predelana vozila, ki jim omogočajo varno vožnjo. Z ročico BDF so tako dobili kakovostni izdelek, ki jim to omogoča. Na tehničnih pregledih so pogosto opazili, da invalidi vozijo avtomobile z nete-stiranimi ročicami, zelo nevarni- mi za vožnjo, ki ne ogrožajo samo voznika, temveč tudi druge udeležence v prometu. V podjetju Brend 7, d. o. o., načrtujejo, da bodo letos z ročicami opremili 50 vozil, doslej pa so oblikovali, razvili in izdelali že več kot 500 ročic, ki jih je mogoče vgraditi v vozila s samodejnim menjalnikom, je povedal direktor Dominik Grbec. Cena ročice je 1.500 evrov, toliko pa znaša tudi državna subvencija. V Toyoti Slovenija so povedali, da želijo strankam invalidom omogočiti enako storitev kot vsem drugim strankam, da pred nakupom preizkusijo vozilo, ki ga bodo pozneje kupili. „Naši pooblaščeni trgovci imajo v svoji floti testnih vozil vsaj eno hibridno vozilo, opremljeno tudi z ročico BDF. Doslej invalidi niso mogli nikjer testirati avtomobilov. Kot prva avtomobilska znamka v Sloveniji jim to tudi omogočamo," pove direktor Toyota Slovenije Primož Tiringar, ki je še posebej ponosen, da takšne storitve ni niti v regiji niti v Evropi. Navdušeni so tudi v Bruslju, kjer je sedež evropske Toyote. Projekt pa zanima tudi Toyoto Evropa, morda postane tudi vzorčni primer za vse Toyoti-ne prodajalce v Evropi. V Toyoti Slovenija upajo, da bodo skupaj z BDF in AMZS njegovi pionirji in promotorji. Dokler se niso povezali s paraolimpijci, pa tudi niso imeli stika z invalidi. Strokovno vgradnjo ročice omogoča AMZS, ki poskrbi tudi za homologacijo, nudi šolo vožnje skupaj s Toyoto ter posebne programe varne vožnje, v okviru katerih se bodo udeleženci usposobili za varno uporabo ročice. Kot so še povedali v Toyoti, bodo ročico BDF ponujali v svojih hibridnih vozilih, predvsem pa Toyoti Auris TS Hibrid, v poštev pa pridejo tudi vsi drugi hibridi in avtomobili s samodejnimi menjalniki. V avtomobilu, ki je opremljen z ročico, je še vedno možna tudi uporaba pedalov, da lahko družinski avtomobil poleg invalida neovirano vozijo tudi drugi člani družine. V Sloveniji je na invalidskem vozičku 5.100 oseb, od tega jih ima 2.800 tudi vozniški izpit. V Sloveniji trenutno pet Toyotinih prodajnih salonov omogoča testne vožnje Toyotinih hibridov z ročico BDF. Med njimi je tudi Av-tohiša Furman, d. o. o., Ptuj, družinsko podjetje s tradicijo, kjer že od leta 1992 prodajajo Toyotina vozila in je bilo že doslej invalidom prijazno podjetje. Po njihovi zaslugi je Toyota na Ptujskem in širšem postala prepoznavna in zaupanja vredna avtomobilska znamka. Večkrat pa so jih izbrali tudi za najboljše trgovca znamke Toyota v Sloveniji. Ponosni so, da so postali tudi del projekta Mobilnost za vse. V Kaliforniji kmalu samovozeča vozila brez volana Ameriška zvezna država Kalifornija je prižgala zeleno luč za samovozeče avtomobile brez volana in pedalov. Doslej je moral v vozilu za vsak primer sedeti človek, z 2. aprilom pa bo mogoče zaprositi za licenco za vozila brez ljudi za volanom. Zanimanje je že pokazalo kakšnih 50 proizvajalcev avtomobilov in podjetij, ki se ukvarjajo z mobilnostjo. Za odpravo določbe, po kateri je moral v samovozečem vozilu za vsak primer sedeti človek, so si prizadevala predvsem tehnološka podjetja iz Silicijeve doline. Kalifornijske prometne oblasti so jo odpravile v začetku prejšnjega tedna, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Od aprila bo tako mogoče na cestah v Kaliforniji videti avtomobile brez voznikov, sprva le v testne namene. Če se bodo načrti tehnoloških podjetij uresničili, pa bodo ameriške ceste že leta 2020 preplavili serijsko izdelani samovozeči avtomobili. Številna podjetja, med njimi Googlova hčerinska družba Waymo, razvijajo tehnologijo za povsem avtonomno vožnjo. Za samovozeče avtomobile pa se ne zanimajo le tehnološka