XIII. letnik.
V Gorici, dne 12. jannvarja 1905.
2. številka.
Izhaja vsakičetrtek ni) U. uri dopoldne. Rokopisi sc ne vračajo. Netrankovana pisma se. ne sprejemajo.
Cena istu znaSa za celo leto ‘1 krone, za pol leta 2 kroni. Za m a n j premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'5® Za Nenn'ijn je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstriji fi K.
Rokopise sprejemi .Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vel turini 5t. 9.
31
»H
§
Narodna tiskarna
(odgov. J. Marušič)
Tiska
Gorici.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan
Nrfofiilno in naznanila sprejema upravniStvo v Ooricl. Semeniška ulica 5. Ifi Posamezne številke se prodajajo v toba-karnah v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Corno) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po pet it vrstah, in sicer: fe se tiska enkrat H vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkrat po pogodbi.
Gorici.
Splošna in enako volilno pravica.
Ali naj sprejmejo katoliške stranke v svoj program splošno in enako volilno pravico? O tem se mnogo govori in piše. Mnenja Bi nasprotujejo. Socialisti so kajpada v tem edini. Splošna in enaka volilna pravica je v načrtu Marxovem, ki socialistom za evangelij. —
Ti, ki obožujejo ljudsko voljo, modrujejo tako-le: Človeku je vrojeno pravo prostega razvijanja in delovanja. Tega prava ne more človek no oddati, ne prodati, ne izgubiti. Da se pa ohrani to pravo nedotakneno, treba je, da si ljudstvo samo daje postave, da se samo vodi in samo sebe uboga. To pa je mogoče edino le, ako voli ljudstvo poslance po splošni in enaki volilni pravici.
Oglejmo si pred vsem to modrovanje nekoliko bolj natanko!
Ali je prostost človeška res nedotakljiva? Da, toda prava prostost! Prav zato pa mora prostost imeti brzde, da se ohrani v pravih mejah. Drugače se sprevrže v samovoljnost, razbrzdanost in v tiranstvo. Prav zato pa ne sme vladati v človeškem življenju enakost, ker po naravnem zakonu nismo vsi enaki. Ljudje imajo sicer enake vrojene pravice, nimajo pa vsi enakih pridobljenih pravic. Naša prostost se mora gibati v mejah pravičnosti in ne svojevoljnosti!
Volilna pravic* je sicer dandanes jako krivično razdeljena. To krivično razdelitev poderemo, ako uvedemo splošno in enako volilno pravico. To je res! Vprašanje pa je, ali so navedeni razlogi za ta korak pravi?
Dalje! Če je prostost nedotakljiva, bi bilo potrebno, da bi ljudstvo izvolilo vse poslance soglasno in da bi poslanci glasovali vedno tako, kakor bi vse ljudstvo soglasno hotelo. Drugače bi se ne moglo reči, da se ljudstvo samo sebe vodi in samemu sebi uboga.
Vse to je očividno nemogoče!
Dalje! Po tem nauku bi morali imeti ne samo polnoletni moški in ženske vo-
L1STEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
Ta cerkev je bila s.i^eta I. £00 kot samostanska cerkev Benediktincev, dokončana pa I. 1220 do 1240. L. 973 je ustanovil tu priorat Lambert grof Cha-lonski s pomočjo sv. Maveula, IV. opata v Clugnyju. Pozneje je postala župnijska cerkev in papež Pij IX. jo je povzdignil med manjše bazilike. Posvetil jo je 2. junija 1876 antunski škof.
Ta cerkev je biser glede na cerkveno umetnost. Cerkev je zidana v podobi latinskega križa in je 63 metrov dolga in 22 metrov široka, povprečna ladija pa meri 40 metrov. Stavbenik je hotel očividno napraviti simbol skrivnosti sv. Trojice. Zato je zastopano tu število tri: tri so ladije, vsaka ladija ima tri predele, vsak predel 3 slepa in tri odprta okna. V krasni absidi so tri kapele, v vsaki tri okna. V ladiji so na VBaki strani tri veliki štirivoglati strebri, obdani od drugih vdolbenih ptebrifiev.
V	cerkvi je več kapel in oltarjev, so lepi kipi in slike. Glavni oltar je srca Jezusovega, v isti namen je postavljen tudi
lilno pravico, ampak tudi otroci, ker tudi
li	imajo „nedotakljivo“ prosto voljo. Ne smelo bi biti sploh nobenega ukazovanja in nobenega uboganja — niti v družini! Vsakdo bi moral delati lo po svoji volji, ker drugače bi njegova prostost ne bila „nedotakIjiva“.
Ne, ne! Prostost v razvijanju in delovanju so vživa ludi pod avtoriteto. Avtoriteta jo cpIo neobhodno potrebna, da ne zavlada razbrzdano«t. ki bi pogazila pravo prostost, ki obstoja v pro stem izvrševanju dolžnosti do Boga in do bližnjega ter v mirnem vživanju sadov poštenega dela! Prostost ni nikakor nedotakljiva v tem smislu! V prav mnogih slučajih mora človek svojo prostost omejiti, kar prav nič ne škoduje njegovi prosti volji. Prava prostost se mora ravnati po zakonih in ne sme gazili v blatc drugih višjih pravic.
Podrejenost in neenakost v izvrševanju volilne pravice torej ne nasprotuje razumn ali kakemu naravnemu zakonu. V tem se motijo temeljito obože-vatelji ljudske volje. Splošna in enaka volilna pravica se sploh ne da zagovarjati s tega stališča. Ako je opravičena, imeti mora vse druge razloge.
Dr. P.
Zaupni shod
županov in podžupanov ajdovskega okraja in drugih povabljencev na Goričici pri Rebku.
Na zaupnem Bhodu županov in podžupanov ajdovskega okraja in drugih povabljencev, ki se je vršil v nedeljo pop. na Goričici pri Rebku in ki je bil jako dobro obiskovan, sprejeta je bila glede novega občinskega reda, sprejetega v zadnjem zasedanju deželnega zbora, ta-le resolucija :
„Na zaupnem shodu pri Rebku zbrani župani in podžupani ajdovskega sodnega okraja izjavljamo, da pripoznavamo primerjenoBt in potrebo korenite pre-uravnave občinskega reda za pokneženo
en stranski oltar. Na oltarju Device Marije so bili izpostavljeni ostanki sv. Ane, ker je bil uprav praznik te svetnice. Na oltarju blažene Margarite je letnica 17. oktobra 1690 in 1890 z daljšim napisom
—	v znamenje, da so praznovali tega Ipta 200-letnico smrti te blažene device. Drugi oltarji so: Benedikta Labreja, Marije Magdalene, sv. Jožefa, sv. Blaža in sv. lluguesa iz samostana Clunv.
Za to cerkvijo se razteza park sv. Srca na severo zapadno stran proti kraju prikazanja. Med drugim služi tudi za urejevanje in razvijanje procesij. V njem je križev pot z masivnimi kipi, dva kipa Jezusovega prikazanja v gaju, na sredi v lopi pa oltar Srca Jezusovega, ki so ga ravno popravljali. Dobila sva v spomin tudi košček lesa iz vrta obiskovanja.
