Edini slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Izvzemši nedelj in praznikov. GLAS The only Slovenic daily" in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 251. — ŠTEV. 251. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 26, 1908. — PONEDELJEK, 26. VINOTOKA, 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Grozna katastrofa v premogovem rovu. V PREMOGOVEM ROVU HAZEL ŠT. 2. TRI CANNONSBUR-GU, PA., SE JE PRIPETILA RAZ-STREL-BA. Rov je sedaj v plamenu; na stotine premogarjev je zasutih. 300 MRTVIH? Pittsburg, Pa., 35. oktobra. V pre-mogovem rovu Hazel šr. 2 od Pitts-burr Buffalo zvedet i o dogodkih v rovu. Vsi pa pripovedujejo, da je bila r&zstrelba grozna in da je bil rov ta-koj v plamenu. Da zasutih premogarjev ni mogoče priti in brezdvomno so ie vsi mrtvi. Kljub temu so njihovi tovariši takoj pričeli z rešilnimi deli, dasiravno e tu vrše nepopisni. STROGO NADZOROVANJE. Nacijonalne banke in njih direktorji pridejo pod strožje nadzorstvo. Washington. D. C., 25. oktobra. Comptroller državnega zaklada je dfine« priposlnl vsem nadzornikom narijonalnih bank povelje, glasoja ktereura morajo nadzorniki, ko pridejo v nacijonalno banko takoj sklicati vse bančne direktorje in jim predložiti listo 23ih vprašanj. Na ta vprašanja mora odgovoriti v^ak posamezni direktor, da se dokaže, v koliko se poročila direktorjev vjemajo in v koliko je vsak posamezni deležen na bančnem podjetju. To povelje nalaga direktorjem na-cijonalnih bank še večjo odgovornost za varnost pr: njih naloženega denarja. Šest zamorcev obesili. New Orleans, La., 24. okt. Včeraj SO V IjOUIS radi lažnih obešeneev t V Georgiji so i obelili pet zamorcev orov. Žrtve sedanjih ili zamorci. ''""•ili zamorca Ch. Mitchells, ki je ustrelil dva bela. Denarje v staro domovine Zasledovanje nočnih jezdecev v Tennesse. V TENNESSEE JE PRIŠLO DO STRELJANJA MED NOČNIMI JEZDECI IN VOJAŠKIMI ČETAMI. Včeraj so polo vili vojaki 50 zakrinkanih ponočnih jezdecev, ki so požigalL VOJAŠKA POMOČ ZA FARMER-JE V KENTUCKY. Union City, Tenn., 24. okt. Gover-ner države Tennessee je včeraj raz-irlasil preki sod za vso ono pokrajino, kjer so nočni jezdeci svoječasno umorili kapitana Quentin Taylorja in nameravali linčati polkovnika R. Z. Rank"na. V ono nokrajino je sedaj poslal governor 1200 dobro oboroženih državljanov in miličarjev, kterim sam poveljuje. Dosedaj so vjeli dva nočna jezdeca, koja oba sta squatterja, ki bivata na bregu Reel Foot jezera. Governer Patterso-n je dobil več grozilnih pisem. Tokom večera jo prišlo semkaj poročilo, da je prišlo do živahnega streljanja med nočnimi jezdeci in četami in da bodo sodnije imele le malo opraviti z nočnimi jezdeci. Union City, Tenn.. 25. okt. Vzpri-čo zadnjih predrznih napadov tako-zvanih nočnih jezdecev v Kentuckv-ju in Tennessee so šerifi, meščani in vojaki skupno nastopili, da zatro, kar se da hitro neprestano divjanje požiralcev in morilcev v obeh državah. ljudstvu je zavrela kri. ko so nočni jezdeci nedavno obesili kapitana Rankina in še v njegovo mrtvo I'ruplo 27krat ustrelili. Včeraj je '>ilo prijetih 5f> ljudi j. o kterih je znano, da so vsi člani roparske in po-žigalske tolpe nočnih jezdecev. Neki ere so zasačili celo pri zločinih. Največ je bilo aretiranih v okraju Rexas <£: Pacific železnice neki prejšnji častilec njegove mlade žene. F. Beauve iz Plaque Mine. La. Svatba se je vršila v Alexandriji. in mladi par je bil na [situ v New Orleans; Beauve je najel sedež v istem vozu kot novoporočen-ca, kteri m a je častita], ko so že vsi -edeli v vozu; čez eno uro je pa potegnil revolver iz žepa in na mestu ustrelil ženina. Žena je odšla smrti le na ta način, ker so potniki skočili med njo in podivjanega ljubosumnega. kterea.u so izbili orožje. Zaprli so ga na mestu. Spoznana krivim. F1 Paso. Tex.. 24. oktobra. Proci-liano Silva in Lecardio Trevino, sta bila danes pred zvezinim sodiščem sjK)znana krivim, ker sta na zvezi-nem ozemlju sirila revolucijo proti prijateljski državi (namreč Zjedinje-nim državam). Dva nadaljna revolucionarja sta bila oproščena. Oba krivca bode sodnik pozneje obsodil. Kazen za enake čine je najmanj eno ioto ječe, in največ pet let. Obdolženca sta bila ujeta meseca junija, ko je v Mexiki zbruhnila mala rabuka. Obsojenca bosta proti obsodbi uložila prizive. Napad na Shapherdov nasad na otoku Mindanao. Manila. 25. oktobra. Moroti so napadli Shapherdov nasad pvi Iliqanu na otoku Mindanao. Boj je trajal štiri ure in pri tem je bilo devet delavcev in superintendent ubitih, dočim so štirje drugi Filipinci ranjeni. So li imeli napadalci kake zguibe, ni znano. Takoj pri pričetku nepričakovanega napada je padlo par osob. Šele po trdovratnem boju so Moroti odšli. Skladišče nasada so moroti požgali. Pomanjkanje vode v New Yorku? Mestne oblasti so v strahu, kaj bo, če zmanjka v rezervoarju v Crotou Falls voda, ki jo rabijo newyorški prebivalci. V rezervoarju je samo še 216.000.000.000 litrov vode, dasi jo je po navadi vedno 360.000.000.000 litrov. New York porabi na teden 12,000.000.000 litrov vode, in še ni upati na dež, v novembru pa pade le malo moče ter bo zima najbrž suha, so oblasti res v skrbeh, kaj bo, 6© v New Yorku zmanjka vode. Železniška nesreča. Middletown, N. Y., 24. okt. Potniški vlak št. 2 Lehigh & Hudson železnice, ki je vozil 40 milj na uro, je t bližini Eastchesterja kolidiral z nekim tovornim vlakom. Sest oeob je bilo nevarno poškodovanih in trije vozovi so popolnoma uniftem. Položaj na Balkanu. Avstrija osamljena. OBRAVNAVE MED AVSTRIJO IN TURČIJO GLEDE HERCEG-BOSNE SO SE DEFI-NITIVNO KONČALE. Anglija je obljubila Turčiji denarno in dejansko pomoč. RUSIJA NA POMOČ JUGOSLOVANOM. Iz Avstro-Ogrske. Be Igra d, 24. oktobra. Prebivalstvo Belgrada je včeraj- priredilo pred hotelom v kterem je nastanjen srbski , |# » ■ ■ posbni odposlanik, general Vukotic, j MZIIOVSIIO IZZIV3I) 6i velike ovaeije generalu, ki se je po- j * tem iskreno zahvalil množici. Demon-' —o— stracije so se vdeležili tudi vsi profe- Dunaj, 2G. oktobra. Obravnave med Avstrijo in Turčijo glede aneksije Herceg - Bosne so se definitivno končale. za kar se ima Turčija in prebivalstvo Hereeg-Bosne, kakor tudi Srbija zahvaliti velikemu vpljivu Anglijo, koja je no vej Turčiji obljubila vso pomoč in sicer tako v denarnem, kakor tudi v moralnem oziru. Nadalje je Anglija obljubila Turčiji, da jej da na razpolago potrebne vojae ladije v slučaju, da bi staroturki priredili kako revolucijo proti seda-njej vladi. Sedaj je turška vlada že uradoma javila avstrijskemu poslaniku v Carigradu, da ne želi, da bi se obravnave radi Hereeg-Bosne vršile nadalje. Petrograd. 26. oktobra. O obravnavah. koje se vrše v Berolinu med ruskim ministrom inostranih del. Iz vol j-skijem in nemškim cesarjem ter državnim kanclerjem Buelowom. se semkaj ničesar ne poroča, ker se vse vrši tajno. V kolikor je znano, pri dosedanjej konferenci še ni prišlo do definitivnih rezultatov. V kolikor se pa iz zasebnih virov poroča iz Berolina. je razvideti, da Nemčija morda ne bode poslala svojega zastopnika k mednarodnej konferenci, vendar se pa o tem še nič pravega ne ve. Izvoljskij je včeraj izjavil, da je nastop Avstrije smatrati kot udarec vsemu Slavjanstvu in radi tega je ogorčenje proti Avstriji v Rusiji ze-; lo umljivo. Oktobristi gosudarstvene dume so sklenili, da bodo ministra inostranih del podpirali, toda oni odločno zahtevajo, da Rusija aneksije llerceg-Iiosne ]>o Avstriji nikdar ne pripozna, kajti aneksija ni nič dru-zega. kakor šele začetek avstrijskih napadov na Slavjanstvo. Istega mnenja so naravno tudi Italija, Francija in Anglija. Pctrogra 1. 20. oktobra. Poroča se. da pride te dni v Petrograd srbski prestolonaslednik, kar jo po vsej Evropi, zlasti pa v Avstriji obudilo velikansko senzacijo in presenečenje. V Avstriji so to vest vzeli z nekakim strahom na znanje, ker je znano, da je srbski prestolonaslednik najboje-vitejši kar je ljudi v srbskih mero-dajnih krojili. V Rusiji ga bodo sijajno sprejeli. Helgrad, 26. oktobra. Srbska vlada je pozvala pod zastave vse rezerviste prvega reda in naročila v Angliji khaki uniforme za svojo vojsko. Nadalje je Srbija naročila tudi 300 Maksimovih topov in 400 avtomobilov za svojo vojsko. Srbski kralj je naznanil tudi turškemu poslaniku, da je zveza med Srbijo in Črno Goro zagotovljena, da pa to ne bode škodovalo prijateljstvu koje gojita obe državi do Turčije. • • • Paris, 24. oktobra. V Marseille na-kreavajo vojne potrebščine, koje so vredne kaeih pet milijonov frankov in koje bodo v kratkem poslali v Solun za turško vojsko. Berolin, 24. oktobra. Tuk. srbski poslanik je naznanil nemškej vladi uradoma, da Srbija zahteva od Avstrije odškodnino le v obliki odstopa gotovega ozemlja na Balkanu in sicer tako, da bode ustanovljena teri-torijalna zveza med Srbijo in Črno Goro. Belgrad, Srbija, 24. oktobra. Srbski kraljevič je naznanil časniskim poročevalcem, da se bode Srbija ravnala natančno tako, kakor bode določila mednarodna konferenca, koja se bode bavila z balkanskim vprašanjem, dasiravno Srbija od imenovane konference ne pričakuje mnogo. Prestolonaslednik nadalje izjavlja, da vsled aretacije Črnogorskega generala Vukotiča po avstrijskih oblastih v Zagrebu, še ne bode prišlo do vojne med Srtrijo in Avstrijo, da je pa vojna inače itak neizogibna. so rji belgradskega vseučilišča, dijaki in mnogo častnikov stalne vojske-Pri tem so godlje svirale narodne pesmi in srbsko narodno himno, kakor tudi razne boj.ie pesmi. Danes je i>>Io vse polno pozivov na zagranične Srbe, koje so poživlja naj so združijo z jedrem srbskega naroda. oziroma s Srbi v Šumadiji. Cetinje. Urna Gora. 24. oktobra. Vest, da se vrše v Bosni in Hercegovini že dva tedna krvavi boji mod domačini in avstrijskim vojaštvom, se potrjuje. Domačini se bojujejo po načinu guerilja bojevanja in proti njim operira 120.000 avstrijskih vojakov. Na obeh straneh je mnogo ubitih in ranjenih, zlasti pa na strani domačinov. Avstrija je sedaj v Herceg - Bosni uvedla tako moiroče zvedeti, kaj se prav za prav dveh PODŽUPAN MESTA HEB NA ČEŠKEM JE PRISOSTVOVAL BIS MAR, C K O VE J SLAVNO S TI. Ker je položil na spomenik frankfur-terski trak, bode sedaj kaznovan. SAMOMOR MADJARSKEGA LJUPA. GO- Dunaj. 