podjetja, pač pa tudi avtomobilski proizvajalci, kot je ameriški General Motors, ki je pred kratkim že predstavil prototip avtomobila brez pedalov in volana. Družbe, ki bodo zaprosile za dovoljenje za testiranje samovozečih avtomobilov brez voznika za volanom, bodo morale dokazati, da vozilo izpolnjuje varnostne standarde in je med drugim zaščiteno pred vdori hekerjev. Nadzor nad upravljanjem vozila bo moral biti zagotovljen prek radijske zveze, poleg tega bo moralo znati komunicirati s policistom, ki bi ga ustavil. torek • 20. marca 2018 Šport Štajerski 21 Strelstvo • 6. turnir Pokala SZS - Kidričevo Ptujčani do prvega naslova prvakov 1. A državne lige Minuli konec tedna je bil v Kidričevem zaključni 6. turnir prvoli-gaškega tekmovanja z zračnim orožjem za Pokal Strelske zveze Slovenije. Med 433 nastopajočimi strelci so nas v nedeljo najbolj zanimale končne odločitve najboljših 24 ekip s 144 strelci v 1. A in 1. B državni ligi, kjer v Spodnjem Podravju že vrsto let beležimo imenitne dosežke naših strelcev s puško in pištolo. Za dodatno napetost in dramo je poskrbela še okoliščina 7. svetovnega univerzitetnega prvenstva v Maleziji, kamor so pred tednom dni odpotovali nekateri naši najboljši mladi strelci, ki so nosilci svojih ekip tudi v 1. A DL, med njimi tudi prvoliga-ški prvak s pištolo Sašo Stojak. Tako so morali izpustiti ligaški zaključek, kar je bilo zelo boleče predvsem za Trzin in Grosuplje. Ptujčani šestič vse do konca in s prednostjo pičle točke V 1. A DL s pištolo je ormoško ekipo Kovinarja na vrhu prvoliga-škega skupnega seštevka zamenjala ekipa SK Ptuj, ki si je priborila svoj prvi naslov prvoligaških prvakov s pištolo! Ptujčani so tako po petih zaporednih letih, ko so bili vsakič povsem pri vrhu in so osvojili štiri tretja in eno drugo mesto, stopili še na ligaški tron in se veselili enega največjih uspehov v svoji četrt stoletja trajajoči strelski zgodovini SK Ptuj. Kljub zajetni prednosti devetih točk Ptujčanov pred zaključkom pa je bila na koncu razlika med drugo-uvrščeno miklavško ekipo Jožeta Kerenčiča, ki je slavila v zaključku s 1123 krogi, in prvaki vsega ena točka, saj se je tudi Ptujčanom zelo poznal izostanek njihovega najboljšega strelca Saša Stojaka, zaradi česar so Ptujčani po dvojni ekipni zamenjavi z mladincem Tadejem Šircem in brez druge najboljše strelke Majde Raušl osvojili šesto mesto s 1105 krogi. Aktualni prvaki Kovinarja pa so osvojili de- veto mesto, skupno 10., in ostali v druščini najboljših ekip. Izpadli sta ekipi Olimpije in Domžal. Sašo Stojak z drugo zaporedno lovoriko prvaka Med posamezniki v 1. A DL s pištolo je naslov prvoligaškega prvaka, kljub izostanku na zadnjem turnirju, ubranil Ptujčan Sašo Stojak (121), ki je obdržal dve točki prednosti pred Klemnom Tomaševičem (119) iz Železnikov. Kljub dvema izostankoma zaradi nastopa v nemški Bundesligi je Ormožan Kevin Venta osvojil 4. mesto. Na zadnjem turnirju je bil s 382 krogi drugi najboljši v kvalifikacijah, na koncu pa po ne najbolj prepričljivem streljanju v finalu osvojil 5. mesto. Finale sta si priborila tudi miklavška strelca Aleksander Ciglarič (380), ki je bil sedmi in osvojil skupno peto Rezultati: 1. A-liga pištola Ekipni rezultati: krogi 1. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 1123 2. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1123 3. D. POŽENELA REČICA 1119 4. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1113 5. GROSUPLJE 1107 6. PTUJ 1105 7. KAMNIK 1096 8. BREŽICE 1093 9. KOVINAR ORMOŽ 1091 10. ŠKOFJA LOKA 1088 11. DOMŽALE 1078 12. OLIMPIJA 1069 Posamični rezultati strelcev: 1. Rok Ivanc, Grosuplje (375) 2. Boštjan Simonič, Miklavž (378) 3. Peter Tkalec, D. Poženela (377) 4. Klemen Tomaševič, Želez. (383) 5. Kevin Venta, Kovinar Ormož (382) 6. Jagoda Tkalec, D. Poženela (377) 7. Aleksander Ciglarič, Miklavž (380) 10. Matija Potočnik, Ptuj (371) 12. Tadej Širec, Ptuj (371) 20. Nenad Vignjevic, Kovinar (366) 22. Simon Simonič, Miklavž (365) točke 69 58 64 28 45 70 28 49 22 31 13 15 83 (8.) 