V	samostanu Jezuitov je grob patra Colombiera, spovednika blažene Margarite, ki bode po vsej verjetnosti tudi prištet med svetnike. V bolnišnici je leseni oltar patra Colombiera, njegovo lastno-1 ročno pismo in slika; isto tako pismo j sv. Frančiška Palezija, knjiga b!a-< žene Margarite. Tu je tudi del Kristusovega križa, koB sv. gobe, trnjeve
grofovino goriško in gradiščansko z dne 7. aprila 1864 št. 8 dež. zak.; da odo-brujemovobče načrt zakona, ki ga je v to svrho sprejel dežolni zbor v preteklem zasedanju, samo da se iz §§ 31. do 41, zadevajočih uredbo službenega razmerja občinskih tajnikov izločijo tista določila, s katerimi se očitno krši načelo svobodnega velevanja in narejanja, ki je občinam zajamčeno po V. členu temeljnega občinsk?ga zakona z dne 5. marca 1862 št. 18 drž. zak. in s katerimi so odka-zujejo deželnemu odboru in politični gosposki take oblasti, katere segajo globoko v občinsko samoupravo ter daleč presegajo mejo tistega delokroga, kateri jim je glpde občin določen po členih XVI. in XXIV. istega temeljnega zakona.
Župani ajdovskega okraja izražamo v imenu svojih občin soglasen, najodloč-nejši protest proti nameravanemu kršenja občinske avtonomije ter pričakujemo zanesljivo, da se določila §§ 31. do 41.
—	preden se potrdi in objavi novi zakon — vtesnijo v meje, odločene po te-me>inem občinskem zakonu in da se v te’,V iziru korenito spremeni načrt zakona.
Deželni odbor naj bode glede imenovanja tajnikov, odločevanja njihovih plač, odstavljanja in suspendovanja razsojal v s p o r n’i h slučajih (zadnji odstavek čl. XXIV. temelj, obč. zakona), a nikakor ne sam odločal, imenoval, odstavljal in celo imel disciplinarno oblast nad tajniki v svojih rokah. Proti lej nameri se zavarujemo z vso odločnosijo, ker joTsmatramo za poniževalnojin vrb tega v službenem, gospodarskem in narodnem oziru za škodljivo in nevarno.
Slednjič izražamo željo, da se istočasno z občinskim zakonom predloži in v razpravo vzame zelo potreben nov o b-činski voliln iik "sestavljenka podlagi dosedanjih izkušenj, tozadevnih razsodb c. kr. upravnega sodišča in z ozirom na dejanske razmere in potrebe sedanjega časa in da se novi občinski red in volilnik kot celota, kakor sta sedaj istočasno potrdita in objavita. “
krone, del sv. sulice in nekaj drugih ostankov.
Važno je v Paray-ju tudi svetišče „Hieron“, t. j. evharistični muzej. Tu so razne slike, ki se nanašajo na presv. Sa-krament. Vseh jo 2000 slik, 500 tabel in 5000 knjig. Med slikami so n. pr. večerja v Emavsu od Tiepola, obhajilo sv. Hije-ronima, Kristus obhaja mučenike, čudežna izvolitev sv. Ambroža, sv. Klara, sv. Tomaž Akvinski, obsodba Berengarja,'angeli obhajajo sv. Norberta, angeli časte presv. Reš. Telo, zamaknjenje sv. Paskala, sv. maša v Bolseni (sv. kri iz keliha je pordečila telesnik), obhajilo Device Marije, obhajilo sv. Bonaventure, kojemu je angel prinesel sv. hostijo, obhajilo av. Alojzija itd. Čudeži : mučeništvo sv. Evdok-sijo, čudež v poznanskem (judje prebadajo sv. hostijo, a ko začne krvaveti, se prestrašijo in zbeže; voli kleče pred sv. hostijo. L. 1399), najdenje ukradenih sv. hoatij, čudež v Albarayi (ribe prineso v vodo padle sv. hostije), čudež v Carigradu, Rvetingcnu, Kartagi, premagani satan zbeži,^obLajilo*sv.*Julijane, sv. Sa-krament v C7etki najden itd. itd. Št. 77: ,7 čednosliu od Domenichina bi bila lahko bol; čedna. — Sploh je zelo vredno
Pri ti priliki so prišle v razgovor sedanje žalostne razmere v c. kr. kmetijskem društvu v Gorici in sklenilo se je soglasno, da se ima poslati društvenemu predsedništvu in obenem tudi c kr. namestništvu v Trstu naslednja izjava:
„V smislu zadnjega odstavka t) II. društvenih pravil imajo davčne občine, zadruge, društva in sploh vse moralične skupine, ki so se sprejele kot redni člani v društveno zvezo, pravico udeleževati se društvenih zborov z odloče-valnim glasom. Po S 19. društvenih pravil pa ima vsaki kmetijski oddelek, kateri šteje 15 članov, pravico Izbirati si svojega zastopnika in vsakih nadaljnih 15 članov še po jednega. Ta pravica se jo pripoznavala do najnovejše dobe vsem tistim oddelkom, katerih člani so med drugim tudi občine in vsled tega je ime! n. pr. cerkljanski okraj ves čas neovirano po dva zastopnika v osrednjem odboru.
V	zadnji seji centralnega odbora dne 16 t. m. pa je italijanska večina svojevoljno in z očitnim prelomom pravil sklenila, da se katastralne občine ne smejo deležiti volitve svojih zastopnikov in se ne smejo vpoštevati pri teh volitvah kot pravi člani, četudi plačujejo redno članarino, določeno za prave ude in četudi so se kot laki v društvo sprejele. Vsled tega je izključila ta večina iz osrednjega odbora zakonito izvoljene slovenske zastopnike, gospode Ant. Jakončiča, Ant. Klančiča in Ant. Štrekelja, in sicer je smatralo predsedništvo tega društva prva dva gospoda že pred omenjeno sejo kot izobčena, zato jih ni niti k seji povabilo. Omeniti je 3e, da si je izbralo predsedništvo samo, kedo izmed zastopnikov ajdovskega okraja naj ostane v odboru in kedo naj se izobči.
To pa ni prvi svojevoljen in protizakonit sklep, s katerim so se žalili slovenski člani kmetijskega društva ter se je na ta način delala očitna krivica slovenski strani dožele ! Med tem, ko se je predsedništvo požurilo, da izobči iz osrednjega odbora nekatere slovenske člane,
ogledati si to zbirko. —Tuje tudi votlina iz Charollskih gor, ki kaže živalske daritve Keltov. Kako nasprotje!
V	svetišču Srca Jezusovega sva bila pri blagoslovu. Tu je pač prava pobožnost doma! Novo nama je bilo, da so bile združene tu pesmi in molitve v čast sv. Sakramentu, Devici Mariji, litanije Srca Jezusovega v čast Devici Mariji in v čast sv. R. Telesu. Tudi francosko izgovarjanje: sekiila, siiplementum je čudno našim ušesom. V bližnjem hotelu je bil zopet „table d’ hdte“; celo s6 zvonom kličejo k njemu, kakor v kakem zavodu. Ko sva rekla, da sva Avstrijca, dela je dotična: „Aha, že vem — poznam grofico Pallavicini !“ — Zdaj veva: če ne bodo Francozi vedeli, kaj sva in odkod, porečeva : Avstrijska Slovana (Rusa), od kodor je grofica Pallavicini!