26. okt. Iz Ileba na Češkem se javlja, da se je proti tamoš-njontu županu Bernardinu pričelo trogo cenzuro, da ni ' disciplinarno postopanje, ker je žalil vso Avstrijo, posebno pa še Češko godi v imenovanih dveh nesrečnih ! s tem, da je odšel v Regensburg v deželah. Nemčiji, kjer so odkrili Bismarekov Rim, 24. oktobra. V političnih in 1 spomenik, na kterega je položil diplomatičnih krogih se zatrjuje, da i frankfurtarske trakove. Proti izzi-so vlade Italije, Francije, Anglije in ; vaču se bode sedaj pričela discipli-Rusije sklenile zahtevati od Avstrije, narna preiskava in tako bode moral da odstopi Tmi Gori kot odškodnino : za Herceg - Bosno, važno avstrijsko ! trdnjavo Spič z vso okolico, brez ko-j je trdnjave črnogorska luka Bar ni-; ma mnogo vrednosti. Tukaj dvomijo ; bode li Avstrija hotela mirno pripo-I znati'zahteve evropskih velesil in tako je pričakovati v kratkem spora med Avstrijo in Italijo, kakor tudi med Avstrijo in zgoraj navedenimi državami. Carigrad, 24. oktobra. Avstrijski poslanik v Carigradu. Pallavieini je ponovno pozval turško vlado naj z Avstrijo direktno obravnava glede Hercog - Bosne, tako. da ta velevažna točka ne pride v program konference. Turčija jo tudi sedaj ta predloar odločno odklonila in enersrično zahteva. svoje podžupanovanje ostaviti. Budimpešta. 26. okt. Poročali smo, j da je pred par dnevi ušel madjarski politik Latkoczv, ki jo ponevoril večje svote denarja. Vse iskanje lopova je bilo zaman. Sedaj se pa poroča iz Gradca na Štajerskem, da je tam v nekej bolnici za nervozne ljudi izvršil samomor. Prvotno se je domnevalo, da je bežal v Ameriko. Razne novosti iz inozemstva. RAZSTRELBA PLINA V KRALJEVEM GRADU V OPORTO, NA PORTUGALSKEM. Novo avstrijsko oklopnico Nadvojvoda Pran Ferdinand, ki je zavozila na pečine so rešili. ZAROTA NA KITAJSKEM. Ustrelil ženina. Plaquomino, La., 24. okt. V nekom vlaku Texas & Paeilic železnice jo včeraj F. S. Beavre ustrelil F. F. Vanningena, ki se je malo preje poročil. Vanningen se je dan preje da se o tej točki razpravlja pri kon- 1 forenci preje, nego o kakej drugi. Za-I "ženil v Alexandriji z Mamie Rhorer. jedno je tudi izjavila, da nikdar ne i Ko sta so potem on in žena napotila bode pripoznala aneksije Herceg- i »a ženitovanjsko potovanje, prišel je Bosne. j v vlak tudi Beauvre, se je približal ^ London, 25. oktobra. Vsa bodoča | mladej ženi. kakor da bi jej hotel | mednarodna konferenca glede Balka-i čestitati. Pri tem mu je ona še de-! na je odvisna od Rusije. Ruski mini- I jala. da je nad vse srečna in položila ! ster inostranih del. Izvoljskij je vče- svojo roko okrog svojega moža. To I raj dospel v Berolin. da se posvetuje ' jo tako razjezilo Beauvreja, da se je o tem vprašanju tudi z nemškim ce- j pričel same jeze tresti in je hitro sarjem in državnim kanclerjem. O- vzel iz žepa revolver, s kterim je bravnavanja med Turčijo in Bolgari- mladega moža ustrelil naravnost v j jo ter med Turčijo in Avstrijo so bila srce. Brezdvomno bi ustrelil tudi docela brezvspešna. toda kaj tacega mlado vdovo, da ga niso ostali pot-je bilo tudi pričakovati. Avstrijske niki hitro razorožili in izročili ob-zahtevo glede pripoznanja aneksije lastim, i Hercoir-Bosne --o bile tako. da je Lizbona. 25. oktobra. V kraljevem gradu v Oporto pri]»eti:a -e je včeraj razstrelila ki je baje nastala v^lnd vhajajočega plina. Pri tem -o &ffij general Cibrao in trije drmri državn? vslužbenci ranjeni. (Jrad -o pripravljali za prihod kralja Manuela, kf. pride 5, nov. v Oporto. Trst, 25. oktobra. Nova avstrijska oklopnica Nadvojvoda Fran Ferdinand je pri Isoli zavozila na pečiner toda včeraj so jo rešili. V koliko je ladija poškodovana, Avstrija ne pusti poročati. Amoy, Kitajska, 25. oktobra. Tuk_ oblasti so zasledile veliko zaroto, kte-re glavni sedež je bil v Singaporu, in koje namen je bil umoriti razne dostojanstvenike povodom sprejema ameriškega vojnega brodovja. Prva divizija ameriškega brodovja pride sem iz Japonske dne 30. oktobra in priprave za sprejem so že dogotovlje-ne. Železnico zaplenili. "William Carroll iz Now Yorka. kterega je povozil vlak New York Central železnice, je tožil omenjeno železnico za $1S,50(> odškodnine, za ktero se je pa moral celo leto poganjati. Železnica nikakor ni bila pri volji plačati tako visoke svote. Pretečem petek je pa šel šerif na kolodvor in hotel zapleniti kar cel vlak omenjene železnice, v kterem je bilo vsakdo že v naprej vedel, da jih Turčija ne sprejme, kajti potem bi bila , Turčija od Avstrije odvisna. Tudi j Bolirarija se bode iz finančnih ozirov I udala, tudi akn so se obravnave sedaj prenehale. Vso politiko Avstrije I vodi naravno Nemčija, kajti Avstrija mora postopati tako, kakor se jej v | Berolinu ukaže. V Berolinu so Av-; striji tudi ukazali, da se Avstrija ne : sme udeležiti konference velevlasti, ako bi pri konferenci prišla na dnevni red aneksija Herceg - Bosne. Pri nabito Polno Potnikov, ki so se vra-konferenci se bode najbrže zahtevalo, *ali v Hartford. Serif se m dal pre da prevzame Avstrija del državnih govoriti niti z lepa niti z grda. Po-dolgov Turčije ako obdrži Herceg- stavil Pred, vlak verige, da ni mo-jj^jjq gel naprej. Sele odvetniku železnice Dunaj. 25. oktdbra. Včeraj so v se Je posrečilo, da je dobil pri Sup- Lineu na nekem parniku zaplenili reme sodišču začasno povelje proti veliko količino streljiva. ki je bilo šerifu, ki slednjega ovira, da želez- namenjeno po Donavi v Srbijo. Stre- nice ne more zapleniti. Odvetnik je ljivo je prišlo iz Bavarske. .... ... .... ... -ni -.«- , , . ^ dobil povelje le na obliubo, da zelez- Belgrad, 25. oktobra. Danes priredi •belgradsko ženstvo velikansko de- nica takoi Poravna odškodnino, ki jo monstracijo poti aneksiji Hereeg- dolguje pohabljencu. Potniki v vla-Bosne po Avstriji. Bojkot proti av- ku so se zelo jezili, ker jih je šerif : strijskemu blagu se sedaj izvršuje po vsej Srbiji in Turčiji. s svojo dve uri. 'plenit vi jo" zamudil skoro Roman v newyorskem hotelu. Frank Dubois, Francoz, se je pred tremi leti ločil od svoje žene. Pozneje je dobil mesto v jednem prvih newyorskih hotelov, v St. Regis. Zgodilo se je pa, da je prišla v oni hotel kot sobarica njegova prejšnja Sena. Jeden za druzega nista vedela in sta se spoznala šele pretečeni teden. Dogovorila sta se aa skupen sestanek, pri kterem sta se pobotala in ponavljala prvotno ljubezen. Kri ni voda — in sedaj sta se zopet poročila ter podala na ženitovanjsko potovanje, spremljana z blagoslovi hotelskega ravnatelja. Smrtna obsodba. Springfield, 111., 24. okt. Tukaj so na smrt obsodili Franka Bryanta, ki je v pretečenem poletju s sekiro u-moril svojega prijatelja med spanjem Thomasa Bradyja. Ko so morilca vprašali, zakaj je umoril svojega prijatelja med spanjem, je izjavil, da ni mogel spati, ker je Brady preveč smrčal, kar ga je tako vje-zilo, da ga je s sekiro na mestu ubil, da je potem laglje — zaspal. ROJAKI NAROČAJTE BE HA "»LAfi NARODA'NA3VB&JX IH NAJCENEJŠI DHBVBIEI Ziv pečen. Monroe, N. i'., 24. okt. Štiristo farmerjev pod vodstvom šerifa in verk >V.i* K \ baje pisal malo pred svojo smrtjo in -----——:- v kterem ie prorokoval. da bode pri &t lety. list 19. Ameriko m <• P"! ........ „ n»to ta n.euto New York . , „ pol leta za mesto New York „ "ivTuj.«. sa vae leto . . . . „ ,, „ pol leta . . . . ,, četrt leta "GLA8 NARODA" izhaja vssak dan iz vzemši nedslj in praznikov. «OLA8 NARODA" ("V' Ice of the People") loaned every dar, except Bnndnyn and Holidays. Subscription yearly $3.00. (.Advertisement on 'agreement.. Dgptbi brtu podpisa in oeobnosti ne ne uatiraejo. Ifcoiiar naj se Magovoli pošiljati po iioney Order. Pri spremembi kraja naročnikov »roeima, da ?e ur m todi prejšnje blvaildCe naxn&ui, da hitreje naj-iamo naslovniioa. Oooiac'in in pnedjatvam naredite naslov: »glas naroda" 82 Cortlan It Street, New York City. Teietaa: 40b7 Cortlandt Delavci za Tafta. «3.00 : letošnjih volitvah zmagal predsedni- l-**® >ki kandidat Taft, dočim bode demo-4 00 .... 