98 (7.) 114 (3.) 119 (2.) 107 (4.) 99 (6.) 105 (5.) 72 (12.) 14 (36.) 18 (31.) 21 (27.) mesto, ter Boštjan Simonič (378), ki je zelo dobro streljal v finalu, si priboril končni obračun za zmago in šele po napaki v zadnjem strelu se je moral zadovoljiti z drugim mestom, skupno sedmi. Zelo blizu finalu sta bila tudi Ptujčana Matija Potočnik (371) in mladinec Tadej Širec (371), ki sta osvojila 10. in 12. mesto. Kovinar odličen v zaključku V 1. A DL s puško je veliki met na zaključnem turnirju uspel ormoškemu Kovinarju, ki je nadoknadil pet točk zaostanka in se s 4. mesta v skupnem seštevku povzpel na 2. in osvojil ligaški naslov pod-prvakov, že četrto zaporedno lovoriko med najboljšimi. Že pred zaključkom pa je bilo znano, da je najboljša Olimpija (1239,7), ki je zmagala še na peti od šestih turnirjev in imela 29 točk prednosti pred zasledovalci. Drugo mesto 26. Zlatko Kostanjevec, Ptuj (363) 1 (42.) 36. Žan Tomažič, Kovinar (343) 3 (41.) Sašo Stojak, Ptuj (/) 121 (1.) Majda Raušl, Ptuj (/) 49 (15.) Miran Miholič, Miklavž (/) 20 (29.) 1. A-liga puška 1. OLIMPIJA 1239,7 2. KOVINAR ORMOŽ 1238,9 3. I. POH. BATALJON RUŠE 1228,7 4. Š. KOVAČAA TURNIŠČE 1227,8 5. TRIGLAV JAVORNIK K.B. 1219,9 6. TRZIN 1218,2 7. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1215,8 8. POSTOJNA 1212,8 9. K. FLISARJA TIŠINA 1211,7 10. KAMNIK 1210,7 11. ČRENŠOVCI 1200,2 12. GROSUPLJE 1194,6 Posamični rezultati strelcev: 1. Nuša Žnidarič, Kovinar (414.3) 2. Živa Dvoršak, Olimpija (418,2) 3. Sonja Benčina, Olimpija (413,2) 4. Jodl Benjamin, 1PB Ruše (411,1) 5. Urška Kuharič, Kovinar (413,0) 6. Robert Markoja, Š. KovačA (413,2) 7. Franc Pinter, Kamnik (411,1) 8. Jan Šumak, Kovinar (411,6) Klavdija Jerovšek, Grosuplje (/) Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Piljak odločil v prid Maribora V 1. slovenski ženski in moški ligi so bile odigrane tekme predzadnjega kroga rednega dela sezone. V obeh konkurencah, v ženski in moški, bo šele v zadnjem krogu jasno, kdo bo startal s prve pozi- cije. Pri moških jo bo določil celo neposredni obračun med ekipama Krka I in Inter Diskont I. Pomembno zmago so v tem krogu vpisali Mariborčani, ki so s težavami ugnali goste iz Luč. Mož 1. SNTL (m) Foto: Črtomir Goznik 3. MARIBOR 4. KEMAI 5. SAVINJA LEAN 6. MENGEŠ I 7. SOBOTA 8.ARRIG0NI 17 12 5 74:48 24 17 12 5 74:52 24 17 9 8 59:59 18 17 7 10 62:67 14 16 6 10 53:61 12 17 5 12 54:67 10 Foto: Črtomir Goznik Od leue: Aleksander Ciglarič, Matija Potočnik in Keuin Venta 87 58 46 43 34 56 23 24 22 31 17 51 30 (22.) 146 (1.) 117 (2.) 91 (6.) 117 (3.) 79 (11.) 93 (5.) 80 (9.) 107 (4.) so z najboljšim rezultatom v sezoni osvojili Ormožani in za zmagovalci zaostali le za 0,8 kroga. Odsotnost dveh grosupeljskih strelcev Klavdije Jerovšek in Jana Kolenca je botrovala osvojitvi zadnjega 12. mesta ter skupnega 4. mesta, mnogo bolje pa so jo odnesli Trzinci, ki so uspešneje nadomestili izostanek Suzane Lukic' in Maja Kadunca. Osvojili so šesto mesto in si v skupnem seštevku priborili bron. Petra Vernik, Kovinar Ormož (/) 27 (25.) Tadej Horvat, Kovinar Ormož (/) 1 (45.) 1. B-liga pištola 1. MROŽ VELENJE 1102 46 2. JURŠINCI 1092 60 3. MAROK SEVNICA 1090 76 4. KIDRIČEVO 1084 37 5. GORJANCI 1083 56 6. GORENJA VAS 1073 21 7. TRZIN 1054 72 8. VREMŠČICA 1047 37 9. POSTOJNA 1045 39 10. 1956 TRBOVLJE 1038 19 11. LIBOJE 1023 20 12 CELJSKA ČETA MALA B. 986 9 Posamični rezultati strelcev: 1. Klemen Juvan, Sevnica (374) 2. Aleksander Ošep, Velenje (372) 3. Mario Hološ, Trzin (371) 4. Ludvik Pšajd, Juršinci (370) 6. Uroš Mohorko, Kidričevo (369) 8. Denis Bola Ujčič, Postojna (367) 10. Mateja Levanič, Kidričevo (364) 11. Mirko Moleh, Juršinci (363) 17. Niko Pšajd, Juršinci (359) 25. Matevž Mohorko, Kidričevo (351) Jože Čeper, Vremščica (/) Bukšek Milan, Kidričevo (/) 1. SNTL (ž) odločitve je bil Danilo Piljak, ki je vpisal vse tri zmage, vključno z določilno proti Mihu Grampovč-niku. Dve točki je dodal Gregor Komac. Ptujčani so gostovali na Koroškem, edino posamično zmago je dosegel Luka Krušič. 