„Pa še kaj pridite, pa prijatelje pripeljite seboj,“ deli so v hotelu. „Drago nam bo, drago.“ — Tu je tudi proda-jalnica raznih spominkov in zaloga knjig, tičočih se presv. Srca Kristusovega.
Ker nama je ugajalo, sva ostala tu več časa, nego sva mislila prvotac, in zadovoljna sva se napotila naprej, oziroma nazaj proti domu. (Dalje pride.>,
npaslilo je n. pr. v tolminHkem okraju, kjer je nad 60 pravih članov, že dve leti zaporedoma volitev, in vsi ti člani, katerim priličejo 3 zastopniki, nimajo že nad dve leti niti enega. Velika krivica se nam tudi. godi s tem, da noče sprejeti ital. večina v osrednjem odbora že pred letom za pristop v društvo prijavljenih slovenskih članov, ki so oamouzorni posestniki, veleposestniki in kmetijska druživa; vsprejelo pa se jemt-d prave člane nekatere italijanske osebe in italijanska društva (n. pr. „Lega Nazionale11, „So-cieta politica Unioneu, „Societa Ginna-stica“ itd.), ki nimajo s kmetijstvom popolnoma nobene dotike. Spominjamo tudi na krivice, katere so se nam godile pri volitvi članov v osrednji odbor goriSki lanskega in letošnjega leta, potem na krivice, ki se nam godijo na občnih zborih (vabilo za zadnji občni zbor so prejeli nekateri naši člani komaj tri dni pred zborom, torej prepozno, da bi zamogli dotičniki staviti v po pravilih določenem roku svoje predloge) itd. Posebno pa povdarjamo še, da ne dobiva slovenska stran dežele, odkar je sedanje predsed-ništvo na krmilu, od društva nobene koristi, in še one podpore, katere daje vlada izrecno za našo stran, uporablja predsedništvo svojevoljno za Furlanijo. Rot dokaz temu naj navedemo samo to, da se izdajala z državno podporo dva italijanska strokovna lista, slovenski pa noben, omenimo naj tudi, da se velike državne podpore za nakup plemenskih bikov ne uporabljajo, ker bi se imele nakupiti živali za naše pokrajine. Predsedništvo uganja sploh tako, kakor bi ne bilo slovenskega dela dežele in kakor bi društvo obstajalo samo za Furlanijo.
Zato izjavljamo danes na zaupnem shodu zbrani župani, da je izgubilo naše ljudstvo vse zaupanje v c. kr. kmetijsko društvo v Gorici, in da ne smatramo več tega društva zastopai-nikom kmetijskih interesov tukajšnjega okraja ter prosimo c. kr. vlado, naj vse držav ne prispevke in podpore, ki se odločijo za kmetijske namene našega okraja, podeluje do druge odredbe — po svojih organih."
Politični pregled.
Sklicanje državnega zbora. —
Dunajski listi poročajo, da bode sklican državni zbor na dan 26. t. m.
Naš notranji politični položaj Ni še nič jasnega, kaj in kako. nisterski predsednik Gautsoh še vedno nadaljuje pogovore z voditelji raznih strank. V nedeljo popoludne bila sta pri njem italijanska poslanca Malfatti in dr. Rizzi. Kakor poročajo italijanski listi, sta ta dva poslanca izjavila Gautschu, i da Italijani na nikak način ne odstopijo od Bvoje zahteve, da se ustanovi itali- j jansko vseučilišče v Trstu in ne drugod. Tako tudi v Tridentu ne, o čemer bo začeli zadnje dni pisati dunajski nemški in poluradni listi. Vsi taki pogovori pa niso za sedaj nič dragega nego le zgolj informacije. Ker pa bode Gautsch še delj časa potreboval za take informacije, pravijo listi, da bode državni zbor sklican šele proti koncu t. m. k zasedanju.
Italijansko vseučiliško vprašanje.
—	Dr. Kathrein in baron Gautsch sta se razgovarjala o italijanskem vseučiliškem vprašanju. Dr. Kathrein je ministra pregovarjal, naj pospeši rešitev italijanskega vseučiliškega vprašanja, da postanejo razmero na Tirolskem in zlasti v lno-mostu zopet normalne. Dr. Kathrein je svoj čas vedno zagovarjal misel, naj se italijansko vseučilišče ustanovi v Trstu, a prepričal se je, da so za uresničenje tega načrta nepremagljive težkoče. Splošno mnenje je, da se bo v zbornici predlagalo, naj se italijansko vseučilišče ustanovi v Tridentu.
Zastopniki katoliških društev pri ministru Gautschu. — V torek so bili zastopniki katoliških društev pri mi-nisterskemu predsedniku barona Gaa-schu, kateremu so se posebno pritožili radi napada „Alld. Tagblalu ' na zakramente. Gautsch je obljubil, da bo zadevo preiskoval. Deputacija je nato šla k voditelju pravosodnega ministerstva.
Na Ogerskem so se začele stvari jako čudno sukati. Pozdeva se namreč, kakor da bi bili vsi prepiri med tako-zvano vladno stranko in med opozicijo-nalnimi strankami le navidezni ter da jadrajo vse stranke na Ogrskem prav
za prav proti jednemu in istemu cilju. Ta cilj pa je: Popolna neodvisnost Ogrske. Opozicijonalne stranke vržejo se namreč v volilno borbo pod geslom: Proč z nagodbo iz leta 18671 Ta na-godba določa namreč skupnost armado, skupnost diplomacije in carinarsko zvezo. Opozicijonalne stranke na OgrBkem pa so napovedale boj proti vsem tem točkam in nočejo vedeti za nič drugega nego le za personalno unijo, to je, da Avstrija in Ogrska ne smeti imeti med seboj nič skupnega razun vladarja. Dozdaj so se borile za ta program le najradikalnejše opozicijonalne stranke pod Kosutbovim vodstvom. Zdaj je pa pristopila tem strankam tudi takozvana narodna stranka pod vodstvom grofa Aponyja, o katerem se govori, da ni izključeno, da ue bi poslal on bodoči mož položaja na Ogrskem, posebno zaradi tega ne, ker je javna tajnost, du je personalna unija ravno tako ideja! liberalne stranke kakor opozicijonalnib strank.
Rusko-japonska vojska.
lz*Tokija je došlo deset transportnih parnikov v Port Artur, da prepeljejo bolne in ranjene v Simonoseki. Več ruskih ladij, ki so bile v portarturski luki pogreznjene, je po mnenja japonskih inženirjev še za rabo. Koncem meseca janavarja se prične z dviganjem potopljenih ladij in uničevalk torpedov.
* *
*
.Reuterjev biro" poroča iz glavnega stana generala Nogija od 6. t. m.:
V	Port Arturju je drugi dan po predaji pričelo na dveh straneh goreti. General Steselj se je radi tega v japonskem glavnem taboru opravičil ter je izjavil, da dobrovoljoi, ki so po odhodu garnizije ostali v mestu, ne zadostujejo za vzdrževanje varnosti; prosil je nadalje, naj bi japonske čete takoj prišle v mesto.
*	*
*
„Reuterjev biro* poroča iz Tokijs od 8. t. m.: Japonci namerujejo napravili v Port Arturju veliko postajo za bro-dovje. Po odhodu ruskih ujetnikov ostane v Port Arturju le malo garnizije. Bro-dovje pridno zasleduje mine, vendar bo plovba še dlje časa nevarna. Dohod je odprt le za vladne ladje. Daljni odprejo v kratkem nevtralni trgovini.