2 00 kratični predsedniški kandidat Bryan 4.50 doživel zasluženi poraz. Oskrbnik Clevelandove zapuščine je pravilnost V Evropa ^•j^o'Tkfipno'tri' šterilke. in originalnost onega pisma potrdil. Za to pismo so dobili Clevelandovi dediči nad petsto dolarjev v gotovini, kojo imajo še danes. Pismo je bilo izvrstna reklama za republikansko volilno agitacijo, kajti republikanska stranka je skrbela za to, da se pismo tipkalo in razposlalo v sto-tisočerili iztisih po vsej republiki. Za one Clevelandove demokrate, ki so sedaj v Brvanovem taboru, je bilo to pismo pravi strup in kakor iz jed-nega grla so pričeli kričati, da je pismo ponarejeno. Toda še le sedaj, ko je jedva še par dnij do volitev, dobilo je to kričanje nekako uradno potrdilo. Toda naj li bode to pismo pravo ali ponarejeno: pred volitvami se o tem ne bode sodilo in razsodilo. In po volitvah? Potem se za Cleve-landovo pismo ne bode nihče več zmenil. kajti tožba radi ponarejanja bo zginola za vedno v košu državnega pravdništva. Sedaj, ko se bližajo predsedniške * » • volitve, niti malo več ne dvomimo, j Včeraj je newyorška "Times" obda so naši rojaki prepričani, da je | javila drugo potrjeno pismo pokoj-bii kandidat republikanske stranke nega predsednika C,rover Cleveland®, William Howard Taft vedno prija- jn sieer datirano z dne 14. julija 1. telj delavcev. Wverjeni smo, da naši J900. v kterem Cleveland piše do-rojaki sedaj o tem že vedo in da so slovno: "Uprav čuditi se moram lia-tudi na jasnem, za koga bodo oddali j videznej voljnosti demokratične svoje glasove, kajti ako bode Taft; stranke, koja se hoče zopet priklopiti izvoljen, bode skrbel za to, da se raz- j posladkorjenemu, inače pa nespre-mere hitro poboljšajo, tako da bode menjenemu Brvanizmu. Naj bode tudi položaj naših rojakov in druzih j stranka po svojej platformi še tako delavcev boljši, dobra, ona ne more na nikak način Delavski vodje po vsej deželi de- prikriti neskesane grehe in pomanj- lajo na vse moči za to, da bode Taft kljivosti svojega kandidata." * * * Istodobno se objavlja tudi vsebina nekega razgovora med predsednikom Clevelandom in njegovim zaupnikom Nedavno je predsednik pisal nekemu McMahonom v letu 1900. Cleveland delavskemu vodji pismo, v kterem je je tedaj dejal:: "Oni so se spreme- med drugim tudi izjavil: j nili, toda jaz se nisem. Jaz stojim "Ako bi ne bil uverjeu, da bode i ,lanos tam- kier sem stal Pred dese- Taft zavzemal napram delavskim or-1 timi in dvajsetimi leti. Ako uvažu-j ganizaeijam ono isto stališče, kakor- j ieIn Brvanovo samohvalo, njegove šno je bilo moje, potem iskreno iz- predsodke, njegovo aroganco v ulogi javljam, da bi ga jaz ne podpiral. voditelja demokratične stranke, ka- i, t „„ , . „ ,. - , , - kor tudi njegov demoarogizem, potem Jaz ne vem, so h imeli delavci . _ naše dežele kedaj kacega tako od- j kritega prijatelja, kakoršen je Taft. ! "Ako pa Mr. Taft ne bode izvo- i izvoljen, kajti vanj zaupajo vsi delavski sloji in sedaj tudi predsednik Roosevelt {»oživlja delavstvo, koje je njemu zaupalo, naj glasuje za Tafta. ira moram smatrati za ravno tako nevarnega sovražnika naše dežele, kakor je bil Aaron Burr." ljen, bodo v sled tega največ trpeli delavci, kajti izvolitvi nasprotnega kandidata bodo .-ledile kaotične razmere pri vseh podjetjih; vsi naši državljani bodo Magodarjali izvolitev Mr. Tafta, a jn gotovo najbolj delavski sloji." Ako še kak naših rojakov ni bil prepričan, da je v njegovo lastno korist, ako glasuje za Tafta. potem ^a. o tem morajo prepričati zgoraj omenjene besede našega predsednika Roosevelta, kojega gotovo vsi pozna- Sedaj smo radovedni, bodo li demokrat je skušali tudi te dve sodbi pokojnega voditelja demokratične stranke svetu predstaviti kot ponarejanja. Vihar na Balkanu. Belgrad, 8. okt. V Srbiji vre. Ves narod je pri- jo kot z na čaj nega moža, kojemu se ! pravljen na vojno, zahteva jo očitno, zamore upati. Vsled tega naj vsak- zahteva jo za vsako ceno, zahteva jo do voli VES REPUBLIKANSKI s pogumom, ki jo daje samo spozna- TIKET. • "j«*' da je Srbijo zadel smrtni uda- _0__rec in da jo je mogoče obvarovati in rešiti samo z orožjem v roki. Železniška nezgoda. Položaj je tak, da je vojna skoro „ _ „ _ . ! neizogibna, da se lahko vsako uro \ Soufn Bendu, Me., je poulična . v v . , . ' , ' .„, r . I sproži prva puška, in ce ze te dni ne kara zavozila na zelezniski tir v - . , - . . .. . . pride do vojne, je to pac samo vpliv istem trenotku, ko je prisopihal po ....^i.i i i i - - j . .. .. ... evropskih velesil, ki priznavajo, da progi tovorni vlak. Trne ljudie so c 1 B J J J j se mora Srbiji pomoči, bili na mestu ubili, med njimi tudi i--- o u-- • i a » \ Stališče Srbije je sledeče: sprevodnik kare. best osob je dobilo | c_v„i • ____ i „„ t 1 ' Srbski narod je razcepljen na raz:- smrtne poškodbe. Žena — duhoven. lične države. Srbi žive na Ogrskem in umirajo, Srbi žive na Hrvatskem, Srbi žive v Dalmaciji, Srbi žive na Atlantic City. N". J., 26. okt. Mrs.j Turškem, kjer jih sistematično ubi-Emma gutter, ki je prišla pred šti- jajo, tako da so nekdaj najslavnejši rimi leti v to mesto in ustanovila ■ srbski kraji danes v rokah Arnavtov, malo versko občino, je bila včeraj j in žive v Bosni in Hercegovini. Obod metodistovske konference pover- koljena od Rumunov, Bolgarov, Av- jena za duhovnico. Ona je prva ženska, ktero je doletela čast v inetodi-stovski cerkvi. Ljudstvo v eerkvi jo je navdušeno pozdravilo, ko je stopila prvič na prižnico ii pridigala svojim ovčicam o — sveti molčečnosti. Ubil ženo in sebe. Norfolk, Va.; 26. okt. Daniel Hen-nessy, mladi mornar, je včeraj ubil najprvo svojo ženo in nato sam sebe. Hennessy se je večkrat prepiral s svojo ženo, ki mu je grozila, da ga bode pustila zapreti. Zato jo je ustrelil. Naše ladij e bodo sive. Washington, 26. okt. Od slej naprej bode vse brodovje naše mornarice prebarvano s sivo barvo in ne več z belo kot je bilo dosedaj v navadi. Izdano je že tozadevno povelje. Odločili so se za sivo barvo, ki se je po mnogih poskusih najbolj obnesla. strije in Turčije, se mora Srbija zadušiti, če ne razširi svojih mej in zato je v smislu narodnostnega principa, ki je združil Italijo in Nemčijo, vedno reklamirala Bosno kot deželo, ki je po ogromni večini svojega prebivalstva srbska. Upala je, da jo pridobi, češ, da ji gre po principu narodnosti in smatrala se je upravičeno jo zahtevati, ker je Turčija dobila to deželo s silo v last, Avstrija pa jo je od Turčije prevzela samo v upravo. Berolinska pogodba je dokument, s kterim so evropske velesile pooblastile Avstrijo, da okupira in upravlja Bosno in Hercegovino v svrho, da tam nastanejo redne razmere. Avstrija, pravijo Srbi, je bila zaupnik Evrope, samo njen mandatar. Zavezala se je izpolniti berolinsko pogodbo in jo je — seveda po svoje — tudi 30 let izpolnjevala. Sedaj pa je prelomila berolinsko pogodbo, prelomila svojo obvezo in se polastila Bosne in Hercegovine. Srbija pro- glaša postopanje Avstrije za nedopustno kršenje narodne pogodbe, Češ. aneksija Bosne in Hercegovine bi vr> ministerstvo bode vojni kabinet. Kar se tiče vojnih sil, so po do-brih informacijah razmere nasied- oje: Srbija ima sedaj pod zastavami 30.000 mož. a to število se v par dneh pomnoži na 100,000 mož, ker so že sklicane rezerve. V par dneh bode torej Srbija pripravljena na vojno. Kar se tiče armade, zatrjujejo vladni krogi, da je jako dobro oborožena, ker ima čisto nove puške in topove. Tudi se pravi, da je vojska jako dobro izvežbana, češ, da so to pokazali zadnji manevri. Kar se tiče duha srbske armade, je pa znana stvar, da je armada nacijonalna, da so oficirji in vojaki Srbi in torej vedo, da gredo za korist in čast svojega naroda v boj. Razumni politiki in oficirji uvide-vajo prav dobro, da ni upa na končno zmago. Avstrija je tako velika in mogočna država, da jej Srbija s svojo armado ne more kdo ve kaj storiti. Toda Srbi pravijo, da izgubiti sploli ničesar ne morejo, ako zaeno vojno, nego samo pridobiti. Z vojno hočejo izzvati intervencijo evropskih veJesil in pripraviti Evropo do tega, da preuredi razmere na Balkanu tudi z ozirom na korist Srbije. Vlada je popolnoma prepričana, da tudi v slučaju poraza ne izgubi Srbija niti pedi zemlje, pač pa doseže z vojno, da se skliče nova evropska konferenca velesil in da se na kongresu prisodi Srbiji kompenzacija za pridobitev Avstrije in Bolgarske. Tak je danes položaj v Srbiji. S.N. Vinotržec. A.: "Kako je izšla sodba glede Mojzesovega vina t'' B.: "Njegovemu vinu bolje kakor njemu, kajti njega so priprli, vino so pa pustili steel.'' Ne maram za te! Spisal C. Golar. Jošt se je vrnil in obstal za ženo. "Kaj govoriš, koga kličeš?" j "Tebe že ne! Tebe ne maram!" In kot da se mu roga, je poklicala še enkrat: "Adolf!" Potem je pe-vaje odhajala: "Le pridi, le pridi, sama sem doma. ni očka. ni mamee, ni moi'ga moža!" Jošt je sedel k lovcu in gledal v tla. : "Ali si jo videl, ali si jo slišal? To je krt!" j Vzdihnil je in se ozrl po gostih. Amerikanec, ki je našel svojo ženo v ''ore8t P*- otročji postelji, se je obrnil nanj: Smeje se je stopila predenj. oprla roke v pas in ga gledala v obraz. Lovec jo je skoro sovražno pogledal, a takoj povesil oči pred njenim svetlim, j nagajivim pogledom. ° ; Dolf je bil hud na njo, že od dne- Jošt je bil oštir in je točil vino,, va poroke. Tedaj se je nevesta jo-dobro in slabo tik velike cesarske ( kala in lovec jo je skušal tolažiti, -este, ki pelje v svet. pelje na Nem- Nagnil se je k njej. da jo pogladi po ško in v Ameriko, in zato so se tam licu, a Marta ga je na moč udarila shajali v veliki množini popotni ljud-. po licu. da je izgubil