17. KROG: NTK Inter Diskont I - NTK Ptuj 5:1, NTK Kema I - NTK Krka 2:5, ŽNTK Maribor - NTK Savinja Lean Rešitve 5:3, NTK Sobota - NTD Kajuh-Slovan I (22.3.), NTS Mengeš I - NTK Arrigoni 5:3. 1. KRKA 17 15 2 83:34 30 2. INTER DISKONT I 17 15 2 82:37 30 Nuša Žnidarič takoj do zmage, Kuharičeva tretja Med posamezniki je prvovrstno presenečenje pripravila mlada ormoška strelka Nuša Žnidarič (414,3), ki se je z drugim najboljšim rezultatom na svoji prvi tekmi v prvi ligi uvrstila v finale, nato pa tam tudi slavila svojo prvo zmago v izjemnem zaključnem boju z dvakratno olimpijko Živo Dvor-šak, ki jo je premagala za vsega dve desetinki kroga. Izjemen ormoški uspeh na zaključnem turnirju sta dopolnila še preostala ormoška finalista Urška Kuharič (413,0) in Jan Šumak (411,6), ki sta imela peti in šesti rezultat kvalifikacij, na koncu pa sta osvojila 5. in 8. mesto. Skupne zmage se je med posamezniki z veliko prednostjo 29 točk veselila Živa Dvoršak pred moštveno kolegico Sonjo Benčina (117). Slednja je z enakim seštevkom točk, vendar z boljšim odbitkom, premagala tretjeuvr-ščeno Urško Kuharič (117). ■ v* v • II* Jursincani z dobrim zaključkom do brona V 1. B DL s pištolo so Juršinčani (1092) v zaključku osvojili 2. mesto ter se veselili brona v skupnem seštevku. Napredovanje sta si zagotovili ekipi Maroka Sevnice in Trzina. Pred domačimi gledalci so se izkazali tudi Kidričani, ki so z drugim najboljšim rezultatom v sezoni s 1084 krogi osvojili letos najvišje 4. mesto, skupno sedmo. Med posamezniki je najboljši juršinski strelec Ludvik Pšajd (370) osvojil četrto mesto (118) in skupno odličje zgrešil za pičle tri točke. Najvišje letos se je s 6. mestom in z osebnim rekordom 369 krogov uvrstil domači kidričevski strelec Uroš Mohorko, skupno na 17. mestu. Posamično zmago je slavil trzinski strelec Mario Hološ (132). V petkovi številki bomo poročali še o zaključku mladinskega ligaškega tekmovanja in Pokala SZS. Simeon Conc 124 (2.) Šahovske novice 132 (1.) 118 (4.) 52 (17.) 121 (3.) 33 (24.) 75 (11.) 54 (16.) 35 (23.) 93 (5.) 1 (37.) Danilo Piljak (ŽNTK Maribor) 9. KAJUH-SLOVAN I 16 3 13 30:69 10. PTUJ 17 0 17 8:85 Tudi pri dekletih potekajo zanimivi boji pred končnico, zadnje mesto, ki še vodi v končnico, pa drži Muta z Vesno Rojko. Ptu-jčanka je tokrat na gostovanju pri Kemi zmagala v vseh treh dvobojih, a to ni bilo dovolj za zmago njene ekipe. S tem je močno ogrožena celo uvrstitev v končnico ... Ptujčanke so gostile vodilno ekipo Arrigonija, Primorke pa so pričakovano slavile. Edina je zmagala Katja Krajnc. 17. KROG: NTK Vesna - NTK Jesenice 5:0, NTK Kema - NTK Muta 5:4, NTK Letrika - NTK Preserje 5:0, NTK Logatec - NTD Kajuh-Slovan 5:4, NTK Ptuj - NTK Arrigoni 1:5. 1. ARRIGONI 17 16 1 83:21 32 2. VESNA 17 16 1 82:41 32 3. LOGATEC 17 11 6 76:52 22 4. MUTA 17 10 7 65:58 20 5. KAJUH-SLOVAN 17 9 8 72:58 18 6. KEMA 17 9 8 56:64 18 7. PTUJ 17 6 11 56:73 12 8. LETRIKA 17 4 13 43:72 8 9. JESENICE 17 3 14 36:81 6 10. PRESERJE 17 1 16 35:84 2 JM Na drugem turnirju zmagal Žan Belšak V organizaciji Šahovske akademije BMP (Beljavski, Mihalčišin, Po-lajžer) je v prostorih hostla Kurenta na Ptuju potekal drugi pospešeni turnir od skupno osmih napovedanih. Na njem je sodelovalo 24 šahistk in šahistov iz sedmih slovenskih klubov in nekaterih klubov iz Hrvaške. Kar 13 jih je bilo iz ptujskega Šahovskega društva, med njimi je bil tudi zmagovalec Žan Belšak, drugi je bil David Murko, tretji pa predstavnik iz Hrvaške Alberto