*	*
arturske posadke, 6000 mož, prišli iz šn-torišča pri Golobjem zalivu na postajo v Čalingsu, tor se odpeljali po železnici v Daljni. Iz te luke jih japonski transportni parniki odpeljejo na Japonsko.
♦	*
*
Cesar Viljem je podelil generaloma Steselju in Nogija v priznanje njune junaške hrabrosti povodom oblegovanja Port Arturja, red .Pour les merites" ter ie istočasno naprosil carja Nikolaja in Mikada za dovoljenje, da smeta omenjena generala vsprejeti red.
Dopisi.
Iz hribov. — Do sedaj se naše hribovsko ljudstvo ni toliko zmenilo za politične stvari. Odkar je pa prišel v razgovor novi občinski red, završalo je po vsakem dobro mislečem človeku. Sedaj pridite vi, inteligentni gospodje, pa boste slišali, kako sodbo imajo o vas vaši volilci. Sklenilo se je že veliko postav v prid in škodo našega kmeta, a za nobeno se ni toliko zanimal, kot za to. Pa zakaj bi se tudi ne? Ko bodo nastavljeni novi občinski tajniki, potem blagor ti, hribovski kmet; nastopili bodo časi, ko bo neprestano pel boben in so prodajala tvoja posestva. V znoju se sedaj revež trudiš od zore do mraka bodi si po lete ali po zimi, da si pridobiš toliko, da plačaš že itak tako zelo narasle davke, in redki so, o katerih bi se moralo reči, da so nezadolženi.
In sedaj pride še to. Kaj ne, ksko bo lepo, ko boš prišel pred novega gospoda tajnika s klobukom pod pazduho, ter čakal, kedaj se mu poljubi te zaslišati. Pa naj bo, tega si že itak navajen. Naprej !
Dozdaj se je naš kmet lepo strinjal s svojim dušnim pastirjem, novi gospod bo zasejal pa omiko med kmeti! Blagor ti kmet I Poglej, kako lepo bodočnost imaš pred očmi. Še boš kopal truje in robidje, da boš dobil iz sveta ..rvave vinarj'e, da boš plačeval novega
—	š r i b a r j a.
Hribovec.
Iz Scbrelj. — Že skoro nekam pozno, a vendar upamo še pravočasno se moramo tudi mi Šebreijci spomniti novega občinskega reda. Volitve starešin in župana bomo kmalu imeli. Res, da nimamo dohtarjev in juristov, katere bi volilr za župana, a imamo pa vendar še pametnih in dobrih mož dovolj, ki bi skrbeli za našo občino. A kaj nam ponuja novi občinski red ? Če pride ta k nam, potem je neumnost voliti župana, neumnost voliti starešine, mar si izvolimo ali pa predlagamo hitro tajnika, določimo mu 2000 kron letnih in njega poprosimo, naj gleda in skrbi, da ne bo prehitro umrl, da tudi ne bo imel družine, ker potem nam napravi še novih stroškov. Obljubili mu pa bomo, da bo zato župan, če izvolimo katerega, njegov hlapec in mi vsi njegovi davkoplačevalci. Ali pa pustimo naš komun in se pridružimo tolminskemu županstvu I Novi občinski red hoče biti le nova občinska nadloga, proč ž njo I	Ve	č obči n a rj ev.
Iz Pliskovice. —- Velika in draga prašičja glava in konec liberalnega županstva Tako bi se lahko glasil naslov tega dopisa. Kaj pa je to, prašičja glava, bodete vprašali. Takoj vam povem. Ta prašičja glava stala hode s posledicami več kot 1000 kron. Res draga, kaj ne. Stvar pa je tale: Naše občinsko starešinstvo napravilo je pogodbo glede lova z lovsko dražbo Glasing in dr. Ker so se nekateri starešine pretrdo držali, sklicanih je bilo v ta namen več starešin-stvenih sej. In čujte. Kar ni bilo mogoče narediti v občinski pisarni, napravilo si* je v krčmi pri neizogibnem Petelinu Seveda, v krčmi so bili možaki precej bolj mehki. Je že tako, brez „likofa* ne gre pa ne gre; a pri nas sta bila kar dva, bolj glavna — da se tako izrazim. Mislili sc si: sedaj ali pa nikoli. Kajti s koncem leta preteče tudi doba sedanjega županovanja. Pri drugem „likofu" prišla je na mizo torej zgoraj omenjena imenitna prašičja glava. Dasi so naši možakarji pili in cukali prašičjo glavo na račun lovske dražbe, torej ne na račun občine, to ostalim ubčinarjem vendar le ni bilo ljubo. Zaradi lega so pa nekateri mladeniči in ludi.možjetpriredili neko malo demonstracijo, pri kateri je bilo razbitih nekaj Hteklenic in kozarcev ter tudi par starašin (Lorkovl lin Štok) opraskanih Za ta čin so bili demonstrantje kaznovani in sicer trinajst njih. Koj drugi dan
t. j. 9. decembra m. I. so jih orožniki vklenjene odvedli v zapor. Dobili so kazni vsak od 3-7 dni zapora, vsi sknpaj 66 dni. Bili so žrtev sedanjega liberalnega županovanja. Torej samo na to stran bila je prašičja glava še precej draga. Hudomušneži pravijo, da bi se sedanjemu županu pristojala prašičja glava kot grb za spomin slavne dobe njegovega županovanja. Drugi dol mojega dopisa je: Konec sedanjega županovanja, kajti občinBke volitve so že razpisane in vršile se bodo že drugi teden. Dragi rojaki I Ali naj pustimo, da volitve izpadejo tako, kakor so izpadle pred tremi leti? I — Dal Vsemogočni, da ne. Miru, reda in resnega dela potrebujemo po dolgih treh letih, polnih ho-matij in prepira, sadu liberalizma. Volilci, stopite na noge, združite se pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja I Poslušajto glas svoje vesti, saj nas je izkušnja dovolj izmodrila. Kožinšča ne, ne Gaserja, ne trgovca in krčmarja ne. Saj ne manjka drugih mož, ki so pripravljeni delovati za blagor občine. Delajmo na to, da se zopet povrne mir v našo občino, v kar pomozi Bog I
M i r o I j u b.
Aleksandrija, 4. jan. 1906. — Prvo iz našega društva „kršč. zveza Slovenk1' smo pokopali 29. dec. 1904 nepozabno Jožefo Čopič iz Lokvice. V torek je bila še pri spovedi in sv. obhajilu v samostanski cerkvi v Ramljah in v sredo zvečer je umrla vsled ujeda v prote-stantovski bolnici v Aleksandriji. Pokojna je služila najprej v Gorici, potem v Port Saidu in nazadnje več let v Ramljah. Vseskozi poštena in zelo pobožna hodila je vsak teden k spovedi in bila je vedno vesela; spoštovali so jo oni, ki so jo poznali, posebno je pa imela velik ugled pri tovarišicah. Marsikatero zašlo je pridobila za čednostno življenje in mnoge je obvarovala padca s svojo ljubeznjivo zgovornostjo. Lep pogreb je pričal kako zelo so jo ljubile tovarišice. Poleg mnogo društvenic je prišlo k pogrebu tudi obilo drugih Slovenk in nekaj Slovencev. Dve društvenici ste nesli krasen venec. Na pokopališču sem jo priporočil vsem navzočim v posnemo in molitev. Uživaj, prva naša društvenica, zdaj v prati domovini večni mir I — Na Božič ob 8. popoludne je umrla previdena b sv. zakramenti Marija Gregorič por. Marlanecj iz Prvačine. Včeraj zvečer tndi previdena s sv. zakramenti je umrla 17 letna pridna Marija Černe iz Prvačine. Sveti jima večna luč!	P. Benigen,
Novice.