klobuk. Svatje je. Tudi obrazi, rjavi in opečeni, za- so se zasmejali in voščili srečo raščeni in neznani, so gledali po na- | Joštu. vadi izza mize, svetle, globoke oči so "Dolf, zakaj se mi jeziš!" je sko-se skrivnostno in sumljivo bliskale, j ro žalostno dejala Marta. "Ne jezi roke so držale gorjače in zakrivljene; se, saj vidiš, da sem sama!" palice, na plečih so visele torbe in j Lovec jo je pogledal in že ga je ob-malhe. j šlo veselje, da zgrabi s svojimi prsti Oštir Jošt je hodil med njimi in J in na svojem srcu zaduši to mlado, jim stregel zvesto in skrbno, vedno ] lepo kačo. je bil sam, in kadar je njegova žena j "Dolf, Adolf, oj, ti neumni lo-pogledala v hišo h gostom, se je obrnil k njej in jo pogledal sovražno izza košatih, že napol sivih obrvi. "Česa pa iščeš tukaj? Ali ti je dolgčas ?'' "Po tebi gotovo ne! Ne maram za-te!" Jošt je stisnil pesti, udaril ob tla s peto in še srditeje pogledal svojo ženo. "Molči in pojdi!" "Ha, ha! Ne maram za-te!" se je žena nasmejala in šla skozi duri. Govorilo se je po vsem Gorenjskem, da ima oštir Jošt Čudo lepo ženo,. mlado, premlado zanj. In res pošteni, delavni kmetje, ki jim že davno ni bilo mar vasovanje pod dekliškimi okni, ki pravzaprav niso razumeli nikoli mehke, srčne govorice, so pred mlado Joštovko postajali nerodni, ozirali so se skrivoma na njo in govorili neumnosti brez zveze in smisla. Mlada žena pa se jim je smejala, jim mežikala in včasih tega ali onega potegnila za brke, potegnila neusmiljeno, kot bi jih hotela iz-ruvali. Ali kmetje so trpeli s smehom in solzami, ki so jim od bolečine skalile oči. Joštovka je bila krasna žena, bela in gladka po licu, kot da ni nikdar delala pod solncem, vitka in visoka, v vsakem oziru mestna gospa. Oštir jo je našel v trgu, kjer je živela s pe-torico mlajših sester pri svojem očetu, zakotnem kramarju, ki je bil Jošt ov prijatelj. V veseli uri sta se zmenila, da mu da Marto za ženo, in tako se je zgodilo. Bila je ©semnajst-leten otrok, ko je šla z Joštom, suhoparnim, trdim in sirovim kmetskim oštir jem k poroki. A že tretji dani se je zgodilo, da je prenesla svojo j ie inol^al- Pa v njem vstala posteljo v drugo sobo, kjer je spala 1 misel; Porodila se je iii razpalila sama, in vsak večer se je varno za- i ogenj, klenila pred možem. j • • • Jošt je klel in pil. Vse je pil, kar j Jošt je vstal in hodil po sobi s tež-mu je prišlo pod roke. Najraje šnops. j kimi koraki. Mislil je na ženo in "železni" so ga klicali kmetje, vina ugibaj semintja in polagoma je skle-je izpraznil vsak dan dva bokala in nil: klel je svojo ženo: "S sveta jo bom spravil!" "Ti krst ti hudičev!" "Popolnoma mirno in lahko je o- Tako je bilo pri njem doma. Isti| pravil s svojo vestjo. Nič mu ni oči-prizori so se ponavljali vsak dan: t tala. in zdelo se mu je celo, da sto-Dedec se je rotil, mlada žena se je ri BogH dopadljivo in dobro delo, ako smejala ali jokala, njej je bilo to f napravi račun z grešnico. Sam je vsejedno. j ni mislil, ampak njegov sklep je bil, Jošt je stopil k omari 1 1 ' Slovensko katoMsH V potipt društvo svete Barns »dlnjene države Severne Amerik^ Sedež: Forest City, Pa. ttakerporlrano dn« 31. Januarja I90J v di tay| Pew.iayt.'va« ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Bte. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Minerml, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okia. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, For«*t CSty, Cte* KAROL ZALAR, L nadzornik, P. 0. Box 547, Forest (Sty, Pa. FRAN RVAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek dock. Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa POROTNI IN PRIZIVNI ODBOB: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Wrv, fLaac. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Bos 95, WUlock, P*. IVAN TORNIČ, IL porotnik, P. O. Box 622. Forest City, Ht Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Jk; MPS, -o—o- " Praviš, da je tvoja žena? V A-i meriki take žene kar streljajo, tudi jaz bom pisal po svojo, da prido za menoj. Tam bom pa naredil, kar je prav.7' "A-a, da jih streljajo?" se je čudil Jošt. "Zares, ta je poštena! Po vseh božjih in cerkvenih zapovedih je to prav! Mene, ki sem njen zakonski mož, ki jo mi je Bog izročil, zaničuje in goljufa! In ali ni v svetem pismu sam Bog pokončal hudobno ženo, ki ni bila zvesta svojemu možu ?'' Tako so se menili, in oštir je pil in polnil kozarce gostom, potem pa se je začel razgovarjati z lovcem. Govorila sta o tem in onem,, ko stopi Marta zopet v sobo: "Dolf, Adolf, če imaš kaj za-me, jaz bi tudi pila s teboj!" Zasmejala se je svojemu možu, ki je srdito gledal na njo. Lovec ni odgovoril, in tudi oštir Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ■Vt' ■ M VU zidu in si natakal po vrsti, kar mu je prišlo pod roke: Pelinovo žganje, slivovko, jagodovec, in potem je začel piti vino. Sedel je k mizi k tujim gostom in se začel meniti: "Kako pa kaj? Ali so doma zdravi? Ali je res trinajst coprnic s točo obsulo Poljansko dolino?" Bili so trije Amerikanci med gosti, ki so se pred tremi tedni vrnili domov, a sedaj zopet odhajali za morje. "Vse naj pobije, če Če", je zategnil zaraščeni možak. "Trinajst čarovnic pa je še premalo." Potem je razkladal neko dogodbo iz svojega kraja, da pokaže, kako so tam hudobni ljudje. "Tri leta sem bil v Ameriki, in zdaj pridem, pa dobim ženo v otročji postelji." Smejali so se, in Joštu je to dobro delo. "Vse so t tse! Moja, vam pravim, je hujša kot zlod!" V sobo je stopil nov gost. Bil je to Dolf, divji lovec. S puško je hodil okoli, divjačino je streljal po lesih in prodajal Joštu. Bil je mlad in močan korenjak, rjave brade in dolgih, svetlih brk, pa zvit in predrzen ptič. Bal se ni hudiča, ni bi-riča, streljal se je z logarji in nekoč je prinesel svinčenih zrn pod kožo kot prosa. Mlado srno je imel na hrbtu in smejal se je, veselo se je režal, da se mu je svetila vrsta belih zob izza kosmatih usten. "Jošt, kar spravi jo, meni pa pri-nesi kozarec žganega!" Oštir je odnesel žival, a na pragu že je srečal svojo ženo. "Ali boš ostala zunajj Pri gostih nimaš nič opraviti!'' "Kaj ti veš, če imam opravilo ali ne! Izgubi se!'' Jošt je klel pod svojim bremenom, a mlada žena se je prismejala v krčmo. "Dolf, dober dan! Pa so rekli, da te ne-bo!" da nekdo drugi napravi zanj to dobro delo. In kdo bi bil ta drugi? Jošt je bil trd gorenjski kmet, imel je grča sto glavo, ki je sicer počasna. a kar se ji zdi prav in dobro in Bogu pravično, to izpolni. Jošt je slišal in si zapomnil, da je njegova žena tegala divjega lovca, od gosposke zaznamovanega in od biričev iskanega, klicala: Adolf! čeprav mu je bilo ime: Dolf! Vsi so ga imenovali Dolf, ker je pač bil tako krščen, ne na ime svetnika, ampak na ime Dolfa, ki je bil menda kak divji lovee. In polagoma je Jošt stvar premislil in se je pri tem nečesa spomnil, kar ga je prav v živo zadelo. Tole mu je šlo po glavi: Marta tedaj že ni več spala pri njem. ko se je Jošt neke polnoči priplazil pred njene duri. Bogsivedi, bile so odprte, in mož je šel k njej. Sklonil se je k njej in roko je položil na njene prsi. In tedaj je žena v sanjah vzdihnila: "Adolf!" Izrekla je to ime in potem objela njega, ki je slonjel nad njo. "Adolf!", je izrekla še enkrat in se nato zbudila. Spoznala je svojega moža, zakričala in planila pokonci: "Ven, če ne, te ustrelim!" Jošt je šel. Danes pa se mu je zdelo, da ve, koga je njegova žena klicala v sanjah. In zato se mu je zdelo dobro in blago, pravično in Bogu ljubo, če lovee Dolf ustreli njegovo ženo. i Poiskal je lovca in mu začel napi-vati. Pila sta in govorila dolgo in tiho, utihnila sta in zopet začela. Bila sta oba že pijana. "Dva bankovca sta tvoja, Dolf! Kar udari v roko! Dva cesarska papirja ti bom dal; samo enkrat bodeš puško nameril, seveda dobro nameril! Potem lahko greš, kamor te je volja. Na za dolgo, za kak mesec, da se stvar pozabi. E, potem ga bodeva pa pila!" Dolf je udaril v roko in vstal. Tudi Jošt je vstal. "V soboto zvečer pridi k nam! Po vrtu bo hodila in trgala rože za ne- Pozor rojaki Slovenci v Forest City in okolici! Tem potom se naznanja, da bode 14. oktobra 1908 otvorjena novo ustanovljena Farmers & Miners National Bank s kapitalom od 50,000.00. Rojakom v Forest City in okolici priporočamo, da se v vseh obzirib poslužujete tega pod jet a, ker podjetje je res na dobri podlagi in tudi je veliko rojakov Slovencev delni Čmrjev te banke. Denar se obrestuje po 3 po sto in obresti se računajo od dne, ko se denar uloži v bankn. V odboru so sledeči go?j>odje: Predsednik J. H. JOHNSON; I. podpred. Martin Muhii ; II. podpredsed. A. E. BL0XMAM, blagajnik R. R. ZA1I. Nadzorniki so: J. B. BELL, KAItOL OBOLIKUS, XAX HELEH, JOHN TILJEM SREDENŠEK, L. BBOWN, E.J.GARDINER. McHENRY, HENDRY OLDR1CH, JOHN MORFY, GEO, MUSS, JIM KORDES1I in GEORGE RANDAL. deljske goste. Izza jablane jo boš videl." Stopila sta na dvorišče, in tu sta zagledala Marto, mlado, krasno ženo, ki je sedela na klopi pred vežo in se jokala. Glavo je imela skrito v dlani in je neutešno, strastno ihtela. Moža sta se skrila za konec hiše in lovee je izginil v les. • • • V soboto je bila v kremi ves dan velika pijača. Praznovali so slav-nost. Jošt je pravil, da je obletnica njegove poroke, kmet Jalovec se je pa rotil, da