Maltar. Slednji tudi vodi po dveh turnirjih na osnovi posebnega točkovanja najboljših osem na posameznem turnirju. Istočasno je potekal še mladinski turnir za mlade do 15 let, kjer so med 13 udeleženci prvi trije osvojili po sedem točk, in sicer 1. Tilen Kova-čec, 2. Matjaž Alič in 3. Anej Levanič. Naslednji, tretji turnir bo v začetku aprila. V Slovenskih Konjicah najboljši Ptujčan Igor Iljaž Ob okroglih obletnicah šahovski klubi in društva organizirajo priložnostne turnirje. Eden teh je bil ob 60-letnici Šahovskega društva Slovenske Konjice, na katerem se je zbralo kar 53 šahistk in šahistov iz 18 klubov in društev. Zmagal je Žan Tomazini iz ŠK Impol Slovenska Bistrica pred prvim favoritom, velemojstrom Markom Tratarjem iz ŠK Branik Maribor, tretji pa je bil Sergey Trusevich iz Ljubljane. Med dvanajstimi člani domačega društva je bil najboljši Marjan Košak na 18. mestu, od štirih članov ŠD Ptuj pa je bil najboljši Igor Iljaž na 12. mestu, 16. je bil Leon Selišek, 20. Darko Dominko in 37. Ciril Kužner. Seminar za izvajalce šahovskih programov v osnovnih šolah Šahovska zveza Slovenije bo izvedla nekaj seminarjev za izvajalce šahovskih programov v osnovnih šolah (mentorji, učitelji izbirnega predmeta šah). Seminarji bodo brezplačni, prvi pa bo že v soboto, 24. marca, med 10. in 15. uro v prostorih Šahovske zveze Slovenije, Bravni-čarjeva 13, Ljubljana. Predavanje bo v okviru prenosa znanj izvedel mednarodni mojster Matjaž Mikac. Na ta način želi zveza spodbuditi vse zainteresirane posameznike in vodstva osnovnih šol, da šahu kot izbirnemu predmetu preko takih oblik izobraževanja namenijo ustrezno pozornost, kar bo preko šahovskih krožkov tudi povečalo zanimanje mladih za to kraljevsko igro. Silva Razlag 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 20. marca 2018 Lepi spomini ne bledijo! H&i&fc^ i "iT™ Za zdravo pitno vodo v Halozah * lUmmnflu Premaln dogovarjanja i nosilci delegatskega sistema! Milan Kneževič kandidat za sekretaiia med občirts k ega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Mali oglasi STORITVE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. KMETIJSTVO PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. 08:00 Oddaja iz občine Destrnik 09:30 Gostilna pr1 Francct' 10:30 Oddaja iz preteklosti 12:00 Vidco strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 1&00 Oddaja iz občine Majšperk 20:00 Srečanje OFS 21:30 Oddaja iz preteklosti 23:00 Vidco strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.slptv.st 08:00 Ob Dnevu žena v Zamcneih 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Dan Godbe Bakovci 20:00 Oddaja iz občine Doraava 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Vidco strani SIP 08:00 Svr Maša iz Kungote pri Ptuju 10:00 30 let KUD Loka - Rošnja 11:05 Gostilna prT Francct' 12:30 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Starše ■ Rez potomke vinske trte 20:00 Materinski dan na OŠ Hajdina 21:00 Sv. Maša iz Kungote pri Ptuju 22:00 Sreda v sredo 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116dh 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 613 044; www siptvsi Marketing: Megamarketing doo; 02 749 34 27; 031 627 340 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM teličko simentalko. Staro 10 tednov, težko okrog 140 kg. Tel. 070 250 441. KUPIMO bikca ali teličko, simentalca. Telefon 041 825 057. PRODAMO prašiče domače reje, težke 170 in 200 kg. Telefon 041 961 937. ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo za nedoločen čas delavce. Izdelovalec jeklenih konstrukcij, 2 delavca. Pomoč pri izdelavi jeklenih konstrukcij, 1 delavec. Telefon 041 650 730. Hidus, d. o. o., Gorišnica 3a. ZAPOSLIMO samsko natakarico od 25 do 35 let za delo v Nemčiji, začasno ali stalno. Nemščina ni obvezna. Tel. 0049 171 28 58 390, www.Erdinger-Nuernberg.de. v Štajerski TEDNIK www.ted n i k.si Stajerskitednik Stajerskitednik Z GLASBO DO SRCA ^pncert v sitom dneva zrna in materinskega dne Nedelja, 25. marec 2018, P' ^ a ? ob 16.00 [ 'Ift-i^v^ VEČNAMENSKA DVORANA JURŠINCI k 11 ¡¡TU'* RADIOPTUJ W 89,8° 98,2 °I04t3 Cena vstopnice: 10 €. Predprodaja vstopnic: tajništvo Radio-Tednik Ptuj, bar Kavčič in okrepčevalnica Darinka v Juršincih ter dve uri pred prireditvijo v večnamenski dvorani Juršinci. Informacije na tel. 02 749 3410. I3p;p torek • 20. marca 2018 Oglasi in objave Štajerski ! 23 Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Rogatec vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Rogatec. Vidimo se v sredo, 21. marca, ob 13. uri v Osnovni šoli Rogatec. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. dem Projekt podpira župan občine Rogatec, Martin Mikolič, univ.dipl.inž.str. ¡BHD www.radio-ptuj.siwww.tednik.si PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si POLITIKA - Umazano ozadje odstopa Mira Cerarja INTERVJU - Matjaž Han (SD): Kučan nima ključa do zmage na volitvah DOSJE - Pet let papeža Frančiška OSEBNO - Gianni Rijavec, glasbenik in ambasador miru Štajerski 1 rE DN IK www.tednik.si iSstajerskitednik □ Stajerskitednik Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava na dom. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:___ Pošta: __ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj Osojnikova c. 3 2250 Ptuj f -1 Nikar ne trgaj rož za mene, kjer rastejo - tam naj cveto, ko vidiš jih, se spomni name, lep spomin na mene bo! SPOMIN Danes, 20. marca, mineva eno leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Jožefa Bedrač IZ TRDOBOJCEV 66 Hvala vsem, ki se je z lepo mislijo spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko. Otroci z družinami SPOMIN 19. marca so minila tri leta, kar nas je zapustila mama, tašča, stara mama in prababica Kristina Korošec IZ SESTRŽ 48 1924-2015 Čeprav v grobu spiš, v naših mislih vedno še živiš. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Hčerki z družinama Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Marija Prelog IZ STOJNCEV 44 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za podarjene svete maše, cvetje ter sveče. Hvala gospodu župniku, pevcem, pogrebnemu podjetju Mir, zastavonošu in govornici Hedviki. Vsi njeni Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, srce ljubeče mirno zdaj spi, nam pa rosijo se solzne oči. V 84. letu je od nas za vedno odšla naša draga mama, oma in prababica Marija Marksl rojena Njivar IZ HVALETINCEV Na njeni zadnji poti jo bomo pospremili v petek, 23. marca 2018, ob 13. uri na pokopališču pri Svetem Andražu v Slovenskih goricah. Žara bo položena v tamkajšnjo mrliško vežico v četrtek ob 14. Vsi, ki smo jo imeli radi Umrli so * âi k. Mirko Zajšek, Apače 184, roj. 1949 - umri 2. marca 2018; Peter Kaučič, Kajžar 2, roj. 1954 - umrl 7. marca 2018; Franc Brezinšek, Ptuj, Lazarjeva ul. 1, roj. 1932 - umrl 7. marca 2018; Božidar Anderlič, Drakšl 13, roj. 1948 - umrl 7. marca 2018; Ludmila Butolen, roj. Vrabič, Jelovice 40, roj. 1940 - umrla 8. marca 2018; Marija Prelog, roj. Zupanič, Stojnci 44, roj. 1927 - umrla 8. marca 2018; Ivan Šoba, Dežno pri Makolah 47, roj. 1958 - umrl 8. marca 2018; Romana Krebs, roj. Gorjanc, Strnišče 19, roj. 1927 - umrla 8. marca 2018; Karel Hertiš, Majšperk 100, roj. 1930 - umrl 8. marca 2018; Julijana Ciglar, roj. Jarni, Kicar 34, roj. 1936 - umrla 8. marca 2018; Terezija Kos tanjevec, roj. Šerovnik, Dolič 23, roj. 1926 - umrla 9. marca 2018; Anton Forstnerič, Pobrežje 67 roj. 1937 - umrl 9. marca 2018; Apolonija Šegula, roj. Vogrinec, Cunkovci 3, roj. 1930 - umrla 9 marca 2018; Elizabeta Cenar, roj. Mikša, Mezgovci ob Pesnici, roj. 1929 - umrla 10. marca 2018 Rozina Polajžar, roj. Pulko, Čermožiše 27, roj. 1923 - umrla 11. marca 2018; Martin