Občni zbor „Slov. katoliškega delavskega društva" v Gorici bo, kakor smo že zadnjič naznanili, v nedeljo dne 16. t. m. ob 4. uri popoludne v prostorih g. Gorjanca na Kornju. Mej drugimi bodo govorili č. g. Andrej Pavlica o vladnem načrtu glede bolniškega zavarovanja in gbde zavarovanja za onemoglost in staroBt, g. dr. Dermastia
o	avstrijskem zakonodajstvu z ozirom na delavstvo, g d r. B re cel j pa o higijeni z ozirom na delavske družine.
Predmetje, ki se bodo obravnavali, so zelo važni. Pričakovati je prav obilne udeležbe.
Duhovske spre meni bi*. — Preč. g. Janez Wester, kurat v Otaležu pri Cerknem je na lastno prošnjo vpokojen.
Premembe v učiteljstvu na Tolminskem. — G. Matija Kenda, dosedaj nadučitelj v Volčah je premeščen začasno kot učitelj-voditelj v Tolmin, kjer je vpokojen g. Širca. V Volče pride začasno kot voditelj g Peternel, ki je služboval dosedaj v Šebreljah na Cerkljanskem. Gdč. Jakli pride kot učiteljica v Kobarid.
Umrl je pri Nemcih na Trnovem 4. jan. župan Anton Winkler. Kakšen je bil mož, pokazal je pogreb: Križ je nosil g. župan Peršič z asistentoma-pod-županoma, sledili so starešine, kolikor jih ni bilo v sorodstvu, katero sorodslo
—	iz Čepovana, Lokovca, z Lokvij, iz daljnih Brd in celč iz Gradca — je šlo z ogromnim občinstvom za krsto pokojnikovo. Spremljala sla pogreb domači in lokvarski duhovnik ; trnovski pevci pa so zapeli na mestu žalosti in ob grobu lepi slovenski žalostinki. Pogreb je torej pokazal, da je umrl mož, vreden zlatega križca s krono, ki bo ga nesli pred krsto I
*
Brzojavke iz Petrograda poročajo, Mi- I v,a(*a tamkaj vbiika nevolja proti najvišim vojaškim krogom. Njim se pri-, pisuje krivda na porazih pri Vafankova ; in ob Šuho ter glede padca Port Arturja. Kuropatkin in Dragomirov so pravočasno zahtevali, naj se izprazni Port Artur, toda petrograjski vojni krogi so hoteli, naj se trdnjava na vsak način tako dolgo drži. Vzlic temu ne more bili , sedaj govora o miru. Sedaj se treba ho jevati do zmage.
* *
*
Med 28. j&nuvarjom in 2. febru varjem zapuste pristanišče v Libavi nastopne ladije, da se združijo z admiralom Roždestvenskim: oklopnjača „Imperator Nikolaj 1.*, Obrežna oklobnjača ..General-Admiral Apraksin", „Admiral Senjavin", „Admiral Ušakov" in oklopni križar „Vladimir Monomah".
* *
♦
Vojaški kritik lista „Nalional-Zei lung“ sodi, da je sedaj samo 25 000 mož na razpolago, da ojačijo maršala Ojama, ki bo z istimi vred in z drugimi četami imel pučetkom februvarja 360.000 mož. Ali, kakor zatrjuje ta kritik, to število bo težko zadostovalo, da se bo zamoglo braniti proti nameravani ruski ofenzivi.
* *
•
Iz Petrograda javljajo, da je car določil 500 milijonov rubljev za gradjenje novega brodovja. Nrročilo se je že več vojnih ladij v Nemčiji, na Francoskem in v Italiji. Admiral je določil 400 milijonov rabljev za gradjenje ladij v dobi od 1906 do 1907.
* *
•
Glasom poročil iz Petrograda se ne potrjuje govorica, da se hoče Kuropatkin umakniti do Tienlinga. Marveč ima Kuropatkin trden namen, da drži Mukden pod vsako ceno. Proti zvršetku zime sc pričakuje, da prične Kuropatkin ofenzivo • •
^Reuterjev biro" poroča iz glavnega stana genera|a Nogija od 6. t. m.: V dolgih vrstah so nsjzadnji oddelki port-
Za „SIovcusko sirotlšfc": P. n. sg. M. č. I K, Marija Marinčič 60 v, J.
H,	| K, Andrej Pičulin 60 v, J. K. 1 K, »Slovenska Beseda“ 1 K 10 v.
BI. gospa K. L nalet! je nabrala v Gorici že 60 K. Č. r. kurat Josip Ferfolja nam je poslal 29 K 2f> v, kar se je po njegovem prizadevanju nabralo mej ljudstvom na Vrhu.
Bog plati!
Dar. — Uprava »Primorskega Usta" je prejela za „Šdski Dom“ 1 K 10 v, katere je darovali’- družba „Slovenska Beseda11.
Za »Alojzi,jcvlSče“ : Preč. g. Jan. Ev. Kolavčič, župnik solkanski, nabral koncem I. 1904 v Solkanu : 68 kg tur-Sice, 40 kg ječmena, 82 kg ajde, 6 kg fižola, 228 kg krompirja in v denarju 159 K 74 v, izmed katerih so podarili preč. g. Jan. Ev. Kolavčič 20 K, preč. g. Pet. Šorli 7 K 20 v, visnkor. g c. kr. polkovnik Iv. Krst. pl. Grimmor 10 K, blag. g. Odon Lenassi 10 R, solkanski občinariji 112 K 64 v; pre6. g. Iv. Loben 10 K, preč. g. Alf. Poljšak 10 K, blagr. g. Jernej Kopač 10 K.
Bog plati blagim dobrotnikom in vzbudi mnogo posnemalcev !
Za pogorelce v Čepovanu na novo došlo: Neimenovani dobrotnik v Lokavcu 20 K; Jožef Cigoj, župnik v Ajdovščini 10 K; Janez Vuga, vikar v Kozani 26 K; Ivan Mozetig, vikar v Crauglic 6 K; Jožef Ušaj, karat Banjšice 10 K; župni urad v Tinjana pri Kopru
12	K; župni vikarijat v Borjani 36 K; Ivan Pipan, žapnik pri sv. Antona v Kopra 11 K; vikarijat Pliskovca 12 K; župni urad v Zgoniku 17 K; Jernej Kopač, svečar v Gorici 10 K; Andrej Gergolet, župnik v Sv. Lovrenca 30 K; Franc Franke, vikar v Oseka 16 K 90 v; farni urad v Biljani 30 K 69 v.
Vsem darovalcem naj najprisrč-nejša hvala.
A. Podgornik,	J.	Rejec,
župan.	župnik.
Novi odbor »Goriške Čitalnice*.
— Na občnem zboru »Goriške Čitalnice11, ki je bil v četrtek zvečer, so bili izvoljeni sledeči gg. in sicer: za predsednika vpok. prof. Čebular, za denarničarja Sv. Premrov, za odbornike pa: sod. svet. Rutar, sod. tajnik Fon, dr. Piki, dr. Brecelj, E. Širca, dr. Dermastia. Kot namestniki so bili izvoljeni gg. M e r-cina, Blažon in Komac. Dosedanji predsednik gosp. prof. Šantel je pred in med občnim zborom odločno izjavil, da noče biti več voljon.
V	premislek županom naše dežele. — Ali bi ne bilo dobro, da bi se podala depatacija naših županov k c. kr. namestništva v Trst gled6 novega občinskega reda? Depatacija naj bi c. kr. namestnika vse pojasnila in ga prosila pomoči. Potem bodo protesti naših občin imeli več vspeha.
Proti novemu občinskemu redu.
— Kakor se nam poroča, vršil se je v nedeljo popolndne v Kobaridu shod županov kobaridskega okraja, na katerem je bila soglasno sprejeta resolucija, s ka tero se protestira proti novemu občinskemu redu ter prošnja na vis. vlado, da dotičnega zakonskega načrta ne predloži v Najvišje potrjeAje. Dotični zapisnik dobili smo prekasno. Priobčimo ga prihodnjič.
Protest proti novemu občinskemu redu poslala je po Bklepu občnega zbore .Katoliška politična Čitalnica" v Čepovanu
Protest proti novemu občinskemu redu. — lz Vrtojbe nam poročajo, da je tamošnje starešinstvo v svoji redni seji dne 7. t. m. sklenilo soglasno protest proti novemu občinskemu redu ter naložilo županstvu, da ga takoj odpošlje na pristojno mesto.
Z Vogerskega nam poročajo, da je vogersko starešinstvo dne 8. t. m. soglasno sklenilo poslati protest na visoko vlado, da bi se ne potrdila postava
o	novem občinskem redu.
Vojaške vesti. — Kakor smo zadnjič poročali, bode premeščen dragonski polk št. 6 najbrže že v pomladi na Goriško. Nekaj konjenikov bo baje nameščenih v Stračicah v poslopja, kjer je bil poprej mlin, dragi pa bodo nameščeni v Koriški okolici in najbrže v Sovodnjah-Škrljah. Tudi v Gradišča mudila se je te dni komisija, ki je iskala prostor za na-stanjenje vojaštva. Govori se tudi, da pride v Tolmin jeden batalijon lovcev.
Ogenj v g. Kopačevi svečarni.
— V noči od torka na sredo in aicer
ob l.’/i uri popolunoči začelo je goreti v lopi gosp. Jern. Kopača, svečarja v Gorici, kjer je bil spravljen vosek, ;nfid in druge reči. Ogenj se je jako naglo rasvil in plamen postal je v kratkem času prav velik. Prišli so pa hitro ognjegasci in vojaki, katerim se je posrečilo kmalu ogenj omejiti ter ga pogasiti.
Detomor. — V torek predpoludne okolu 9. ure in pol zagledal je g. Obr-dank, izdelovalec soda-vode, ko je šel iz svojega vrta, nahajajočega se v ulici To-rente, na bližnje dvorišče Rajhove gostilne, na nekem leskinem grmu, ki raste pri zidu hiše v ulici Formica St. 6, viseče truplo novorojenega otroka. Gosp. Obrdank je šel hitro na policijo ter ji naznanil, kar je videi. Policijski svetnik Contin z drugimi redarji pohitel je na lice mesta ter je objednem obvestil s telefonom tudi sodno oblast o tem, kar mu je bilo naznanjeno. Zategadel prišel je na lice mesta kmalu tudi preiskovalni sodnik dr. Snider. Vsi skupaj, ko so pustili pri najdenem truplu jednega redarja, podali so se na stanovanje družine Az-zarano, nahajajoče se v onem delu hiše v ulici Formica št. 6, ki mejaši z Rajho-vim dvoriščem. In res, zapazili so že na stopnjicah, ki vodijo v omenjeno stanovanje sledi krvi. Na stanovanja so našli v neki temni sobici 23-letno Alojzijo Šinigoj iz Dornberga, sedečo na postelji ter vso zmedeno in pleplašeno. Iz začetka hotela je tajiti, a konečno je priznala, da je truplo novorojenega otroka njeno; trdila pa je, da je prišlo mrtvo na svet. Poslali so po voz, v katerem so aretirano Šuligoj odpeljali v žensko bolnišnico. Kasneje sta bila poklicana na lice mesta zdravnika dr. Pitamitz in dr. Zen-kovich, da sla ogledala truplo. V tem so odpeljali truplo na pokopališče in tje se jo podala tudi cela sodna komisija, kjer se je vrSila potem sekcija. Zdravnika sta konstatirala, da je priSlo dete, ki je bilo ženskega spola, živo na svet, ter da je bilo zadavljeno s pomočjo vrvice, katero so naili na vrata. Ko so preiskali Bobo, v kateri je stanovala Šinigoj, ki je poprej služila, a je bila sedaj že delj časa brez službe, našli so tadi pisma nekega Ivana M., ki dela pri bohinjski železnici v Ri-hembergu, in iz katerih so spoznali, da je bil M. njen ljubimec.
Najdena srebrna ura. — Na dan semnja sv. Andreja dne 6. decembra m.
1.	je našla neka oaeba v Gorici na Travnika žensko srebrno aro. Kdor bi jo bil izgabil, oglasi naj se v našem uredništva.
Gozdni požar. — V Rihembergu in sicer pri Grižnikn nastal je ogenj v tamošnjem nasada borovcev. Ta nasad star je kakih 16 let. Ogenj uničil je mnogo borovcev ter napravil še precej škode. Kaku je ogenj nastal, ni znano.
Požar. — V selu Zamedveje na Kanalskem nastal je v hiši posestnika Markiča Josipa ogenj, ki je do tal pogorela. Škoda se ceni na 2400 K.
Bralno in pevsko društvo „Škol,j“ v Šmarjah bo imelo v nedeljo| dne 16. t. m. svoj letni redni občni zbor v svojih prostorih. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor.
Bolezen v Gorici. — V 6 dneh je umrlo v župniji stolne cerkve v Gorici 21 oseb. Mraz, ki je nastopil z novim letom, je imel v mestu prav hude posledice.
('ene govejega mesa v Gradcu.
—	Vsled sklepa občinskega sveta ne sme biti v mesecu januvarju meso dražje kakor: volovsko 1. vrste 1 K 32 vin., 2. vrste
1	K 28 vin. in 3. vrste 1 K 8 vin. za kg.; kravje, bikovo in mlade govedi meso pa se ne sme dražje prodajati kakor: 1. vrste
1	K 28 vin, 2. vrste 1 K 24 vin. in 3. vrste 1 K 4 vin.
Kaj pa v Gorici? V Gorici dobimo mestno mesnico. Pa kedaj?! To se bo zgodilo tedaj, ko se bodo mestni očetje bolj brigali za mestno prebivalstvo, nego pa za posamezne mesarje. Kako je naš magistrat v skrbeh za tukajšnje mesarje, to dokazuje neki njegov razglas, katerega je provzročilo dejstvo, da naroča vsled neznosne draginje mesa mnogo goriških družin meso v Galiciji, katero jih stane z vsemi poštnimi stroški vred največ K 112 kg., pa je poleg tega mnogo boljše, nego je meso, katero dobivamo od goriških mesarjev po K 1'62 vin. do 2 K.
V	omenjenem razglasu svari mestni magistrat dotične družine pred nevarnostjo, da je iz Galicije naročeno meso lahko nezdravo, češ, da ni znano, je-li se dotična goveda v Galiciji pred ubijanjem zdrav niško preiskujejo ali ne. Nam se zdi, dst je provzročila ta razglas prevelika skrb
naših mostnih očetov za goriške mesarje, nikakor pa ne skrb za zdravje dotičnih družin, ki naročajo meso iz Galicije.
Draga brca. — 21-letni Peter Turk iz Gabrij pri Ajdovščini dal je Francetu Peganu od ravno tam tako močno brco, da jo je ajdovski zdravnik spoznal kot težko telesno poškodbe in je bil Turk vsled tega tožen zaradi zločina težke telesne poškodbe. Ker so pa goriški zdravniki bili nasprotnega mnenja ter izjavili, da je dana brca provzročila le lahko telesno poškodbo, obsodilo je sodišče Turka le radi prestopka lahke telesne poškodbe ter mu priznalo jeden mesec zapora.
Stavka v Nabrežini. — Stavka kamnarjev traja že 6 tednov, ker ae nofieje delodajalci ukloniti zahtevam delavcev, kakor tadi delavci ne zahtevam delodajalcev. Kakor pravijo, obstoji med delodajalci in med delavci le Se jedna sama sporna točka. Delavci zahtevajo namreč od delodajalcev, da ne smejo vzeli nobenega delavca v delo, ki ni član socijalno demokratične organizacije. Delodajalci pa se ti zahtevi nočejo adati in pravijo, da jim mora biti na prosto dano, da smejo vzeti na delo tadi take delavce, ki niso člani socijalno-demokraške organizacije, češ, da zahteva stavkajočih odločno bije v obraz svobodomiselnim načelom. Ako je to res, potem so ti naSi socijalni demokratje v resnici pravcati teroristi. Res lepi taki ljudje, ki povsod in vedno kriče proti terorizma vlad oblastnij in stanov, ki bi pa sami bili radi najhnjši teroristi.
Prenehali so z delom na novi že-leznični progi pri HruSici. Zemlja je zmrznila pol metra globoko. Silne težave torej ovirajo kopanje in odvažanje materijala. Na stotine delavcev je odšlo doma. Za pljučnico jih je zbolelo že več. Spomladi bo treba hiteti, da bo vse delo dovrSeno do jeseni.
Prišel je sam nazaj. — Kakor smo svoječasno poročali, ubežal je iz vojaške bolnišnice, kjer se je nahajal kot nmobolen v opazovanja, narednik Henrik Rozman, ki je okradel blagajno peSpolka St. 87 v Polja za 2400 K. Rozman pobegnil je z onim četov^djo Bernhardtom od tukajšnjega pešpolka, ki je tako nesramno ravnal z delavko Meotti na Soškem mosta v Stračicah, da je reva čez par dni potem umrla.
Rozman in BernhardtpriSla sta skopaj do Milana, tam pa sta se drag dragega pustila. Rozman podal se je iz Milana v Švico, odkoder je prišel peš in živeč od milodarov v Nantes na Fran-cozko. Tu je dobil neko sluibo in si toliko prihranil, da je zadostovalo za potne stroSke do Trsta, kjer se je sam oglasil pri vojaški oblasti, da dostane kazen, katero mn bode ta naložila.
Ponarejene krone krožijo po Istri.
V	Poreča jih je dobil več tadi poštni urad. —
Sneg v Nov-Yorku. — Zadnje dni zapadlo je v Nov-Torka toliko snega, da so ga morali celi teden kidati in se je s kidanjem bavilo 18600 delavcev s 6000 vozovi.
Svinja umorila 18 mesečno deklico. — V vasi Sansi v Italiji je pastila mati 18 mesečno deklico v zibelki samo pri hlevu, ko je šla po vodo. V tem hipa prišla je k deklici svinja, ji odgrizla desno lice in levo roko, tako da je deklica v malo trenutkih amrla.
Kuhar angleškega kralja je znamenita osebnost, ki ima 40.000 K na leto, torej toliko ko admiral angleške mornarice. Ta knez med kuharji je star 40 let ter doma iz južne Francije. On ne stanuje v kraljevem gradu, ampak ima v bližini zasebno stanovanje. Prvega zajtrka kraljevega ne skuha on. Pripelje se s kočijo pred kraljevo palačo Sele ob
11.	uri. Tu dobi v prostorni kuhinji jedilni listek in potem pripravi vse potrebno. Ko je zajtrek gotov, se zopet odpelje ter pride v palačo ob šestih zvečer, da pripravi obed. Dragi del dneva mn je prost.
Deklico, šoli odraslo, razumno in marljivo, poštenih in potrebnih starišev z dežele, ako ume laSko, sprejme kot vajenko v svojo trgovino G. Likar v Gorici.
Za kratek čas.
V	zapuščini nekega starega organista našli so med starimi nolami tadi sledečo pesem:
Organistova tožba. Organistovo življenje,
Strahovito je trpljenje.
Orgija, poje uboga para,
Vendar zanj noben ne mara.
Pevci, pevke, orgije, meh, Sitni so, da je že greh.
Vsak, kdor ima par ušes, Misli si gotov,’ zares,
Da postavljen za sodnika,
Je čez tega mučenika.
Organist, uboga reva,
Tvoj meštir te vedno greva I
Tišlar, SoStar, Žnidar, kmet, Vsi meštirji so kot med,
Prot' meštirju organista,
Tega ubogega »trapista1*.
Poslano.
Cenjeno uredništvo »Primorskega Lista1' blagovčli priobčiti sledečo izjavo:
Pod vzglavjem »Boter brez velikonočne spovedi1* je objavila „Sočau v prilogi St. 106 z dne 31. decembra 1904 članek, ki potrebuje popravka in pojasnila. V navedenem članka je res le 1. „da je karat v Pevmi zavrnil pri nekem krstu botra, ker se ni mogel izkazati, da je opravil velikonočno spoved*. — 2. »da je bil Rožetov otrok krSčen v Pevmi na sv. Štefana dan z istim botrom, katerega je bil prvič zavrnilu. Vse drago je izmišljeno in neresnično. Ni res, da se je vsa ta reč sporočila nadškofijskema ordinarijatu. Res je, da podpisanec ni dobil nikakega sporočila o pritožbi in da mu ni bilo naročeno krstiti Rožeto-vega otroka; ni res, da mu je bilo naročeno botra postiti v mira z vpraševanjem, ali je bil pri velikonočni spovedi ali ne. Res je, da preč. kn. nadškof, or-dinarijat se s to zadevo ni prav nič pečal, ničesar ukrenil in ne naročil. Vsled tega ni res, da bi sedanji prevzv. nadSkof normo, ki jo je bil postavil pred par leti uzorni kardinal, kar na kratko zavrnil. Zlobna je trditev, da imujo sedaj tako malo reSpektav nadSkof ordinarijatu do tako visokega in azornega kardinala, da kar na kratko odbijejo njegovo odločbo ter se postavijo na popolnoma drugačno stališče. — Znana je velika pieteta, kojo je kazal sedanji prevzv. nadSkof še kot prošt do pok. kardinala, in znano je, da še večjo pieteto goji v srci in kaže v besedi in v dejanji do visokega svojega prednika kot njegov naslednik. Drzovita je trditev, da je vrgel sedanji nadSkof tisto „uzornou odločbo, ki ni za nobeno rabo v praksi, mej »staro Saro**. Spomin in slava uzornega kardinala bode večna mej katoliškimi Slovenoi, ki so dobre volje. Da bi politična oblast kq ukrenila gledč krsta, podpisanca ni znano; res je le, da je prosil karat velesi, c. k. glavarstvo, z ozirom na interkonfesionelen zakon z dne 26. maja 1868. naj ukrene potrebno, da bode mogoče otroka dim prej kratiti. A podpisanec ni Se dobil nikakega obvestila od strani velesi, c. k. glavarstva.
Ni res, da boter ni opravil nikake spovedi; marveč je res, da je boter opravil sv. spoved pri čestitih očetih Jezusove družbe v Gorici, ter donesel podpisanca listek opravljene spovedi na Božični dan popoludne, in vsled tega je bil sprejet za botra, dragi dan pa je bil otrok krščen. Za botrinstvo je sposoben le dober katoličan. Pred svetom »pošteni" človek ni vselej dober katoličan. Dober katoličan mora izpolnjevati zraven božjih zapovedi tudi prvo, drago, tretjo, četrto in peto cerkveno zapoved; posluSati mora cerkev (to je papeža, svojega Škofa in duhovnega pastirja). »Kedor cerkve ne posluša, bodi ti kot nevernik in očitni grešnik!u
Res je, da je R... uredništvo »Soče*4 nafarbal (urednik sam se je tako izrazil), ni pa lep6, da arednik »Sočeu ni hotel popraviti te neresnice*), dasi je sam hvalevredno priznal, da je bil nafarban. Radi tega je bil podpisani primoran objaviti ta popravek v svojo obrambo in v pojasnilo občinstva. A brez zamere .... .Donantes inviceml"
V	Pevmi, 4. januvarja 1906.
Jaz. Nep. Kumar,
kurat.
*) UroduiStvo »So5o«jebilo opozorjeno na ti' neresnice ilne 2. jan. t. I. in v »Soči« 3t. 1. dnt> t. januvarja ni popravka.	Dopisnik.
Loterijske številke.
7. januarja.
Trst.................„6	36	10	63	70
Line.................10	44	78	22
Sprejema
hranilne vloge
katere obrestuje po 4'/2% polumesefino; ne-VBdignene obrestipripi-suje konec leta k glavnici. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojila
udom Da osebni kredit po 6“/o iu 11» vknjižbo po 6'/, /o
»Centralna posojilnica"
registrovana zadruga z omejeno zavezo,
Gorica, ulica Vetturini 9.
C. kr. poštnohranilniCni konto N. B51.292.
Sprejema
nove člane
ss glavnimi in opravilnimi doloži. Glavni deleži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja Alanom tekoče računo, katere obrestuje po dogovoru.
Uradu« ure
vsak Uau od H. ure zjutraj pa do 1. ure popoludue.
A. Krušič
trgovec in kroj. mojster
Gorica, Gins. Verdi 33
naznanja sl. občinstvu, da je dobil ravnokar sveSe angleško in avstrijsko blago, kakor tudi sveSilt iagotoljenih oblek in površnikov raznih vrst v veliki izberi za bliža-očo jesensko in zimsko se-aoiiu. — Priporoča se sl. občinstvu v mostu in na deželi, posebno č. duhovščini. — Izdelek lastnega blagu jamčim.
And. Fajt
pekuvHkl mojster, Gorica, | tekallič« Fr. Josipa U 2 (lastna hlU), In pgdruŽnlca it. 20.
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi naj/im jšega, kakor na nove maše in godove, kolače sa birmance in poroke itd. Vsa naročila iat>ršuje točno in natančno po itelji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Pošilja vsako blago poStnine prosto! ■	^ntOK	JmDU,
Teod. Slabanja
srebrar v Gorici,ulica Morelli 12.
So priporoča v izdelovanje cerkvene posode in orodja iz zanesljive kovino po uzorcih ali lastnem načrtu po poljubnem slogu.
Stare posode popravi in prenovi, posla ti in posrebri v ognju, poslati tu-di strelovodne o-sti vse po najnižjih cenah.
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in točivsvoji krčtni pristna domača vina ter postreže tudi z jako nktisnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
I)a si morejo tudi bolj revne cerkve naročat cerkvenega kovinskega blaga ter staro orodje popraviti in obnoviti, olajSuje jim to s tem da jim je pripravljen napravljati blago katero, katero se izplačuje na obroke. Preč. p. n. na-ročevaloc si obroke lahko sam določi.
Pošilja vsaka blago poštnine prosto!
Saunig EDehleva
ulica Municiplo št.[l,
(■orlca.
Velika tovarniška zaloga Hvalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, Črevljarje, in tudi za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi te tudi nahajajo angleSka dvokolesa „Helical Premier“ iu slamoreani stroji, samokresi in razne pulke. lastna mrh. popravljalnica.
lavno zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.Westfalla“.
Delavnica cerkvenih posod in cerhvenega oroaja
Fr. Leban,
Gorica, Magistralna ulica štev. B.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
mre
odlikovana
svečarna na paro
Gorica - .ulica Sv. Antona - Gorica
Priporoča prof.. duhovščini, cerkvenim oskrb-iilštvom, p. n. Nlavuemu občinstvu sveče iz pristucKa Šolielnega voska k«, a K 4'90. /a pristnost jamčim /. K 2000. Sveče za po^re-lie, za boi. drevesa, voščene zvitke lunini najtiiiejše vrste pojako nizki eeni.
Obvestilo.
Vljudno naznanjam, da se nahaja moja odvetniška pisarna od /. januvarja 1905 v prastarih
»
Trgovskega Doma
u
v I. nadstropju (vhod ia ulice Corso Giuseppe Ferdi).
Dr. Drag. Treo,
odvetnik.
Dunajska cesta 19 — v Medjatovi hiši v pritličju — Dunajska cesta 19
»Vzajemna zavarovalnica
vsprejema:
zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; zavarovanja zvonov proti poškodbi in H. za nlžjeavstrljsko deželno zavarovalnico na Dunaji:
a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slufaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 60 vin., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica- deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo ; bj zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanjn po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.
Zastopnik za pokmženo grofijo goriško-gradišt
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Taedina slovenska zavarovalnica sprejema aavarovanje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri a vsako drugo »L	zavarovalnico.
\Y	V	krajih,	kjer	še ni stalnih poverjenikov se proti
w	proviziji nastavljajo spoštovane osebe za tazaupni posel.
«	Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovalcem
\A	-	-	  •	popolno	varnost. -------------- -
Svoji k svojim!
•ansko Je vodja „Ceiitralne posojilnice" v Gorici.
L.
Rojaki Slovenci! Pristopajte k domači zavarovalnici!