je bila poroka predpu-stom in ne poleti. "Sam ali tja", je upil Jošt, "mi praznujemo in pijemo. Se bo že na- "Ti Adolf ti. saj vem, da me hočeš ustreliti! Glej, sama sem prišla k tebi, da me umoriš, ker brez tebe mi ni živeti, ti dragi mož!" In zopet ga objame in poljubi in se zjoka na njegovih prsih. Lovec se dvigne na rokah in k sebi pritisne mlado ženo. Sram ga je in ne more drugega, kot jecljaje prihaja iz njegovih ust: "Odpusti, Marta! Saj te imam rad!" In padeta si okolu vratu, objameta se in sta srečna in kujeta načrte za prihodnjost. Nista čakala jutra, da jn prebudi iz sladke noči. Lovec gre k Joštu, šla predpustom druga prilika. Kaj-|^ ^ in ^^ ^ V ^ ne. Dolf, takrat bo tvoja poroka!" Že hitro po poldnevu se je Dolf izmaknil iz krčme in šel za vrt, kjer se je skril v grmovje, razprostirajoče se ob gozdnem robu. Čakal je in gledal, kdaj se pokaže mlada, lepa žena na vrtu. Ali zaspal je in spal vse popoldne s puško pod glavo. Padale so že večerne sence, ko se "e Marta odpravila na vrt in blodila je semintja brez cilja. Dolf je baš hodil v sanjah po gozdu in je lovil vraga. Bil je velik in strašen, črn je bil in v podobi divjega bika. Ogenj mu je švigal iz gobca in iz oči, z repom je opletal okoli sebe, in kamor je zadel, je užgal ognjeno progo. Ali glej! Ko tako lovi in lovi, pride logar, ali sedaj je bil logar v podobi hudiča. Logar nameri puško in ga ustreli naravnost v Čelo. V mah in travo se zgrudil, in kri mu oblije senci, a glej, Marta, lepa žena, stopi k njemu in mu briše kri in hladi bolečine. Dolf se vzbudi in odpre oči. Ali je bedel ali sanjal? Žena Marta kleči zraven njega in na uho mu šepeta sladke besede in poljublja ga kot otroka. "Hej, prevali se, klada pijana, in se zbudi!" Dolf ga sune z nogo v hrbet in Jošt odpre široko svoje oči. "Kje je Marta?" "Tih«! Daj mi dva stotaka, kot si obljubil, da pobegnem v Ameriko. Marte ne boš videl nikdar vež!" Jošt se na mah strežne in skoči preplašen pokonci. "Torej si jo? Denar dobiš 1" In mu odšteje dva stotaka, ali lovec je zvit in se premisli. "Meni je treba več. Daj mi pet 6totakov, da pobegnem. Žandarji hodijo po vasi in jaz jim vse očitno povem! Zaprli te bodo prvega in prvega obesili.'1 Jošt se ves trese strahu in groze, šteje in šteje, a Dolf se smeje in težko čaka lepe Marte. Oštir zapre vrata za njim, a zunaj stoji lepa žena. Vsa se je preoblekla v novo obleko, zlato verižico si je pripela okoli vratu in na roko si je dela srebrno zapestnico. Konja in kočijo vzameta iz JoSto-vega hleva, naprežeta in se odpeljeta v svet. Bog z njima in dobra sreča! - - _ Jugoslovanska Katol. Jednota. nkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN M EDO S, »481 Ewing Ave., Se. Chicago, HL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOYEC. (Radi bolesai as dopsstu ar Evropi.) <3la\ ni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIS, L. Box 363, Rock Spring«, Wyo. BSaeajnik: IT AN GOVŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: IV AN iiERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Bex 67, Brnd-«oek Pa. ALOJZIJ VIR ANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Glebe Street* Ho o t h Lorain, Ohio. rVAN PRIMOŽIČ, in. nadxornik, P. O. Box »41, Evelsth. Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predaednik, porotnega edbom, 116 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNTK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, m. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, foliet, UL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, prememb« ado v ta drage listine na glavnega tajnika: GEOEGE L. BROZICH, Bex 434, Cly, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne poiiljatve naj pošiljajo krajevna društva aa blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Bex 106, Ely, Ifima^ po sto jam saatepaika in warn drugem Zastopniki krajevnih drnštev aaj peljejo dvplikat pošiljatve tudi na glavnega tajnika JedMftt. Vse pritožbe od atrani krajevnih drnštev Jednote ali poa&avuko* naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7tb St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glaailo je "GLAS NARODA" Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Zaloga Koslerjevega piva v Ložu je bila dtset let pri županu Žnidarši-tu. Sedaj ^e ta zaloga v miru zaspala. Odjemalci in pivci so ogorčeno odklanjali Keplerjevo pivo; zato in ker je Žninaržič zaveden Slovencc, jo je meral vpustiti. dasi je ima še nekaj v zalo-i. Ker je ŽnidarJič vsestranski i»o-£rež]jiv gostilničar, bo o>talo zal« _r< gotovo priliranil za tiste Nem«-, ki se časih potrudijo v Lož ]» slovenske groše, in za nern-rur-'ue. k!t-r:m slovensko pivo ne diši. Nož. N» lavno »ta pila pos. sinova Jožef Ovi, .k- z Smartna pod Šmarno goro in Franc Mrak iz Stanežič v Dermastijevi gostilni ^ Smartnem. K" je Ov:;atc-va mati prišla po sina, je ta jel razbijati in ko se je Mrak odstranil. -ktčU je za njim v vežo in pa 7. nožem ~;inil dvakrat v hrbet, da mu je ra: pljuča. Težko ranjenega so prepeljali tega v bolnico, Ovijaia pa seveda zaprli. Bosna in dr. Susteršič. V avstrijske delegacijo odseku za zunanje zadeve je nedavno dr. Susteršič preciziral stalile jugoslovanskih delegatov irlede antk-ije Bosne in Hercegovine za novi etapo v razvoju jugoslovanskega vpraianja. Jugoslovanski delegatje odobravajo aneksijo in jo pozdravljajo z veseljem zategadelj, kor se pet trilijonov duš boječi Jugoslovani v monarhiji pomnože za I.Himumki .iu-. Dalje je dr. Susteršič nag!ašal. da ,,e absolutna potreba da-tf anektiraniina deželama čim prej res pošteno ustavo, slonečo na načelih svobode in demokracije. Glede Srbov je zahteval dr. Susteršič, da se ž njimi milo pu«i< timi milijoni Jugoslovanov, ki goje zanje iskrene simpatije. Naposled je dr. Susteršič izjavi!, da bodeta B«.-na in Hercegovina mogli le malo časa in le provizorično ostati ločen del monarhije in je zahteval da naj se ju združi z deželami hrvaške krone. Dostavil je, da Jugoslovani ne bodo pustili, da bi Bosna in Hercegovina prišli pod Ogrsko. Nepoboljšljivo tatico je nedavno aretovala mestna policija v Ljubljani v osebi Slletne delavčeve žene Jere Johannove rodom iz Železnikov in pristojno v Ljubljano. Navedenka je bila zaradi raznih tatvin in goljufij ie 17krat kaznovana, a se še ne spametuje. Kot huda žganjarica hodi od žganj arije do žganjarije, pred pa si preskrbi denar potom beračenja, najrajši pa kaj izmakne in potem proda, da si more nato svoje nikdar sito grlo s ''traponom1' zamočiti. Tudi v tem slučaju je pri nekem vpokojenem uradniku na Cesti na Južno železni- co služkinji izpraznila kovop-g, dalje v neki drugi hiši pokradla več perila, pa jo je kuharica še pravočasno opazila ter ji odvzela pokradone reči, jkotem pa jo pognala dalje, v Dalma-; tinovih ulicah se je pa utihotapila v .-tanovanje arhitekta Ervina Bučkeja | in tam ukradla površnik, žensko jopico in možki suknjič, ter se s plenom poz urila v neko žganjarijo, kjer je prodala vse to noki kmečki ženski za 3 K. denar pa hotela pog-nati po gr-a še predno se je to zgodilo, jo je | doletela roka pravice. Nepoboljšljivo srako so izročili deželnemu sodišču v j preiskovalni zapor. V cestnem jarku je čakal v nedeljo j dne 5. oktobra ob 3. zjutraj pos. sin ! Franc Plosko iz Šmartna ob Savi na j fan 11, ki so šli j>ritrkavat. Pri tem je I zaspal. Med tem so prišli mimo fan-j tje iz Tomačeva in ga zbudili, naj t gre domov spat. Ker ni hotel iti, so ga j o! i klofut at-i in eden izmed njih •j:a je tak<> udaril, da mu je počila ušesna mrena. PRIMORSKE NOVICE. Nevarnega tatu je prijela policija v Gorici. Piše se Josip Ivračnik Der je doma s Koroškega, po poklicu j elektrotehnik. Ta mladi človek ima na vesti več ta t vi«, izvršenih v Gorici, potem pa ga iščeta radi tatvine tudi sodniji v Špitalu na Koroškem in v Ljubnu na Štajerskem. Polieija je našla pri njem uro, ki je tudi ukradena, pa tudi obleka, ktero je imel na sebi ni njegova. Umrl je v Gorici znani slovenski skladatelj na polju cerkvene glasbe Danilo Fajgelj. Bil je staT 68 let. Doma je bil iz Idrije in je bil končno nadučitelj v Tolminu in na Srperriei. ŠTAJERSKE NOVICE. Hudoben človek. V noči od 4. na 6. oktobra se je doslej še neznan človek vtihotapil v hlev Matevža Jeretine, i rudarja v Lokah pri Trbovljah, in je kravi eno vime popolnoma odrezal. Ubogo Žival so morali drugi dan zaradi velikih bolečin in izgube krvi zaklati. Hudobnež bi pač zaslužil eksemplarično kazen. Sleparstvo na Južni železnici v Laškem. Kakor znano, je bil bivši pisarniški uradnik Karel Engelbrecht, ki je pod imenom dr. Friedmann v Laškem ogoljufal Južno železnico za 41.000 kron, oproščen od porotnega sodišča. Državno pravdništvo je vložilo ničnostno pritožbo zoper ta izid razprave, a je zdaj umaknilo svoj rekurz. Pogreša se 40letna zasebnica Marija Polaček iz Maribora. Najbrž je skočila v Dravo. Pod kolesa vagona ]e prišel v Ptuju sprevodnik Anton Babic. Moral je v bolnišnico. Nekaj o štajerskih hranilnicah. Nedavno je izdal deželni statistični urad " Pregled Štajerskega hrandlni-štva v letih 190—1904". Snov je jako pregledno izdelana. Želeti je le, da bi taka statistika izhajala bolj naglo, da bi meli sedaj že pregled od leta 1906 ali vsaj 1905 na razpolaganje. Na Štajerskem deluje sedaj 56 hranilnic. od teh jih odpade na Spodnje Štajersko 14. Izmed hranilnic je 37 občinskih. 15 okrajnih in 4 so na društveni podlagi. Največ hranilnic se je ustanovilo od leta ISiil—1SS0 namreč 43 od 18S1—1890 le 5 in od 1S91—1900 3. Zal. da je pri nas na Spodnjem Štajerskem tako malo hranilnic, ki bi bile v slovenskih rokah. Ves denar se torej kupici v nemsških rokah in dobiček porabijo naši narodni nasprotniki v nam sovražne namene. Dobro bi Hilo ake bi se pri nas, vsaj v Savin-ski dolini, kjer so tla itak zelo ugodna, ustanovilo nekaj okrajnih hranilnic. Ptujski Linhart nabil bivšega župana dr. Jabornegga. Vkljub temu, da je celjska "vahtarica" tako toplo priporočala svojim nežnim ovčicam •4das sob n ne MauMialtense vkljulb temu počasi od teh ljudi vse izve. Usodno nedeljo, dne 20. sept., je bil namreč med drugimi Nemci tudi gospod župan dr. J a born egg sam od blagodejnih palic svojih podložnih barab in od prijetno učinkujočih pesti svojih vnetih častilcev prav pošteno nabit. Vzrok temu je baje bil, ker je preveč (!) branil Slovence, a razburjena kri nemškutarskili fakšnov je morala utešiti svoje strasti nazadnje ne glede na to, ali je kdo slovenske ali nemške krvi. Prve, zadnje a tudi najsilnejše udaree je pa ob kričanju * * Abzug Biirgermeister!'' blagovolil podariti gosp. županu "prima karakter" Linhart, ki je s tem dejanjem gotovo vrnil, ker se mu je isti gotovo k oda j preveč zameril. To je tudi pravi vzrok, da je dr. Jabornqptg odložil župansko čast. Poizkušen samamor v Celju. Trgovski pomočnik Roje pri Ferjanu v Mariboru se je 0. oktobra nameraval msi^liti. pa ni dobro zadel. Prepeljali so ga v bolnišnico. Vzrok poizku-šenega samomora, pravijo, je bole- HRVAJTSKE NOVICE. Ne kradi! Na kolodvor v Karlovcu je prišel profesor Draigotin Hire, ki je priro do slo v e e. Nekaj dni se je mudil v bližnji okolici, kjer je proučeval jesensko floro. Pri tej priliki je našel dva gada nenavadne vrste. Spravil ju je v škatljo. v kteri je bil preje sladkor v koščkih, kar je bilo na iSfe.i tudi označeno z "Wiirfel-Zuxfter". Škatljo je močno povezal L vrvico in prišedši na postajo, je položil prtljago v čakalnica H. raz. ter odšel v mesto po opravkih. Ko se je vrnil, ni bilo škatlje t gadoma nikjer. Seveda mu za škatljo ni bilo nič, le *a gada. Tat je kajpada mislil, da dobi v škatlji bogve kako vrednost. Kako so je prestrašil, ko sta ti^u pri njenem o dp ret ju švignila dva gada nasproti, ni še znano, vsekakor mu je bil pa to resen opomin, da naj no krade. Vsi rezervni častniki so dobili povelje. da ne smejo zapustiti Zagreba. Vse mostove ob srbski meji je zasedlo avstrijsko vojaštvo. Županom v Sušaku je bil dne 7. oktobra soglasno izvoljen Gjuro Ru-žic, ki je že položil prisego. Žepni tat prijet. V Zagrebu so 7. oktobra prijeli Ivana Netzerja iz Vrše a v hipu. ko je hotel na državnem kolodv ru trgovcu TJudevitu Weissu izmakniti denarnico. Weiss je tatu zgrabil za roko. in sopotniki so ga držali, dokler ni prišel redar, ki ga je aretiral. Tat je imel tovariša ki pa je zbežal. Zopet aretacija zaradi velesrbske propagande. V Glini so 7. oktobra zaprli pravoslavnega žaspnika Nikolo Here ego v ca. Orožniki so ga sproveli v Zagreb, kjer so ga takoj zaslišali in obdržali v zaporu. Hercegovac ima deset otrok. Demonstracije pri šolskem ravnatelju. Dne 7. oktobra zvečer se je v Spljetu zbralo nekaj akademikov, ki se jim jo pridružilo mnogo drugega, občinstva, ter so burno demonstrirali proti ravnatelju trgovske šole Gel-eichu. Culo se je razne vzklike in žvižganja in bilo ne konca na kraja. Ravnatelj Gelcich je v stisku potegnil revolver in z istim pretil demonstrantom. To je množico še bolj razburilo. Ista bi ravnatelja kamenjala, da je niso neki razsodnejši možje mirili. BALKANSKE NOVICE. "Bis auf Weiteres". — Vojaki, ki so otfslužili tretje leto pri topničarjih na trdnjavah v Dalmaciji, morajo služiti še naprej. Prišel je z Dunaja "befel", da morajo služiti ' '(bis auf "Weiteres". — Kakor posnemamo iz nekega pisma iz Sarajeva, je tam vse pripravljeno za vojsko; noben častnik, noben vojak ne sme zapustiti svojega polkovnega tabora. Vsak vojak ima 120 patron. črna Gora pod orožjem. Dubrovnik, 10. oktobra. Pravkar je došla brzojavka s Cetinja, da je vsa črna Gom pod orožjem. Kar v čtni Gori nosi orožje, vse je že zbrano na hercegovski meji, da vdere preko nje, čim pride vest, da so Srbi prekoračili Drino. Slovensko - Amerikanski Koledar. Kakor vsako leto, tako bode tudi letos aaše uredništvo izdalo rojakom v Ameriki nad vse priljubljeni " Slovensko - Amerikanski Koledar", ko-ji se je tekom let povsem vdomačil pri slovenskih Američanih. Koledar za leto 1909 bode glede vsebine nadkriljeval v^e njegove prednike, zlasti pa v kolikor pride povestni del v poštev. Razun povesti, bodo v Koledarju tudi zanimivi članki o odkritju reke Hudson, Fultono-vej stoletnici, kitajskem novem letu, tristoletnici Canade, osemdesetletnici Leva Nikolajeviča Tolstoja itd. Poleg tega bode v Koledarju tudi obilo humoresk iz ameriškega življenja, popis katastrofe v Collinwoodu. popite napada avstrijskih vojakov na Slovence v Ljubljani (s slikami) in mnogo druzih zanimivosti, kakor tudi natančen pregled vseh dogodkov letošnjega leta, ki je bilo z ozirom na politične spremembe tako bogato. Prve pole Koledarja, ki izide v 5000 iztisih, se že tiskajo, tako, da bode v kratkem izšel, radi česar svetujemo rojakom, da se glede naročnine čim preje oglasijo, tako, da bode vsakdo lahko dobil svoj Koledar pravočasno, kajti pred vsem se bodemo pri razpošiljanju ozirali na one rojake, ki se pravočasno oglasijo. TVvi naročniki so se že oglasili, a ostali rojaki naj jih hitro posnemajo! Nemiri v Bosni. Sarajevo, 8. oktobra. V okrajih Trebinje in Bilek so veliki nemiri. Nekaj avstrijskih rodbin je prbežalo v Sarajevo. Boje se za eksponirane uradnike. Vojaški vlaki z neznano provinienco so se odpeljali proti jugu. Vojaštvo straži železniško progo. Neko cesarsko zastavo v Sarajevu so zažgali. HiEliS^f * ' i -V.' RAZNOTEROSTI. Ligo kratkih kril so ustanovili v Londonu. Člani te lige smejo nositi le tako obleko, ki se ne dotika tal. Tako hoče liga boriti se proti razvadi predolgih oblek, ki dvigajo v zrak škodljivi pocestni prah. f Ravnatelj cirkusa morilec. Pred letom je bil v dosmrtno ječo v Mona-kovom obsojen ravnatelj cirkusa Nie-dermayer, ker je umoril bogatega trgovca Hentschela, ga oropal, truplo pa zagrebel v eirkusu. Sedaj se bo proti Xiedormayorju zopet vršila obravnava radi umora. Dognali so, da je Niedermayer pred desetimi leti u-moril dve artistinji. ki sta nastopali v njegovem cirkusu. Za "uboge ljubljanske Nemce" nabirajo zdaj po Avstriji in Nemčiji. Ker siikajo položaj ljubljanskih Nemcev in nemčurjev kot obupen, u-pajo, da pri znani nemški "bewaehr-ten Gemeinbuerg-scbaft " spravijo kar milijone skupaj! Posebno "Siidmar- ka" se je zavzeta za te reveže in poslala na ves nemški narod oklic. v katerem ga roti za podporo zatiranemu nemištvu ljulbljanskemu. Obenem prosi "Siidmarka" vse nemške poslance, naj zahtevajo za Ljubljano "fSiihne.T' Temeljito je treba kaznovati časopisje, ki f*hujska" ljudstvo, mesto Ljubljano naj se prisili, da poplača "den Schwerbesohadigten." vso škodo. — Kakor znano, so mestne občine Ptuj, Celje in Maribor doslej poplačale Slovencem vso škodo, ki jim jo je napravila nemška fakina-ža ob raznih prilikah! Kaj ne? ! Rojakom na znanje. Slovencem, ki prihajajo v Nen? York, oriroma, ki potujejo v staro domovino in ki bi radi z nami telefo-nično govorili takoj iz kolodvora, naznanjamo, da je naša TELEFONSKA ŠTEVILKA 4687 Cortlandt. Vsak potnik, ki želi, da pride naš vslužbenec na kolodvor ponj, oziroma, da pride neovirano naravnost v našo poslovnico, naj nas pozove pod imenovano številko in govori slovenski in takoj se bode vstreglo vsem njegovim željam. FRANK SAKSER CO., 82 Cortland Street, New York City. prodaja pozlačenih ur Če kupite uro, kupite K|da se jo sramujete poka-3 -k za ti prijateljem. Na5a ura je čiito pozlačena in fanutiraino, da ne bo £rna — na uro ste lahko ponosni. Ura je za vu! Krasno gravirana, fino ameriško kolesje, najhovejSa moda. Nikdar ure še niso bile t o tej ceni. Po- gljamo z verižico po C. O. D. za $5.40. e vam ugaja, plačajte, sicer vrnite na naše stroške. Ce kupite Šest ur za $32.40, dobite eno uro in verižico zastonj. Če plačate vnaprej, vam uro pošljemo po pošti. Ure za ienske in moike. E. M. WALKER & CO. 209 State St Chicago. III. NARAVNA i KALIFORNIJSKA VINA $ NA PROTI i.T V* NA PRODAJ. 71 Dobro črao vino po 50 do 00 et. Kjf galon s posodo vred. U« f)jg Dobro belo vino od 00 do 70 ct. /šfi galon s posodo vred. (5 Ai Izvrstna tropavlca od $2.50 do $3 /a, galon s posodo vred. /m ASl Manj nego IO galon naj iS nihče ne naroea, ker inanje ko- 1% Jtjf lieine ne morem razpošiljati, hjf' lm Zajedno z naroeilom naj gj;. na- '/% %h roeniki dopošljejo denar, oz'.ro- fcf ma Money Or«ler jju Spoštovanjem J* ,Nik. Radovich, flk 594 Vermont St., San Fraacisco, Cal. ^ __ Slovencem in Hrvatom pri-^ poročam svoj 1 SALOON v obilen peset. Točim vedbo ■g sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnine za ••Glas Naroda". V zvez: sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku. i. velespoštovanjem Ivan Govže, E'y, Mlnn, ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI "ZAMORE JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, Črevab, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni kašelj, bljuvanje krvi, nepravilno prebavo, neuralgio, reumatizem, giht, trganje in bolečine po udih, zlato žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali božjast, nemočnost v spolnem občevanju, polucijo, poslediceonanije, šumenje v ošesih intokizušesgluhost, izpadanje las, mazulje. srbeČino, lišaje, hraste in rane, \-se bo-lezni na notranjih žeuskih ustrojih, glavobol, neredno mesečno čiščenje, belitok., padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi 7 vsako tajno spolno bolezn moža In žene. Zdravljenje spalnih boleznij ostane tajno.