Grabar, Ptuj Rabelčja vas 15, roj. 1939 - umrl 11. marca 2018; Franc Bedrač, Dravci 9, roj. 1954 - umrl 11 marca 2018; Rozina Lampret, roj. Jerič, Zgornja Sveča 12, roj. 1920 - umrla 11. marca 2018; Mak similjan Kolarič, Obrež 34, roj. 1929 - umrl 12. marca 2018; Roza Pernat, roj. Pernek, Kozminci 10 roj. 1936 - umrla 12. marca 2018; Anton Horvat, Lahonci 55, roj. 1943 - umrl 14. marca 2018. Kronika • Ušivost najpogosteje po počitnicah in pri najmlajših V šolah in vrtcih naglavne uši V Osnovni šoli Ormož se spopadajo z naglavnimi ušmi pri učencih. Opažajo, da se ušivost najpogosteje pojavlja pri otrocih od prvega do tretjega razreda, po navadi v času po počitnicah. Sicer pa ormoška osnovna šola ni izjema, saj prisotnost uši pri otrocih v različnih časovnih obdobjih opažajo tudi v drugih šolah. »Glede na dejstvo, da so se na šoli ponovno pojavile uši pri učencih, pričakujemo, da svojemu otroku temeljito pregledate lasišče in ga v primeru, da ima uši ali gnide, zadržite doma tako dolgo, dokler jih ne odpravite. Ker je prav vsak izmed nas odgovoren za preprečevanje širjenja ušivosti, vas obveščamo, da bomo v prihodnje v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ormož opravili pregled lasišča našim učencem,« se je glasilo obvestilo, ki so ga v začetku preteklega tedna objavili na spletni strani Osnovne šole Ormož. Kot je pojasnila tamkajšnja ravnateljica Majda Podplatnik Kurpes, se ušivost pojavlja skozi vse leto, najpogosteje Kaj v boju proti WS najbolj pomaga Lase je v primeru ušivosti najbolje oprati s šamponom za ta namen, ki se brez recepta dobi v vsaki lekarni, svetujejo na NIJZ: »Za nego oziroma umivanje okuženega lasišča je pravzaprav na voljo več različnih preparatov po dosegljivi ceni. Farmacevti v lekarnah znajo glede tega odlično in strokovno svetovati. Sicer pa so potrebni še nekateri drugi ukrepi. Vsa oblačila in pokrivala, ki jih je posameznik nosil v času okuženosti, je treba oprati ali kemično očistiti. Enako velja za posteljnino, ki jo poleg pranja še prelikamo. Najbolj natančni bodo morda s sesalcem očistili tudi sedežne garniture in vzglavnike v avtomobilih. O čistosti lasišča se moramo po pranju prepričati z že omenjenim prečesavanjem, kajti na ta način izčešemo mrtve živalce in jajčeca. Postopek ponovimo po desetih dneh, v času epidemije pa enkrat tedensko.« Í ■Cb Rojstva: Nives Butolen, Čermožiše 96b, Žetale - deklica Tia; Lara Janžekovič, Juršinci 38a, Juršinci - deklica Katarina; Adrijana Pačnik, Ogljenšak 34a, Zgornja Polskava - deklica Kiara; Martina Kronvogel, Prerad 11a, Polenšak - deček Luka; Jožica Juršič, Vu-zmetinci 2, Miklavž pri Ormožu - deklica Nika; Ines Bistan, Vrtna ulica 11, Poljčane - deklica Kristina; Monika Marin, Bresnica 72, Podgorci - deček Martin; Anamarija Fajfarič, Miklošičeva ulica 10, Ptuj - deček Gal; Tamara Drevenšek, Dravci 5, Videm pri Ptuju -deklica Erin; Maja Zajšek, Tržec 37a, Videm pri Ptuju - deklica; Arta Osmanollaj, Gubčeva ulica 23, Ptuj - deklica Vjosa; Maja Ferlež, Ormoška cesta 18, Ptuj - deček Nik; Maja Doganjic, Cesta zmage 4a, Slovenska Bistrica - deček Marko. o * o o C tb« C?« o 1 Foto: Črtomir Goznik Naglavne uši se prenašajo z neposrednim stikom z ušivo osebo ter souporabo oblačil (kape, šali). Telesne uši se lahko prenašajo tudi preko posteljnine ali skupnih oblačil. Dodajmo, da tako naglavne kot telesne uši lahko preživijo brez hrane okoli sedem do deset dni. Foto: Črtomir Goznik po počitnicah in vrnitvah iz šole v naravi, ko se začno otroci ponovno množično zbirati. Koliko učencev se spopada s to naglavno nadlogo, nam ni znala povedati. Opažajo pa, da se ušivost pojavlja najpogosteje pri otrocih od prvega do tretjega razreda. »Zanesljivih podatkov o tem, koliko otrok vsako leto dobi uši, nimamo. Ni sramotno imeti uši, nujno pa je, da starše otrok, ki so bili z ušivo osebo v