— ^ ZATO RAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prislužem denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jezika in pri tem naznanite koliko časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: TiEariE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. Zdravju 'ia.lr L, E I S v M i V V J ktero ie varjeno 11 n»;boii.-v;. i * • ■ • \ h . 1 i naj n;kdo ne z^nii.e:. pcsk^V. • -. » . ,: r> • . svoje družine, svojih pniat«' y p!vu ir i > • 1 • io > gostilnah Vsepadrob ost' - .' ■• '^<1? J . i, kte f: Vain dragevolie \$c yo . THE tSAAC LEIM mwi^b CQMPM* CLBV 1 . . NO, Ci. AVSTR0=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) ^as Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovene* in Hrvate, sv- , 1 K,je je ŠTEFAN MEDVED (vulgo Baer) t Doma je iz Čepovana na Primorskem. V Ameriki je pri bližno 18 let, star je 50 let. Pred 5. leti je odpotoval iz Brooklyna, N. Y., proti zapadu. Radi neke važne zadeve bi radi zvedeli za njegov naslov. — "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. (24-27—10) Pozor Rojaki! Novoimajdeno garantirano mazilo li •jh-tnstp ir "olobradce, od katerega v 1 •rdnih lep. brki in brada pope' noma rr*srr?< ! K^vmatizem ali trganje v nogah, rokah in križu Vam popolnoma odstranim. r>*neiioge kur-ie ofiesa. bradovief »r r.r«bHno Vaor v 3 dneh popolnem? odstranim, da je to resnica al jan-.ei f&lMj Upr«.5ajte se pri — Jakob Wahcic P. O. Box 69 t:I KV PL Novi parnik na dva vijaka "M aktu a Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKOc HARMONIKE bodisi kakorinekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo polije, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastaem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike te računam po delu kakorino kdo zahteva brez nadaljnih npraianj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd Str., OareUnd, O. Cini rožnih listkov li NEW YORKA za III. razred so do: TBSTA.....................................„.,.$28.- LJUBLJANE.......................................^.flO BEKS. ...........----------------------- T - T — ufi^i— 2AGBBBA.............................. KABLOYCA........................... n. RAZEJBD de TKETA aH BK1----------------$5$59.00 in >6000 * WASHINGTON (n® dva vijaka) odphije 4. novembra. ABGBMTLNA odpluje na 18. nov. Ta parnik pluje direktno v Patra na svojem pota proti iztoku. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, \2 Washington Street, NEW YORK I I v b h j navedeni novi parobrodi j ua d v« vij*.'»» imajo breježični brzojav: 1 ALIOS, lAUBA, MABTHA WA8HINGTOH, 1B6HTIHA V m ca arih naju in juniju ae bodeta f padUahovej senci. Spiral Karo! May; za "Glas Naroda" priredil L. P. TRETJA KNJIGA. IZ BAGDADA V STAMBUL. (Nadal jeva nje.) iS -viijm i pristaši je prišel pred KufV>. a mesto je že zasedel sovražnik s k ter i m se je pričel podajati. Živila so nm pošla, voda se je porušila. živali pok repa le. in njegovi vojnikj gledali bledo smrt pred j. Zaman j<> klical na pomoč Alaha in preroka. Obe i d Alah, Džesidov v.i ^k.iVfnlja. ga je napadel pri Kerbeli. pomoril vse njegove ljudi in naposled n jetra samesra; ker že več dnij .ni v/.il ne jedi ne pijače, je bil že sk«.!o i :i|h 1 II.rtev; zastonj se je branil; grozoviteži so mu odrezali glavo, r.atakrili jo ra su ico in jo nosili po taboru. To -e godilo 10. muharema, in še dandanes praznujejo šiiti ta dan V;,, i pra : k žalo-ti. Po Hind« stanu nosijo potlolx. njegove gl a ve, pritrjeno na suli«t.. . 10. n uJia rem a zadoni vsako leto grozni krik o. Čez li.dijo ;n Perzijo do zafpadne Azije, kjer so privrženci šije /e j.n-. rj raAv« p:.;t ni. in v Keilu li se vrše grozni dramatični prizori, ki jedi.ačijo n:: :.iivjt >« n u <»1 tsjtu. Gorje suniiu. gorje gjavru. ki se. ta dan •Irz; pri K; , a" v Ktrb.li ir.ed blazino d nihal j o šiitov. Raztrgali bi za na kose«--- Ta zgodovinski uvod sn-o napisali, da bralci boljše razumejo sledeče . dcgf dke. r«-ki Zab smo sk'enili. da jahamo naravnost ob njenem bregu do š.r' .i pr.-t: < i i ar K:ir.; m. 1 >o šhbara snjo imeli priporočilna pisma od mehka /. I .i rana ::. beja iz G umri. naprej pa smo si hoteli sami pomagati. Siri ki : I nas prijazno sprejeli, ih.'im so nas Cibar Kurili zelo grdo gleda i'. \«-!i .ar m: je p-zneje posrečilo pri dohiti -i njih naklonjenost in var>1\ • . Srečno s;i:o prišli do rečice Akra. kjer smo pa naleteli na tako • liv • Fannie, da snu► morali spremeniti svoj prvotni načrt in jaha- ti pr«-ti ji _'>iv. l.< . da nas Žcrboa Araliei gostoljubno sprejmejo in pr<->ki"bi;o - kaž.ijK»ti. vendar v našo žalost :-nio zvedeli, da so se slednji zvezali z Arabci rodu Obei.ie in Beni I .a m ter se vojskovali proti vsem rodovom meia el Mahem, prijatelji, vendar mož je tekom časa svoje nine: je laiiA. spremei;:'.. in o drngih oddelkih je bil Mohamed Emin prepričan. da mu n:~o : ki« njeni. V teh okoliščinah je bilo torej najpamet-neje jaliati pr<«t: Su'.:n aniji. Ker smo A mad el Gandurja oprostili in ga že tako daleč pripeljali, sunt raje naredili ovinek kot bi se podali v nove nevarnosti. * - • - Tako «mo daljše n času. j>o mnogih naporih in težavah srečno do severnih oddelkov gorovja Catrros. Bilo je zvečer, in taln.rili smo ob parobku platansketra 2-ozda. Nad nami >< je bi - al firmament s > rebrnim i zvezdicami. Nahajali smo se v bližini ]>. rzij-ke me. e. in jierzijski zrak je znan radi svoje či-tosti. Svetloba zvezd je bila tako močna, da sem lahko tri korake deleč videl kazalce moje žepne ure. Bral bi prav lahko. Čistost orijentalskega firm am en t a zelo up'ji va na orijentalsko n i š] jen je. izjpoznal sem. zakaj je Perzija dorm vina astrologije. Pre-< -e\ali -n.o na proton,. Po dnevu smo si od nekega pastirja kupili ovco; prižgal: -ff.o ogenj in s]*'kli bravetino. , Ko i ji pasli v bližini. Zadnje dni so precej trpeli, ker smo bili vedno na sedlih: j.« :reJ>ovali so odipočitka, ki pa je bil skoro nemogoč. Vsi mi.o bili zdravi razven jednega. Bil je Sir David Lindsay, kteri je zelo trpel. Pled ■ iiko enevi ga je napadla mrzlica, ki se ga je držala štiriindvajset ur. Zginila je sieer, a zapustila je oni grozni orientalski spo-1.. k' -ja n.e-.uje Latii.ee Febri- Alejmensis. Francoz pa Mal d" Al« ....... Ta alepo-buia. je v-elej posledica mrzlice: naredi se na obrazu. ali i.a prsih. n.-trali ali rokah; traja >k..ro celo leto. in ko zgine, zapusti braz^"»tine. ki se za vedno poznajo. Opisano bulo - n že večkrat videl pri ljudeh, toda nikdar Še v toliki veliko M i k. : pri master Lindsavu. Ne samo. da sc jo bula blišes.la v živalni rudeTi barvi, celo t. liko je bila predrzna, da se mu je vsedla baš na nos. Naš Argiež svojo imdlo-o ni baš prenašal z potrpežljivostjo, kot bi mu pristojni-! kot zastopniku very great and excellent nation, temveč svojo jezo i.1 ne vzdrži—t je izražal v izbruhih, da so naša ušesa in mišice kar trepetale. - - - ~ " " *. Tudi sedaj je - del ob ognju in neprestano tipal po nesramni buli. "Ma-t.-: !** zak!i> pn ti meni obrnjen. "Som pogledati!" "Kam?" - -111 < ! N. iin-.'< \;ua>ai < ! Na n.oj narasti a ?" "Kdo? Kaj?" "Iiarttd! Bula! Mnopo narastla?" "Zelo! Prav kakor kumara." "Ali de-v i ls ! Grozno! Nesramno! Yes!" "Morebiti po-tane -časoma še fowling-bull. Six!' '•U,, natter? Sen takoj pripravljen! Želel bi. da se tudi v::?r kaj t laoe-ja pripečati na nos!" "Ali vas 1». li ?" "Ne." "T. rej boii te ve-eJ! " "Vi-d ? Zour.d-! Kako naj l»om vesel, ko ljudje mislijo, da je moj nos /• : a t :■ "šel - to snuff-b. xo. Kako dolgo traja ta stvar?" "Skoro t ■ . leto. Sir!" A: _-!<•/ ni i» -.lida z očrt. i. da -t m se strahu umaknil nekaj korakov nazaj, i» i iprt -ta. da bi lahko šel v notranjost njegov nos z bulo vred na sprehod. "Eno leto? Celo leto? Dvanajst polnih mesecev?" "Približno." "ihl A" ' Hi nililrl (i i o;/1 , neznosno! Ali r.: nobenega sredstva? Mazil. ? Obližt Kaša? Odrezati?" "Prav niče-ar." ••T. :i p: • \ -1 k i bolezni so vendar sredstva, da se jih prežene." "Za aie]N>-huio ne. Sir. Bula ni nevarna, toda če jo dražite, ali celo rež< te. van: [»v/.roči obilo -itnostij." "Hm! Kaj potem, ko z'jir.e? Ali se še vidi?" "Kak. " je. (" t večja bula. temvečja brazgotina ostane." "My sky! Brazgotina, luknja?" "ŽaIiU=že!" "Ah! G r«'zna žela tukaj! Miserable okolica. Grem nazaj na Old England! Well!" "Le potrpito, Sir!" "Zakaj?" "Kaj bi ljudje rekli v Angliji, ko bi opazili, da je Sir David Lindsay dovolil svojemu nosu ustanoviti podružnico!" "Hm! Imate prav, master! Paglavci po cestah bi kričali za menoj. Torej ostanem tukaj in---" "Sidi!" zakliče Halef, "nikar se ne ozri!" Hrbet sem imel obrnjen proti gozdu in seveda takoj pogodil, da je Halef nekaj nenavadnega opazil. "Kaj vidiš?" ga vprašam. "Dvoje oči. Ravno za teboj so dve platane, in m®d njimi grm. Tam se ■kriva mož, kterega oči sem opazil." "Ali jih že vidiš t "Počakaj!" Halef gleda prav neprisiljeno na grm, do«im zašepetam jaz svojim tovarišem, naj kramljajo kot dosedaj med seiboj. "Sedaj!" reže Halef. jjaz vrt a nem in grem navidez iskat drv za ogenj. Odstranim se taiso daleč od tabora, da me niso mogli več videti. Nato jo pa zavijem v gozd obraz! Yes! Ali je zopet VAŽNO ZA ROJAKE ki nameravajo potovali'. v staro domovino z do-^ brimi inbrzimi poštnimi parniki. Vsakdo naj si izbere jedn« ga cd zdolaj navedenih in naj nam pošl e $5 are, ter objednem naznani ime parnika in dan. odhoda, da mu zamoremo zagotovit prostor. Sledeči parniki odpluje:o iz New Ycrka : 18 nov.............. 25 nov.......... 29 oktobra . 7 novembra 5 novembra 12 novembra 3 9 novembra 2(3 novembra 3 decembra . 10 decembra 17 decembra 24 decembra 31 decembra V HAVRE (francoska proga): ....... La Provence ........... Chicago Argentina ... Laura La Lorraine La Touraine :;1 okt. , . La Savoie ~ nov. La Provtnce ! I I nov. La Lorraine J 21 nov. La Touraine ! 2.S no v. I^l Bretagne t •"» dee. . La Provence 12 dec. La Lorraine dec. 2G dec. ellin^o NOT FOR UNCLE. in r-e plazim med drevesi nazaj. Še ni preteklo pet minut, že sem za obema platanan.a. Halef je imel ret- bistro oko. Med drevesi in grmom je tičala človeška postava, ki je opazovala, kaj delamo pri ognju. Zakaj neki opazuje? Nahajali smo se v pokrajini, kjer milje daleč ni bilo Človeške naselbine. Bili so pač v bližini kurdski rodovi, ki so živeli v neprestanih l>ojih med seboj: seirspatja se je priklatil udi kak perzijski nomadski rod čez mejo, da se s plenom obložen vrne lomov. Poleg tega pa je živelo v tem kraju dovolj posameznih oseb, ki so se klatile ..koli i:i čakale prilike, da se pridružijo temu aH onemu rodu. (Dalje prihodnjič.) Družinska za leto 1909 je dobiti po I2e. pri SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt Street, New York City. Vjel ga je. Dijak A.: "Lahko rečem, v mo.ji knjižnici ne bodeš pogrešal nobene priljubljene knjige. Dijak B.: "Potem imaš gotovo tudi hranilno knjižico, kaj?" NA Si zastopniki, kteri go pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle. San Francisco, Cal.: Ivan Stariha. Pueblo, Colo.: Peter Čulig. Indianapolis, Ind.: Alojzij Rudman. Waukegan, 111.: Fran Petkovšek. Chicago. 111.: Mohor Mladič. South Chicago. III.: Josip Kom-pare. La Salle, III.: Mat. Rotnp. Calumet, Mich.: M. Grahek, Mat. F. Kobe in Pavel Sbaltz. Benwood, W. Ya.: R. Hoffman. South Range, Mieh.: Ivan Barič. Duluth. Mine.: Josip Scharabon. Hibbing, Minn.: Ivan Povše. Ely, Minn.: Ivan Gouže. Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Kansas City, Mo.: Ivan Kovsči« in Ivan Rahija. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Češarek Little Falls, N. Y.: Fran Gregork« West Seneca, N. Y.: Jovan Milic. Cleveland, O.: Frank Sakser Co., William Sittar in Mat. Pečjak. Oregon City, Ore.: M. Justin. CoDemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Canonsburg, Pa.: Geo. M. Sbult? Claridge. Pa.: Anton Jerina. Greensburg, Pa.: Fran Kebe. Braddock, Pa.: Ivan Germ in Ivan Varoga. Johnstown, Pa.: Fran Gabrenja Forest City, Pa.: Josip Zalar. Pittsburg, Pa.: Ignac Podvasnik. Steelton. Pa.: Marko Kofalt in Jo-sip A. Pibernik. Willock, Pa.: Fran Seme. Youngwood, Pa.: Nik. L Grba. West Jordan, Utah: Anton Palčič. Black Diamond, Wash.: (Jr. Po-renta. Thomas, W. Va_: Josip Rus. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in Josip Cunta. Rock Springs, Wyo.: Maka Ker-Sifa* ia A. Justin. NAŠI POTNIKI: J. A. Pibernik, John Bahorič in Joe Cuzak, kteri potujejo sedaj po državi Pennsylvaniji, Michigan in Colorado. dalje časa ▼ poslovni sveai, iriil lesar jih rojakom najtopleje pripon- Gompagnie Generale Tiansanaotipc (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA HRTA 0Q HAVRE, PARIZA, ŠVICE, iNOMOSTA IN UUBUA^ Poštni parniki so *La Provence5' na dva vijaka. 'La Savoie" ,, „ La Lorraine,t tt tf „ J-a. Toura.ine'* s ,, ,r l.a Bretagn r". ............. T 3 Gasgognc''.............. ......14,200 ton, 30,000 konjskih mc-2 ......12,(K10 „ 25,000 „ ......12,000 „ 2-»,000 ......10,000 „ 12,000 ____ 8,000 „ 9,l«5J{int iz pristanisča št. North River, ob Morton St., N. J V HAMBURG (hamburško-ameriška proga): 29 okt................... America :51 okt................... Patricia 5 nov..................... BIiicher 7 nov.................... Pretoria 12 nov.........Kais. Aug. Victoria 14 nov............Graf Waldersee ■JO nov................... America 28 nov................Pres. Grant 3 dec.................... BIiicher 5 dee............... Pennsylvania 10 dec................... Patricia 12 dec.........Kais. Aug. Victoria V BREMEN (severonemški Lloyd): 27 okt........Kronprinzes. Ceeilie 29 okt...........Grosser Kurfuerst .T nov.............Kronp. Wilhelm ~> nov. ...................... Main 10 nov...........Kais Wilhelm IT 12 nov........Prinz Frid. Wilhelm 17 nov. ...... Kais Wilh. der Grosse 19 nov............. Koenicr Albert 24 nov........Kronp'zessin Ceeilie 2(5 nov........... Frid. der Crosse :i dec-...........Grosser Kurfuerst 10 d^c ..................... Main 8 dec............Kais. Wilhelm II 12 dec.........Prinz Frid. Wilhelm 24 dec................ Scliarnhorst 31 dec................. Gnei.-enau V TRST (avstro-ameriška proga) : 4 nov.........Martha Washington 2-">. nov..................... Alice V SOUTHAMPTON (Ajnerican Line): .................. St. Paul .................Xew York ..................St. Louis ............. Phialadelphia .................. St. Paul ......-..........Xew York .................. St. Lou i 3 .............. Philadelphia .................. St. Paul V ANTWERPEN (Red Star Line): 4 nov................... Samland 11 nov................... Finland 1S nov................. Vaderland nov.................Ivroonland 25 nov................. Kroonland 2 .....................Zee I and 9 dec.................... Samland 36 de<*................... Finland 23 dec................. Vaderland 3° dec................. Kroonland V ROTTERDAM (Holland-American Line): 27 «>kt........... Xew Amsterdam nov.................... Ryndam 10 nov................. Staterdam 1 ~ nov.................. Xoordam 24 nov................. Rotterdam T dec.............Xew Amsterdam 8 dec.................... Ryndam 15 dee................. Statendam (White Star Line): 25 okt................... Teutonic 4 nov.................... Adriatic 11 nov................... Majestic IS. nov................... Oceanic 2'j nov...................Teutonic 2 d<*c................... Adriatic 9 dec. ................... Majestic 10 dec................... Oceanic 23 dec................... Teutonic *LA PROVENCE *LA LORRAINE *LA TOURAINE *LA SAVOIE *LA PROVENCE 29. okt. 1908 *LA LORRAINE nov. 1908.*LA TOURAINE 12. nov. 1908 La Bretagne 19. nov. 1908 *LA PROVENCE 26. nov. 1908 -LA LORRAINE 3. dec. 1908. 10. dec. 1908. 17. dec. 1908. 24. dec. 1908 31. dec. 1808. POSEBNA PLOVTTVA. Novi parnik na dva vijaka ('HI0AG0 odpluje 7. nov. v Havre. Parnik CALIFORNIE odpluje dne 12. dec. v Bordeaux. Samo drugi in tretji razred od pom da 84 N. R., vznožje zap. 44. alict Ckia drugega razreda de Havre: f^S.M in vilje. .Himka - ^-ezjo /e^namovao: ;majc rvl. W. Kozminski, gerteiain jgen! tpa*l Deaborn St., Chicago^ II* Kdor želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih naj se z zaupanjem obrne na nas in postreženbode vsakdo vestno in hitro. Vsa kteri potnik naj .si uredi tako, da pride en dan pred odhodom parnika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenec na postaji, dovede k nam v pi-arno ter spremi na parnik brezplačno. Ako dospe v New York, brez da bi nam naznanili Vaš prihod, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 4687 Cortlandt in takoj po obvestilu pošljemo na.šega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je rojakom nezmožnim angleščine, n.og>••'••■ izogniti oderuhov in sleparjev v NewYorku. FR. SAKSER CO., 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK. N. Y. -in—— 6104 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O. CF* "Velika zaloga vina ir» žganja. i Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za............$11.00 Brinjevec 12 steklenic za........112.00 ali 4 gaL (sodček) za..........$ 1G.U0 Za oblino naročilo u priporoča Marija Grill, 3308 St. Clair Arc., N. E-, Cleveland, Ohio WJ m Phone246 Frank Petkovšek 718-720 Market Street, WAUKEGAN, SP ILUNOIS' VINA. Mjbelji« ŽGANJE t«r riOQaJd utrrrtM SMODKE — PATENTO-VANA ZDRAVILA. Prodaja ^ Pošilja DENAR * atari kraj (MMtliini la 7i«tnpiTr "Glas Naroda" 82 Cortlandt 'Street, Now York. MARKO KOFALT/ 249|So. Front.St., STEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočib stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v start kraj za vse b< ljše pamike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najniiji ceni. Mr. Marico Kofalt fc nai zastopnik za vse posle tn g* ro-)akom toplo priporočamo PRANK SAKSER CO. J - .CH iiil- : l i. - ' Mik, ...J 15.