tesnem stiku, nujno obvestimo in pozovemo k izvedbi razuševanja. To storimo s pisnimi obvestili staršem in obvestili preko šolske spletne strani, kjer najdejo starši tudi povezavo na spletno stran Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja z navodili o razuševanju,« pravi Podplatnik Kurpesova. Ob tem je dodala, da jih o pojavu uši pri otrocih obvestijo starši ter še poudarila, da se ušivost v današnjem času pojavlja brez pra- vila, tudi v državah z najvišjim standardom in nikakor ni spremljevalka revščine in slabih higienskih navad. »Naglavne uši niso nevarne, so pa zelo nadležne, neprijetne in jih z nedoslednim razuševanjem težko odpravimo. Zato imajo pri preprečevanju in odpravljanju ušivosti ključno vlogo starši. Postopek razuševanja je za otroka in starša izjemno zahteven, zato nekateri starši obupajo, preden dokončno odpravijo uši pri svojem otroku. Posledice se tako kažejo v stalnem pojavljanju ušivosti. Za preprečevanje ušivosti je odgovoren prav vsak,« še opozarja ravnateljica. Kako odkriti uši Naglavne uši povzročajo neprijetno srbenje, zato se otroci zaradi njih neprestano praskajo. Vendar se srbenje ne začne takoj po naselitvi uši na lasišče, temveč šele po imunskem odzivu kože na snovi, ki jih s slino izločajo uši (antikoagu-lanti, encimi), običajno v dveh do šestih tednih. Za preprečevanje uši na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo redno pregledovanje lasišča: »Lasišče pregledamo vsaj enkrat tedensko, posebno pri otrocih, ki obiskujejo vrtec ali šolo. Ušivost se po navadi pojavlja predvsem v času po počitnicah, po vrnitvi iz šole v na- ravi, ko se otroci začno ponovno množično zbirati. Ramena ogrnemo z belo brisačo ali s papirjem. Natančno pregledamo celotno lasišče, posebej v zatilju in za ušesi. Pregledujemo od narastišča las proti konicam po pramenih. Še bolje je, če lasišče prečesavamo. Najbolje vidimo uši in gnide pri dnevni svetlobi, pomagamo si lahko tudi z dobro lučjo in s povečevalno lečo.« Prečesavanje z gostim glavnikom, pramen po pramen Kot še pravijo, s pregledovanjem lasišča odkrijemo ušivost pri treh četrtinah okuženih oseb. Boljša in hitrejša metoda je prečesavanje lasišča z gostim glavnikom. »Preče-savamo lahko suhe lase, bolj priporočljivo je, da lase prej operemo z navadnim šamponom, ki ne obarva las (zaradi boljše ločljivosti). Okrog vratu namestimo bel papir ali belo brisačo, na kateri bodo uši ali gni-de bolje vidne. S prečesavanjem začnemo za ušesi, nadaljujemo po posameznih pramenih las, od nara-stišča las po celi njihovi dolžini. Za vsakim potegom skrbno pregledamo glavnik in ga obrišemo s papirnatim robčkom, ki ga nato zavrže-mo v prej pripravljeno vrečko. Na vsakem posameznem pramenu las postopek ponovimo od 3- do 5-krat. Po končanem postopku za-vržemo vrečko s papirnatimi robčki, glavnik operemo in namočimo v vroči vodi, ki naj ima več kot 60 °C,« opisujejo na NIJZ. Monika Levanic Največje zmote o ušeh 1. 2. 3. Naglavne uši ne prenašajo bolezni, povzročajo pa neprijetno srbenje. Naglavne uši so plazeči insekti in ne poskakujejo z glave na glavo, ne skačejo, ne letajo in ne plavajo. Ušivost danes ni več kazalnik slabe higiene. Uši se ne hranijo z umazanijo, ampak sesajo kri. Če Gabrijela (24. marca) zmrzuje, slana več ne škoduje. -7/0 r" ^ -3/5 Danes bo sprva pretežno oblačno, popoldne se bo predvsem v zahodnih krajih delno zjasnilo. Burja bo prehodno oslabela. Najvišje dnevne temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 9 °C. V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Pihal bo okrepljen severni do severovzhodni veter. 4 dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek Petek 20.03.2018 21.03.2018 22.03.2018 23.03.2018 «t » «fr -2 -3 -5 -4 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 6 4 5 7 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan <7