The Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States of America ŠTEV. (No.) 67 AMERIKANSK1 SLOVENEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage] GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETUj S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four, Slovene Organizations) ~ chicago, ill., PETEK, 6. aprila — friday, APRIL 6, 1934 Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLIII Neznatnost Wirtovih obdolzitev-Od kod dobi liri denar? načelnik poslanske zbornice ožigosal wirto- va obdolževanja kot neumna. — ako dr. ' wirt ne bo navedel imen, se bo preiskava o celi zadevi opustila.— člani možganskega trusta pripravljeni na odgovor. (t JAPONSKE ŽENSKE SE UČE STRELJATI Washington, D. C. — Ko je dr. Wirt iz Indiane objavil svoje znane obdolžitve proti predsednikovemu "možganskemu trustu", namreč, da namerava ta prekucniti ameriško vlado in postaviti drugega Stalina A-meriki za diktatorja, i je republikanska opozicija v kongresu kakor tudi v časopisih pograbila z a to priliko, da udari po vladi ter jo je pričela slikati kot vseskozi boljševiško in komunistično. Do predsednika samega imajo nasprotniki spoštovanje in strah jih je pred njim, kajti zavedajo se njegove popularnosti, ki jo uživa med ljudstvom in bi jim torej napad na njegovo osebnost mogel več škoditi kakor koristiti. Tem bolj pa so se znašali nad ostalimi člani vlade, zlasti pa nad predsednikovimi svetovalci in so že zahtevali, da jih mora predsednik odsloviti. & Čim bolj pa poteka čas, tem se razvidi neznatnost in Resnost Wirtovih obdolže-Nanj. Na splošni pritisk je načelnik poslanske zbornice, Rainey, sicer pristal na to, da se izvoli poseben odbor, ki bo Zadevo preiskal, toda istočasno •Se je Rainey izrazil, da so Wirtova obdolževanja preveč neumna, da bi se jih moglo res-n° upoštevati." Izbiranje čla-n°v v ta odbor je bilo določeno za četrtek. Ko bo odbor že imenovan, je se vedno možno, da sploh ne bo pričel s svojim poslovanjem m bo cela zadeva pozabljena. t'o se bo zgodilo v slučaju, ako se bo dr. Wirt upiral, da bi najedel imena tistih članov možganskega trusta, proti katerim s° naperjene njegove obdolžit-Ve- On namreč želi, naj bi se Proti vsem članom podvzela 1>reiskava, ne da bi njemu bilo treba kako ime posebej imeno-Vati. Rainey pa je dejal, da si-Cev želijo od'dr. Wirta infor-f^cij o uporniški zaroti, o ka-eri je govoril, toda, če ne bo lotel navesti imen krivcev, se ne bo upoštevalo. Iz krogov možganskega tru-,sta samega se čujejo glasovi, je večina njega članov pri da se zagovarja na more-'tne obtožbe. Vendar pa je ^en od njih, namreč R. G. ^ugwell, pomožni poljedelski t;iJnik, izjavil, da se na tako zasliševanje ne bo odzval, češ, c^a je v njegovi knjigi, ki jo je Nedavno izdal in ki se je ožigosa kot komunistična, jasen j^govoV na vsa vprašanja, ki n Se mu utegnila staviti. Pred-|sem je opozarjal na poglavje, U govori o socijalizmu in komunizmu in glede katerega ga 0 dan preje v zbornici napa-Gl senator Dickinson. V tem Poglavju je Tugwell napisal: v j? Her ,le življenjski standard v^^Usiji mnogo nižji od ameri-nam ne tvori sovjetsko v^Podarstvo nikake resne ne-da pa se rusk* stan- Pr'Ki-KVigne' da se bo našemu lzal, bo postala nevarnost resnici resni.' TAJNI VIRI INSULL A Dokler je v inozemstvu, dobiva tajno podporo, v Ameriki sami pa bo brez sredstev. —o— Istanbul, Turčija. — Zakaj se Samuel Insull tako obupno bori proti temu, da bi prišel v roke ameriškim oblastem in bil odpeljan nazaj v Ameriko? Dočim je ves svet prepričan o tem, da so njegove krivde tako velike, da se boji zagovora za nje, pa on sam podaja drugi vzrok. Prvi vzrok navaja to, da so v Ameriki na delu tajne sile, i katere označuje s "političnimi j sovražniki", ki hočejo njega Katoliškemu žrtvovati za svoje politične ambicije, in da ga bodo gotovo ugonobili. Drugi vzrok pa je denarno vprašanje. Ako pride Insull v Ameriko, bo padel, kakor sam pravi, v breme svojemu sinu, kateri pa je tudi sam popolnoma obubožal. Neka tajnost pri vsem tem je to, ker ima Insull, dokler je na begu, dovolj de-volj denarnih sredstev na razpolago, da si lahko naroča svojo lastno ladjo, da vzdržuje celo armado advokatov in zdravnikov, da lahko prebiva v najrazkošnejših hotelih; ka- te Jugoslatrife. vsakoletna pomladanska povodenj v sloveniji se obnavlja; sava katastrofalno narašča; tudi bistrica ruši jezove. _ tudi vihar na-pravil veliko škode. — druge novice. Japonska se temeljito pripravlja za morebitni oboroženi spopad in od vojaškega vežbanja niti ženske niso več izključene. Slika kaže, ko so redne vojaške čete dajale pouk v uporabi strojnic članicam ženske patrijotične lige. IZREK PROTI KATOLIKOM časopisju naziji priznavajo pravice obstoja. ne kor hitijo pa bi se povrnil v A-meriko, bi se hipoma posušili vsi ti viri. Domneva se zato, da stoji nekdo za Insullom, ki ga je pripravljen podpirati, dokler je izven Zed. držav; ni pa voljan imeti kake zveze z njim, ko pride v Ameriko, ker bi se mogoče s tem izdal, da bi bil poklican za pričo pri sodni obravnavi. -o- sveto leto podaljšano Berlin, Nemčija. — Katoli-Iško časopisje nima nikake pravice do obstoja. Tako se je glasil izrek, ki ga je v torek proglasilo nazijsko sodišče v ' Duisburgu v neki obravnavi, ko je neko katoliško podjetje, ki izdaja več listov, dvignilo tožbo proti nekemu nazijskemu časopisu. Nazijsko sodišče pa pritožbe ni vzelo v upoštevanje, češ, da tvori nevarnost no vi edinosti in verskemu miru med nemškim ljudstvom in da bi katoliško časopisje sploh ne smelo obstojati. NAGEL PADEC TEMPERATURE Chicago, 111. — Pretekli torek je vladalo pravo pomladansko vreme z nalivi in gromom in temperatura se je dvignila tako, da je postala že neprijetna za ta zgodnji čas. Dosegla je namreč 72 stopinj. Med 6. in 7. uro zvečer pa se je naglo izpremenilo in tekom ene ure je padlo živo srebro za 24 stopinj, na 47. Tekom večera se je padanje še nadaljevalo. -o-- Vatikan. — V torek je izšel poseben papežev dekret, po katerem se Sveto leto, ki se je zaključilo v nedeljo, ponovno o-tvori in bo trajalo do Velike noči prihodnjega leta. To sveto CHICAŠKA PREDMESTJA leto naj bo namenjeno za mo-J "SUHA" litve po celem svetu. Papež je i Chicago, 111. — V peterih istočasno odredil, da tekom te chicaških predmestjih se je v KRIŽEM SVETA — Lin z, Avstrija. — Iz tukajšnje ječe so pretekli ponedeljek ponoči ušli štirje socija-listi, eden od njih voditelj v zadnji revoluciji, in dva nazi-ja. Z njimi vred ju izginil tudi eden jetniških stražnikov, kav kaže, da jim je pomagal pri pobegu. — London, Anglija. — Brezposelnost v Angliji je zadnje čase znatno padla in delavsko ministerstvo objavlja, da je to-časno zaposlenih več oseb, kakor jih je bilo kdajkoli od oktobra 1930 naprej. Skupno je zdaj še brezposelnih nekaj nad dva milijona. — Rio de Janeiro, Brazilija. — V torek je predsednik Vargas podpisal ukrep, po katerem se daje prometnemu minister-stvu pooblastilo, da lahko s ZeppelinovO družbo sklene 30-letno pogodbo za prevoz potnikov med Brazilijo in Evropo z zračnimi ladjami. — Varšava, Poljska. — Dva vojaška letalca trdita, da sta dosegla rekord v tem, da sta se najbolj dolgo vzdržala v zraku z balonom, namreč 27 ur in 45 minut. Dosedanji najvišji rekord je bil 23 ur in 28 minut. Vode se razlivajo Ljubljana, 14. marca. — Že tri dni neprenehoma dežuje. Včeraj je proti večeru nekoliko prenehalo, je pa v nadomestilo zadivjal pravcati vihar, ki je besnel več ur. Na Barju je po-|diral drevje in odkrival strehe; tudi na Golovcu je napravil veliko škode. Ponoči je pa zopet pričelo deževati in z gora se valijo ogromne množine vode. — Sava že dolgo let ni tako naglo narasla. Stanje Save prav sliči stanju ob hudi povodnji v letu 1926. Z Gorenjskega nosi razno drevje in trga ob bregovih zemljo. Pri Tacnu je Sava danes dosegla 4.50 nad normalo. j Razlila se je daleč po polju. Vtihotapijanje orožja za poli- Česnova elektrarna je morala tične stranke. ustavili obrat. Močno je narasla —o— Sava tudi pri Črnučah in v To- Pariz, Francija. — Franco- mačevem. Ravan ob izlivu Ljub-ske oblasti so vznemirjene! 1.1 anice v Savo je poplavljena da- TAJNO OBOROŽEVANJE nad vestmi, ki trdijo, da se v Francijo dan za dnem tajnim potom vtihotapi j a množina o- Ljubljanica. V gorenjem leč naokrog. Enako nevarna je postala toku dobe zadobi lahko vsaka oseba popolni odpustek Svetega leta, ako poleg drugih navadnih pogojev obišče tudi štiri cerkve, ki jih bodo določili škofje. ——o- UGODNI IZGLEDI ZA MLADE NEMKE Berlin, Nemčija. — Razmerje med številom moških in žensk v Nemčiji se čimdalje bolj izenačuje in kakor kaže, se bodo lahko omožila mnoga torek vršilo glasovanje, da se I dekleta, ki so morebiti to upa-prebivalstvo izrazi, ali naj bo]nje že izgubila. Dočim je leta v njih dovoljeno prodajati o-[1919 prišlo v Nemčiji na vsakih pojne pijače. Ta predmestja so11000 moških po 1101 žensk, jih Evanston, Oak Park, River For-| je prišlo v lanskem letu samo NOVO REKRUTIRANJE ZA GOZDNO ARMADO Chicago, 111. — S ponedeljkom se je pričelo popisovanje novih rekrutov širom celega II-linoisa za delavsko gozdno armado. Skupna kvota za Illinois je 15,500, od katerih se jih bo ta teden popisalo 7800. Za to delo pridejo v poštev samo mladeniči med 18. in 25. letom starosti, katerih družine žive na reliefu. Vse izdatke za potrebščine teh delavcev trpi vlada in obenem dobe na mesec $30 plače, od katere ostane njim $5, ostalih $25 pa morajo oddati za vzdrževanje svojih domačih. est, Glencoe in Winnetka. V vseh peterih pa so suhači odnesli ogromno večino glasov in bodo torej tisti, ki si bodo hoteli privoščiti požirek, morali iti preko meje v Chicago. -o- še 1059. IZGREDI BREZPOSELNIH Minneapolis, Minn. — Množica kakih 5000 brezposelnih oseb je pretekli torek vprizori-la izgrede pred mestno hišo. Prebila je kordon policije in vdrla v županov urad. Ko je policija upostavila red, je reliefni odbor, ki je tisti čas zboroval, sprejel deputacijo treh oseb, ki so izrazile protest proti sedanjemu sistemu podpiranja brezposelnih. dillingerjeva tovariša aretirana St. Paul, Minn. — Federalne oblasti so dobile v roke dve osebi, o katerih se je ugotovilo, da pripadate novo organizirani rožja, s katerim posamezne politične stranke opremljajo svoje pristaše. Tozadevne obdolž-be mečejo stranke druga proti drugi. Dasi policija trdi, da ni na vsem tem nikake resnice, je vendar justični minister odredil temeljito preiskavo. Boji se namreč, da bi ponovno ne prišlo do bojev na ulicah, kakor-šni so bili pred nekaj tedni. -o- obiskali so nas V sredo popoldne so obiskali naše uredništvo slovenski basketball igralci, St. Joseph's Sports, iz Collinwooda, O., ki so se udeležili letnih tekem K.S.K.J. v So. Chicagi te dni. j Vsi so krepki slovenski fantje, da jih je veselje videti. Obiskali so nas sledeeči: Frank Dolenc, Frank Cerne, Frank Ur-bančič, Joe Debelak, Joe Glavič, Henry Urbančič, William Kastelic in Matt Kastelic. — Vsem smo hvaležni za prijazni obisk in se še priporočamo! -o- voditelji se morajo spoznati Berlin, Nemčija. — Minister za transportacije je izdal odredbo, po kateri naj bodo avtomobili nazijskih prvakov in voditeljev opremljeni s sireno, kakoršna se uporablja na bojnih ladjah, dočim je za avtomobile drugih smrtnikov dovoljen le navaden avtomobilski rog. -o-- sneg skopnel in so potoki močno narasli. Reka Dobra se je razlila in poplavila vasi Zagrad in Pod-vrh. V nevarnosti so tudi druge vasi. Močno je narasla tudi Kolpa. -o- Tudi Drava narašča Maribor, 14. marca. — V noči od torka na sredo je Drava zaradi nalivov ;n pa kopnečega snega v planinah zelo narasla in je že tri metre nad normalo. Povzročila sicer še ni nobene škode, a zvečer še vedno narašča. Večjo škodo je napravila edino pri gradnji novega mostu na Mariborski otok, kjer je porušila in odnesla zagatne stene pri stebru na levem bregu in se z vso silo zaganja v podpornik na desnem bregu, ki je pa že tako utrjen in tako močno zabetoniran, da bo vzdržal pritisk. Poplavljena je tudi brv in je nevarnost, da jo valovi Drave odnesejo. --o- Smrtna nesreča otroka Celje. — Za Kresijo, na prostoru za starim okrajnim sodiščem so se igrali otroci. Med te- je že poplavila polje okoli Bevk. Sinje gorice in Blatne Brezovi-! ce. Prav tako so se Ljubljanici-' ni pritoki razlili čez bregove. Iži-]mi je tudi triletni sinček čev-ca je dosegla dopoldne že 2 m ljarskega mojstra v Prešernovi nad normalo. Poplavljene so že ujj0 Tonček Berglez. Otroci so nekatere ceste, tako Peruzzijeva,lse igraii prj trugi za gramoz, ki havptmanska in črnovaška. je bila prazna in je stala pokon- morska pošast v sredo zemskem morju Port Said, Egipt. — Na mor tolpi iz ječe pobeglega Dillin- slci obali v smeri proti Palestini gerja. Ejna je ženska, o kateri so ribiči odkrili velikansko se domneva, da je ljubimka Ivodno žival, kakoršna v tukaj- Dillingerjeva, drugi, moški, je pa Eugen Green, ki je priznal, šnjih morjih sploh še ni bila znana in je torej morala prida je bil s skupino, ki je pre- potovati iz oceana. Zver, kate-teklo soboto s pomočjo stroj- jre mrtvo truplo je bilo deloma nice ušla iz nekega stanovanja, .pokrito s peskom, tehta okrog ko jih je obkolila policija. Oba 15 ton; nje dolžina od repa do sta se vozila v avtomobilu, ko glave znaša 45 čevljev, nje usta je otvorila policija ogenj na :pa se lahko odpro devet čevljev nju ter je Greena težko ranila, na široko. Mestna občina je bila naprošena, da pošlje Barjanom čolne za vzdrževanje prometa. Veliki nalivi so biil po Notranjskem. Cerkniško jezero je polno vode. Planinska kotlina je delno že poplavljena in jo bo menda spet zadela katastrofa kakor lansko jesen, ko se voda kar 3 mesece ni hotela umakniti. Vse reke v Sloveniji so z največjo naglico silno narasle ter se razlile po poljih ,travnikih in vrtovih. Narasla Sava naprav-Ija ogromno škode od Šmarne gore tja do Kresnic, kajti trga velike kose plodovite zemlje. Odnaša drevje in je nevarnost, da bodo gotovi kraji ob Savi močno oškodovani po prvi pomlaadanski povodnji. -o—— Kamniška Bistrica dela škodo Domžale, 14. marca. — Jez v strugi Kamniške Bistrice zopet porušen. Deževje, ki traja že več dni, je v strugo Bistrice nakopičilo veliko množino vode, tako da je jeseni dodelani zasilni jez zopet odpovedal. Ker ta jez ni bil napravljen na občinske ali kake druge javne stroške, pač pa ga je napravil gosp. Bertoncelj na lastne stroške, trpi zopet precejšnjo škodo. Še ob jesenskih poplavah se je nekaj govorilo, da bo prišel r.a to mesto nov betonski jez, ko je pa vodna nevarnost minula, so pa tudi te govorice prenehale. -o- Gorski kotar Okoli Čabra, Delnic in v drugih krajih gorskega kotara se je sneg, ki je ponekod dosegel do 2 m, začel naglo tajati. Po poročilih iz Ogulina divja v gorskem kotaru hud vihar, ki ovira promet. Zaradi južnega vremena je ci. Otroci so trugo prevrnili, da je padla na Tončka, ga udarila na desno sence in mu zlomila desno roko. Otrok je bil na mestu mrtev. Tekla mu je kri iz ušes in ust. Na mestu nesreče se je kmalu zbralo veliko občinstva. Otroka so nato prenesli k staršem na stanovanje. Predrzni vlomilci Kranj, 15. marca. — Niti neposredna bližina sodnih zaporov ni zadržala predrznih vlomilcev, da ne bi vdrli v kranjsko sodišče, ki se nahaja v prvem nadstropju na dvorišču Majdičeve hiše, ho-teč dobiti lep plen, ali pa morda kake važne akte. Iz Majdičevega vrsta so prelezli kake 3 m visok zid, ki na zadnji strani poslopja loči sodišče od vrta. V pritličju se namreč nahajajo sodni zapori, zgoraj pa sobe okr. sodišča. Vdrli so v eno izmed sob, vse prebrskali in pregledali, odprli predale, skušali navrtati blagajno, kar se jim pa ni posrečilo__ Morali so prav hitro in brez plena odkuriti, ker so bili prepode-ni. — Vlom je bil izvršen v zgodnjih jutranjih urah. -o- Napaden Zagoneten napad je bil pred kratkim izvršen na zasebnega uradnika Edvarda Sesslerja v Mariboru. Ko se je ponoči vračal iz kavarne domov, je videl iti pred njim nekaj mladih moških. Ker je bilo vselej na ulici več pasantov, se ni brigal, kdo so. Nenadoma so se pa o-brnili in ga pobili na tla, da je obležal nezavesten. Šele v bolnici se je zavedel. -o-- »irite "amer. slovenca"! r Stran S •AMERIKANSKI SLOVENEC 1'etek, (i. aprila 1934 AMERIKANSKI SLOVENEC The first and the Oldest Slovene Newspaper in-America, Established lSttl, |lli 4» najstarejši slovenski t,, ■ list v Ameriki, W 0«anovlj«n leta JW1. t«h«]a vsak dan razua nedelj, poae-fjklikov in dnevov po praxnikitau Izdala In tluka! EDINOST PUBLISHING CO. Nailov uredništva in uprave: (849 W. Cermak Rd.r Chicago Jelefon: CANAL 5544 Naročnina: „$5.00 . 2.50 _ 1.50 celo leto------ Ca pol leta------ IC* četrt leta------- Za Chicago. Kanado In Evropo: l« celo leto----$6.00 Za pol leta_______3.00 Za četrt leta----1-75 iMued daily, except Sunday, Monday and tfaa day after holiday«. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Addres* of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phoue; CANAL 5544 For one For half Subscription: year___ a year ---- _$5.00 _ 2.50 _ 1.50 For three months----- Chicago. Canada and Europe: For one year_____$6.00 For half a year -- 3.00 For three months---1----1-75 govo delo ponosno stoji v mestu Louvre, in prizadeva, ta doseže. Nauk: Kdor se trudi Ne živiš dolgo, če preživiš mnogo let, nego, če mnogo na- rediš. so se obredi začeli ob 7. uri, nato je bila peta sv. maša, pri kateri smo slišali veselo Alelu-jo in so se zopet oglasili zvonovi in orgle. Zvečer ob pol 8. je bil blagoslov velikonočnih jedil ter kratke molitve. Glavno je pa bilo na velikonočno nedeljo ob 6. uri, ko je bilo slovesno vstajenje našega Zveličarja s procesijo, katere so se udeležili PRIMARNE VOLITVE La Salle, 111. V torek 10. aprila bomo imeli v La Salle county, primarne volitve. Slovenci, kateri smo ameriški državljani, je naša dolžnost, da gremo 10. aprila vsi na volišče in tam oddamo svoj glas takim možem ali fantom, ki so ga ',mlajših, združila v enega. Seje bodo sedaj vsak mesec, ne samo štirikrat na leto. Tako je najbolje. Kaj bi se vedno cepili v krožlie. Toliko je teh posebnih krožkov in društev,'da bo že skoraj vsaka družina imela svoje društvo. In društvo je sklenilo, da z vsemi silami dela za propa- v resnici vredni in niso samo su- gando idej društva Najsv. Ime-he pijavke ljudstva. — Slovenci na. Posebno med mlajšimi. Dru- šolski otroci vsi v belo oblečeni i imamo dva dobra slovenska ro-štvo Najsv. Imena je pač naj- Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu Je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Vedno naprej Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Ta rek poznamo vsi. Pomeni j da kdor se noče truditi, noče delati, temu tudi Bog ne more pomagati, ker si sam noče dobro. Kdor pa se sam trudi in prizadeva, da bi dosegel uspeh, temu tudi Bog pomaga. Katoliški Slovenci v Ameriki imamo sami take dokaze. Naši vrli pijonirji, ki so nam ustanovili naše vzorne slovenske podporne organizacije, časopise, slovenske župnije, razne druge ustanove, so si s tem postavili nesmrten spomenik. Začeli so, trdo in marljivo so delali in Bog je blagoslovil njih delo. Pomagali so si sami in Bog jim je pomagal. Veliko delo, ki so ga začeli naši slavni pijonirji, so prepustili nam drugim, mlajšim, in mi ga bomo zopet pustili drugim mlajšim za nami. Tak je zakon narave. Rodovi gredo, umirajo, prihajajo novi in sprejemajo nase, kar so imeli prejšnji, In zopet gredo, umirajo in za njimi zopet prihajajo novi. Človeško življenje je minljivo — delo je trajno. Katoliški Slovenci v Ameriki imamo lepo razvite katoliške podporne organizacije in društva. Naša dolžnost je, da za nje neprestano delamo, jih širimo in večamo. Le dokler bomo delali za njih napredek, bodo napredovale. Istotako imamo svoje katoliško slovensko časopisje. Tudi za tega moramo gledati, širiti moramo njegov krog in vpliv in ta bo širil vpliv naših katoliških društev in organizacij, vpliv slovenskih župnij in vse, kar je dobrega med nami Slovenci v Ameriki. Geslo katoliških Slovencev v Ameriki mora biti vedno: Naprej! Vedno naprej! Kadarkoli bomo jenjali delati za napredek naših organizacij, našega časopisja in za vse drugo, kar Ker ca Majnika. Marsikateri imel med pridigo solzne oči. Metoda. Ker je društvo veliko, so župnik priporočali, da pride članstvo kolikor mogoče k spovedi v soboto popoldne, kar so člani tudi vpoštevali. Torej na tiho nedeljo pri prvi sv. maši smo imeli skupno sv. obhajilo, pri kateri priliki je imel č. g. župnik zopet v srce segajočo pridigo in nam opisal življenje je našega, prav tedaj bo začetek našega nazadovanja. Tega pa menda nihče izmed nas noče. Kadarkoli so razglašene kake kampanje za kako našo skupno katoliško stvar, tedaj moramo katoliški Slovenci vsi na KAKO SMO SE IMELI V SHE-hrvatski rojak, BCYGANU Sheboygan, Wis. Mislili smo že, da bomo brez slovenskega duhovnika v postnem času, kajti od božiča, odkar je zbolel Rev. J. C erne, pa do pepelnične sride smo imeli skoraj vsako nedeljo drugega duhovnika. Toda med tednom smo bili brez duhovnika. Na pepelnico je prišel Rev. Victor Rogulj iz Milwaukee, da je imel sv. mašo in zvečer sv. kri-žev pot. Takoj drugi dan je šel zopet nazaj na svojo faro v Milwaukee. Zopet smo mislili, da bomo ostali brez duhovnika, ki bi razumel naš jezik. Toda prvo postno nedeljo, ko pridemo k sv. maši, pa pridejo pred oltar Rev. V. Ardaš. pri nas poznani še od lanskega leta, ko so bili pri nas za začasnega župnika. Zopet so se nam srca razveselila, ko so nam o-znanili, da ostanejo tukaj kot začasni župnik, nakar so nam oznanili spored postnih pobožnosti. Naj malo opišem ta spored ali postne pobožnosti. Vsako nedeljo popoldan in sredo zvečer smo imeli sv. kri-žev pot, pri katerem je bila cerkev polna vernikov kot ob nedeljah pri sv. mašah. Drugo nedeljo v postu je pristopilo skupno k sv. obhajilu društvo Kršč. žena in mater. Tako se je ta dan tudi začela 40urna pobožnost in se nadaljevala v ponedeljek in torek. Prvi dan v nedeljo je imel pridigo Rev. V. Rogulj iz Milwaukee, v ponedeljek in torek pa Father Ambrožič, OFM., iz Lemonta. je veliko faranov za časa ter nešteto ministrantov, za ka-;jaka na demokratsko stranko in terim je korakal č. g. Rev. V. j sicer za Committeeman. Ta dva pa bi skoraj j Ardaš z Najsvetejšim v rokah, [sta Mr. Joe Stukel, 3rd prec. in važnejše društvo v fari poleg drugih stanovskih društev, zato mu moramo zanaprej posvetiti rekel, da prav gladko govorijo [Kot se mu je videlo na obrazu, i'Mr. Johan Režen. Oba sta dobra'tudi več pozornosti. Prihodnja demokrata in oba se vam pri-'seja društva bo drugi petek v slovensko, da jih lahko vsaky je zavedal, da je imel v ro-razume. Ko jim je gospod opi- kah in srcu živega Boga. Po sal patrono njih društva, jim je! proeesiji je bila peta sv. maša, rekel, da si niso mogle lepšega pri kateri so prav lepo prepe_ imena izbrati kot je ime Kralji-lVali pevci in pevke na koru> je katerim gre vsa čast, da so svojo nalogo, katero so si sami na- Takoj naslednjo ali tiho ne- ložili; tako lepo izpeijaii pod deljo smo prišli pa na vrsto članstvo društva sv. Cirila in spretnim vodstvom organistinje Miss Stance Skok. Med sveto mašo se je č. g. župnik najlepše zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se tako lepo praznujejo velikonočni prazniki, katere je tudi iz srca voščil vsem laranom. Zahvalil se je tudi vsem številnim, ki so mu poslali pismene čestitke za praznike, i megle — Naj mimogrede omenim, da naši cerkvi ni sedaj nobene- poročata. Eden izmed njiju bo'mesecu aprilu, torej danes teden gotovo izvoljen. — Za sodnika La Salle County Courtu se vam priporoča da volite Mr. Leo Siedlecki, pristen Slovan in katoličan. — To vam priporoča vaš Demokrat. -o-- Chicaški novinar. ČLANOM DR. NAJSV. IMENA So. Chicago, 111. V nedeljo, 8. aprila, je skupno sv. obhajilo članov društva Najsv. Imena, tako starejših kakor mlajših. Pričakovati je, da se brez izjeme vsi udeležijo. Velikanoč nas je pozdravila z Zato n»J žene in matere aprilovo krmižljavostjo, menda mj0 sv°Je ™>že, oziroma sino-se je sonce balo, da bi ga poslali ve> ce morda ti pozabijo. Spo-po prvega aprila, pa se je kar le- ved^e že, v soboto popoldne in po odelo s kožuhom oblakov in O TEM IN ONEM IZ CHI-CAGE Chicago, 111. pevci 40urne pobožnosti opravilo sv. spoved in prejelo sv. obhajilo, so si mogoče Rev. V. Ardaš mislili, da ne bodo mogoče patronov društva, sv. Cirila m mu dovo]jeno na kor> dokler je Metoda, kako sta se trudila m kaj prostora v Cerkvi. Toda ta trpela za slovanski narod. Mar- dan je bila izjema> ker je bila si kater emu se je utrnila solza oerkev nabito polna> Tako tudi iz očesa ter neprisilno zdrknila na koru< Ako bi ne bm po licu. Naj omenim, da še nobeno leto ni bilo tako veliko število navzočih pri skupnih zadaj sedelo na navadnih sto sv. obhajilih kot letos. lih, katere so prinesli iz dvora- Cvetna nedelja je bila pa do- ne, veliko ljudi je pa stalo pred ločena za vse ostale. Mislili vrati. Med sv. mašo je imel g. smo vsi, da jih ne bo dosti, to- g. župnik lepo zamišljeno prida pristopila je skoraj cela digo. Predno je priqel, je rekel, cerkev k sv. obhajilu. Skoraj da ni dosti časa za pridigo, ali vsako soboto je bil spovednik da bi šel tak velik praznik mi-v spovednici od 3. ure popol- mo brez pridige, ni mogoče. — dan, pa še čez 9. zvečer. Le to- Zatorej je prosil malo potrp-liko je zapustil spovednico, da ljenja in nam je v kratkih be-je zavžil malo večerje, pa zo- sedah veliko lepega povedal od pet nazaj v spovednico. Še ta-velikonočnega praznika aH kih obrazov je bilo več videti! vstajenja našega Zveličarja. pri obhajilni mizi, ki že niso'Da bi le vsi njegove besede ob-bili več let. Pa zakaj bi tudi ne | držali v srcu in se po njih rav-prišli, ker njegova prijazna in nali. Ob 9. uri je bila druga obenem resna beseda mora pri- (peta sv. maša s pridigo, pri Izvabiti vsakega, ki jo sliši. jteri je bila cerkev zopet polna. Na cvetno nedeljo nam je bi-'Popoldan ob pol dveh so bile zvečer od 7. ure dalje. V nedeljo se bomo vsi zbrali pred sv. ' Vseeno ni manjkalo sonca v |mašo> to -ie ob 7:45, v cerkve-naših srcih, bilo je toliko več du- jm dvorani, odkoder skupno od-hovnega veselja v nas, veliko-1:korakamo v cerkev, v prve katoličanu 1)1 slučajno kateri ne nočni prazniki so vedno studenec duhovnega zadoščenja in užitka." Slovenski rojak, Father Alban prvi, mogoče nazadnje še gori;Bazilik, nam je pripomogel, da ne bi mogli. Veliko ljudi je od smo se z misijonom duhovno pre novili. Dasi je bil misijon na men j en predvsem angleško govorečim, smo se misijona udeleževali vsi. Toliko nas je bilo vsak večer, da sem dejal pri sebi, ko bi smeli, kar šli bi in temu gospodu cerkev sv. Pavla ukradli, prav tako bi jo Slovenci trikrat napolnili. Naši nemški sosedi so se izselili tekom let in jim cerkev prazna stoji. Hvala v imenu faranov patru misijonarju za lepe nauke. Na belo nedeljo nam bodo zo- prišel v dvorano pred sv. mašo, ali da bi bil pozen, naj vseeno stopi v cerkvi naprej v prve klopi, da bodo tako člani vsi _ jskupaj, kar je vsekakor lepše, kakor če so raztreseni v cerkvi po klopeh. Vsak naj prinese s seboj tudi regalije (medalje), kdor jo ima, seveda. Kdor je pa nima, jo bo dobil v dvorani pred sv. mašo, samo pravočasno naj pride tja, da ne borno potem pozni za v cerkev. Po končani sv. maši bomo kakor po navadi skupno molili v cerkvi, nakar se podamo v dvorano na zajutrek. V ponedeljek je društvena seja. Pridite na sejo vsi stare j- ali vseeno so priporočali, da kateri še niso opravili verske dolžnosti za velikonoč, da bo- dolo. Gre za nas vse. Baš letos imate dve važni organizaciji imeli več veliko spovedovanja, kampanje, to ste naša slavna K.S.K. Jednota in naša ugledna Družba sv. Družine. Vseh nas katoliških Slovencev je dolžnost, da delamo po svojih močeh za njun prospeh in porast. Kajti za kolikor bodo porasle naše organizacije, za toliko večja in močnejša bo skupna moč katoliških Slovencev v Ameriki. Zato karkoli kdo stori v dobro kampanj naših društev, ali v dobro kampanj katoliškega tiska med nami, ta pomaga zidati skupno moč katoliških Slovencev v Ameriki. Ta velika prijetna zavest v srcu bi morala biti prijetno in radostno plačilo vsakomur za delo, ki gre v dobro skupne stvari katoliških Slovencev v Ameriki. Bodimo zidarji pri vsakem našem dobrem skupnem narodnem delu. Pomagajmo si sami in Bog bo nam pomagal. Naše geslo naj bo: Vedno naprej za našo stvar! la oznanjena pobožnost ali pete litanije in blagoslov z Naj-vspored velikega tedna. Veliko'svetejšim. sredo, kot po navadi, je bil sv. j Tako smo zaključili veliko- križev pot, v četrtek je bila ob nočne praznike, kateri vem, da .. . , v . . 8. uri peta sv. maša, po sv. ma-!bodo ostali vsem v najlepšem1 nastopom tudi nek drug sloven-1 pošljejo svoje sinove, izpostavljeno Najsvetejše'spominu. C. g. župniku Rev. V. ! ski zbor. Ce se ne motim Pevski društvu, na sejo. ■ptst- naši pevci zapeli. Vabljeni so ^ člani, ker puste in dolKožaar vsi rojaki od blizu in iz sosešči- l»e so seje, če je tam samo par ne na severu in jugu, da pridejo jčlanov, kar se največkrat zgo-k nam v šolsko dvorano, prihod- di- Pa še to je, da so navadno njo nedeljo, t. j. 8. aprila. Adrija sejah, vedno eni in isti, med-bo imela koncert in plesno vese- .tem, ko nekaterih sploh ni na lico. Koncert prične ob pol 4. po- 'seje. V četrtek, 12. aprila, je poldan. Vstopnica velja samo 35'pa seja za vse člane Holy centov. Na programu imajo baje Name Juniors. Tukaj se opomi-na j lepše pesmi. Gostoval bo med nja matere, da one skrbijo, da ki so v si Samo oni, ki je navdušen in ambicijozen, lahko upa, da si bo skoval pravi ključ, s katerim si bo odprl vrata do napredka. Neki neznani kipar je nekoč dejal: "Jaz bi rajši ustvaril nekaj lepega in krasnega, kakor pa, da bi dobil milijon dolarjev." — Povest o njem pravi, da ni vedel ne znal, kje bi dobil denar za svojo stanarino, toda nekega dneva je eno izmed njegovih del dobilo najvišje priznanje od francoske vlade in nje- prav lepo pridigo. Če so prav nov, katerih je bila polna cer-J obhajilu društvo Young Ladies Učnih. Farno kegljanje se je že mesec brez glasu, — se nisem kev. Po molitvi je bil blago- Sodality. Popoldan po blagoslo-! končalo z zmago Griiovih fantov do vsako jutro spovedovali od1 celi dan "v Čaščenje. Verniki so; Ardašu pa želimo, da se malo Zbor "Prešeren". 7, do 8. ure, da bo imel vsak'pridno hodili' molit celi dan.' odpočije ter da mu Bog stotero j Pri nas se tudi pridno pri-j priložnost opraviti kar je dol-! Društvo Kršč.' žena in mater je poplača za ves njegov trud, ki pravljamo na kegljaško turnejo v j žan pod smrtnim, grehom za'imelo uro molitve od 2. do 3. ga ima z nami. J Johetu. Samo še 14 dni imamo J velikonoč. Bili so večkrat že!ure. Zvečer od 7. do 8. ure jej Prihodnjo nedeljo, dne 8.j do: tiste nedelje, pa slišim, da pred 7. uro v spovednici, kajti, bila pa ura molitve vseh fara-; aprila, pristopijo skupno k sv. imajo že deset "teamov" priprav- bolezni v grlu kot so omenili, je njih največje veselje, ako verniki v obilnem številu prihajajo k sv. spovedi in sv. obhajilu, posebno v postnem času. — Takoj naslednjo nedeljo je imelo skupno spoved in sv. obhajilo hrvatsko dr. sv. Trojice. Pri tej priliki je bila hrvatska pridiga. Takoj naslednjo nedeljo je imelo skupno spoved in sv. obhajilo žensko društvo Kraljice Majnika, katerim je č. župnik naredil C. Grmek, tajnik. RADI sem že tretji slov z Najsvetejšim. Veliki pe- vu in zvečer pa priredi društvo tek so se pričeli lepi obredi ob (Kršč. žena in mater Card party 8. uri zjutraj. Ker je bil pa ve- v prid cerkve v cerkveni dvora-lik snežni vihar, ni bilo toliko ni, kamor ste vsi vabljeni. Pra- ljudi pričujočih, kot bi jih-bilo, vijo, da bo nekaj takega, kar j če bi bilo lepše vreme. Od 12. i še nismo videli v naši dvorani.1 /n n» a \ tt , • i • mc.^el udeležiti volivnega sho- (Grills A. C.). Ivegljavski pro-, stori so bili letos redno zasedeni, da g. Wm. B. Lauriča. Rečem Upamo, da Chicago odnese prvo 'pa: če SLOVENCI v tem okrožju prilično lahko glasujejo za lavoriko v Jolietu. Društvo Najsv. Imena se pri-previja, da udruži dva "teama" jtujta Sahbatha, bodo brez skr- ure pa do 3. popoldan so imeli j Ker pa upam, da se bo še kate-j v farno ligo žogometcev (Base- bi za Svojc vest lahko glasovali molitve šolski otroci, ob 3. urin drugi kaj oglasil, bom ja^ bali). Obeta se nam zopet dobra slovenca Lauričha. (Ogl.) je bil sv. križev pot. Ravno ta-!nehal in naredil piko. ko tudi zvečer ob pol 8. Ker je nehalo snežiti, je bila .zopet velika udeležba. Na veliko soboto John Udovich. ŠIRITE AMER. SLOVENCA nedeljska zabava za poletno sezono. Novica je, da sta se oba krožka društva Najsv. Imena, krožek starejših in krožek • Rev. J. C. Smoley. (Paid Political Adv.) TARZAN V NOTRANJOSTI ZEMLJE (41) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS i «1«1. »> gdpp Vx* SJ.Brm*e* Predno sta Jason in Jana nadaljevala plezanje visoko v gorovje, sta se Ustavila oh nekem potoku. Bilo je namreč v tem gorovju veliko vode, ki sc je nabirala v raznih kotanjah in tudi studenci so bili. Jana je tudi vedela, da se bota lahko preživljala z raznim sadežem divjih dreves. Če sta si kedaj zaželela mesa, ga je pa Jason preskrbel s svojo puško. Tako sta brezskrbno potovala naprej. Dckte, ki bi ji prisodili po našem zemskem štetju, da spada med omikance stare kainenite dobe, je bila zelo razumna. Zelo hitro so delovale njene misli, čimdalje je opazovala doslej neznanega Jasona. Domislila se je, da mora na vsak način iznajti način, po katerem bi se razumela. Ni trajalo dolgo, ko je prišla na dobro misel, da ce mora Jason na vsak način naučiti njenega jezika. Takoj je poskusila, ne da bi čakala in sicer tako le; Najprej je položila svojo roko na prsi, kot bi hotela ppkazati na sebe in obehem izgovorila svoje ime Jana. Nato je svojo roko položila na Jasonove prsi, na kar je Jason raiumel in izgovori! svoje ime Jason. Tako sta se počasi učila besedo za besedo, ko sta korakaja proti Thipdar gorovju in Jason ji je verno sledil, ne vedoč kam gre. Ko je bila Jana trudna, je pripravila s trave, največkrat pod kakim drpvfesom, se tam vlegla in zaspala, Jason j s pa stražil. Ko se je ona naspala, je šel počivat on in ona je pazila, da ni od kod prišel neznan sovražnik. Največja nevarnost za nju so bili veliki netopirji ali tip-darji, kakor so jim pravili v tbželi Peilucidar, od katerih je tudi gorovje dobilo svoje ime. DENARNE POŠILJATVE v Jugoslavijo, Italijo in vse druge države pošiljamo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu, Denar dobijo prejemniki po pošti direktno na dom brez odbitka. Ker se cene pogosto menjajo, računamo po cenah onega dneva, ko prejmemo denar. --Včeraj so bile naše cene: Za izplačila v dolariih: Za $ 5. pošljite....S 5.75 Za $10. pošljite—.$10.85 Za $15. pošljite....$16.00 Za $25. pošljite....$26.00 Za $40. pošljite....$41.25 Dinarji: Za $ 2.70.......... 100 Din Za $ 5.00.......... 200 Din Za $10.00.......... 400 Din Za $12.25.......... 500 Din Za $24.00..........1000 Din Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovcnca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL Družba sv. Družine (the holy family society) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. 'Zcdinjenih Državah Inlif»t III Lnkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. »-^UGZ. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Juliet, 111. 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. 2. podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway St.. Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Škur, 123 — 57th St., E. Pittsburgh, l'a. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N'. Chicago St., Joliet, III. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach', 2210 So. Damcn Ave., Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, 111. Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., La Salle, Illinois. Joseph Pavlakovich, .59 Winchell St., Sharpsburg Station, E. Pittsburgh, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Do dne 1. januarja 1934 je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter bolniške podpore v znesku $118,825.66. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. V mladinski oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta 'n so lahko v tem oddelku do 18. leta. Rojaki(inje)! Pristopite k Družbi sv. Družini! CENTRALIZACIJA SIGURNA PODPORA. — D. S. D. 100% SOLVENTNA. RAZNOTEROSTI Primer dobre reklame so odkrili pri izkopavanju v Serapo-vem svetišču v bližini Memfide. Tu so našli kamenito ploščo, na kateri je bilo zapisano: "Razlaga msanje, stojim pod vodstvom bogov, prinašam srečo in sem s Krete doma." Značilno je, kako je znal mož izkoristiti tudi bogove v svoje namene in opozar- ANEKDOTA j galne kapice. Teh kolobarekov, Monakovski zdravnik dr Peltzlžgeš. Okrog palčiee so narejeni je imel še prav majhno prakso j ozki kolobarji, ki so mesto vži-in veliko željo, da bi kaj zaslužil.j ki so vsaksebi po vsej vžigalici, Nekega dne pride k njemu mož! je 20. Ko prvič prižgeš, prižgeš z boleznijo, ki bi jo moral dalj časa zdraviti. Kakor je to zdrav- prvi kolobarček, ki gori toliko časa kakor lesena vžigalica. Pal- niku ugajalo, ga je potem popa-jčica pa je spravljena v kovin-rilo, ko mu je mož dejal, da ima skem tulku, iz katerega moli le le majhne dohodke in da ne rao- en klobarček. Ko to pogori, pal- jati na to, da je tujec — kar je re dosti plačati. Premišljeval je, čka ugasne. Ta palčka je mnogo v tistih časih očitno prav tako da bi našel kakšen izhod, in je cenejša ko 20 lesenih vžigalic.— vleklo kakor danes, ko si razni gi" in drugi takšni "logi" iz Ev-"fakirji", "astrologi", "grafolo-rope doma nadevajo eksotična imena, da bi bolj imponirali. Tudi kraj za svojo reklamo si je mož izbral spretno. Plošča je stala namreč v dolgi aleji sfing, ki je vodila ljudske mase do svetišča. --o--- STAROST DUŠEVNO POMEMBNIH LJUDI Neki ameriški raziskovalec je objavil zanimivo statistiko o starosti duševno pomembnih ljudi. Upošteval je kakšnih 190 velikih osebnosti, pri katerih je kot povprečno življenjsko dobo ugotovil 68 do 69 let. Pri tem je opazil, da jih mora deliti v dve ka- končno menil: j No bomo videli! "Bilo je že več bolnikov, ki mi niso plačali v gotovini, temveč z delom, n. pr. neki krojač s spalnim plaščem, neki dentist s plombo. Mogoče bi se tudi midva dogovorila za sličen način." "To bi mi zelo ugajalo," je odvrnil bolnik, "bil bi vam že hvaležen, če bi me ozdravili m ne bi bilo potrebno, da vam plačam v denarju. Tudi jaz bi lahko za vas kaj zastonj naredil." "Kaj pa ste?" je vprašal zdravnik. "Grobokop," je odvrnil mož. METRE DOLG MAMUTOV ZOB Kakor poročajo iz Berna, so našli tam mamutov zob, ki je dolg 3 m in 15 cm. Širok je 57 centimetrov. -o-- Ščetke za lase, ki po daljši u-porabi postanejo mehke, lahko spet napraviš trde tako, da jih namočiš v raztopini galuna. Maščevanje. — Sodnik: Ob- rv JUGOSLAVIJO I'jrko Havre 9 Hitrem Ekspresntm Parniku ile De France 14. aprila, 5. maja, 26. maja PARIS 28. aprila, 19. maja CHAMPLAIN 21. aprila, 12. maja Ni Čiščenje oken. Ako namažemo ■ šipe s parafinom in potem do-VŽIGALICA, S KATERO 20- bro zdrgnemo s kako krpo, se KRAT PRIŽGEŠ b0(i0 0kna svetila kakor kristal. Kakor poroča "Pforzheimei: tegoriji: v može dejanja (gene- Anzeiger", sta dva meščana v rali, državniki, papeži itd.) ter Pforzheimu na Nemškem izna- sojeni ste zaradi sleparstva na v može razmišljenega tempera-' šla novo vžigalico. Ko prižgeš, mesec dni ječe. Pa vidi se mi, menta (muziki, pisatelji, upo-'je ne vržeš proč kakor doslej da sem vas v svojem življenju dabljajoči umetniki). V prvi ka- j ampak jo spraviš za drugič. Dol- že nekje videl, tegoriji je povprečna življenj-! ga »i debela ni bolj kakor na-j Obsojenec: Gotovo, gospod ska doba 74 let, v drugi nekaj vadna vžigalica. Narejena pa je sodnik, učil sem vašo hčerko več nego 64. j iz neke snovi, ki gori skoro brez na klavir. Dočim živijo papeži povpreč- pepela, brez duha in brez dima.j Sodnik: Tako? No, pa še en uo po 68 let, dosežejo predsedni- S tako palčico lahko 20 krat pri- post s trdim ležiščem, ki parlamentov v povprečju 80 j let. Vladarji v splošnem ne žive1 dolgo, tako znaša povprečje za! angleške kralje 57 let, za franco-' ske kralje je bilo celo 47 let. Filozofi žive povprečno 70 let, slikarji 65, pisatelji 62, pesniki 59 let. V splošnem pa velja za duševno življenje, da je zvezano z visoko starostjo. Najzanimivejše vesti so v Amer. Slovencu: čitajte ga! "Bodimo odkriti: -— Jaz potrebujem delo" GLASUJTE ZA |x| LEON SIEDLECKI DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA •S1 O D N 1 K A LA SALLE OKRAJNEGA SODIŠČA --Vaš glas bo znal ceniti - Stanuje v La Salle 34 let: graduiral s pravniške ern I niverze. Primarne volitve: 10. aprila ,>le Northwest- Volite za sledeče kandidate redne republikanske stranke v 21 wardi ,l?*ke vozne cene v dele Jugoslavije vse !"'Jasnila in potne liste vpra-naše pooblaščene aur.ntr ca Srenefa, J^ie 30f. n. Michigar Chicago, 111. Ave DRASLER SERVICE STATION CORNER 12th AMD SHERIDAN ROAD NORTH CHICAGO, ILL. Telephone: NORTH CHICAGO 5859 7.a automobile in truke je vedno v zalogi Red Crown gasolin, najboljši gutiiiji—Tires, baterije, (ceasing'in najboljše olje. Rojakom se priporočani v domači naselbini, kakor tudi rojakom,.ki potujejo z avtoji preko našega mesta. HON. GEORGE F. BARRETT je ponovni kandidat za ward- MR. JAMES L. KOSTKA Mr. Kostka je rodom Slovan, rojen na Fisk St. in 20th Place, pred 46. leti, in vedno stanuje v tem distriktu. Po poklicu je MR. LEO JURJOVEC MR. J. A. STANEK nega načelnika (Ward Coni- i , , .. ~ . x i : .n v . ——■>. .? , , odvetnik. On je mož, ki pose- ]e ui eden tistih bnhtnih moi, ki hočejo rae mitteeman) redne republikan-i .. ... . , , vedeti in ne verujejo ničesar. Delni je v je- . . , „„ m„ duje visoko lZODraZDO in VSe klarniinje imel zelo močno, zdravo ieno Ma- ske stranke V 21. Wardl. Mr. . ..... .. , , . "jo. ki je prišla iz Btarega kraja pred dvema „ .... v ,, . kvalifikacije Za urad, V Kate- |Barrett 1ZhafnJ! T\ rSeIbr kandidira. Leta 1932 je tem distriktu vse svoje življe-1 ženega društvenega delavca v kajti hotela je hitro napraviti denar in se ne, rojen na 1934 WeSt Cermak ... ,. i • vi'ni ,Scst Wsecev je Slo dobro in Mike j« D J o 11- t •! "" Prvlc IZVOljen pO Zaslugi je slovenskim volilcem znana je kandidat za kon'gresmana za popularna osebnost. — Njega S. kongresni distrikt v Chicagi. spI0h ni potreba predstavljati Mr. Stanek je rodom Slovan, 'slovenskim volilcem, ker ga po-po poklicu tiskarski podjetnik. 2naj0 vsi kot zavednega Slo-On je vojni veteran zadnje sve- venca, dolgoletnega farana sv. lovne vojne. Mr. Stanek živi v Štefana in dolgoletnega nevdu- Ht OlFFIEe. s—-6:30 , a- m. to 8:30 p. m c . Tel. HAR. 0751 ^®!stently Low Prices Sun. 9-1 JPPositl e Davis Store, 2d Floor OR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG 2000 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOT.AGO CELI DAN V URADU. Road. Po poklicu je pravnik. Zavzemal je že mesto mestnega sodnika v Chicagi, katerega je prostovoljno odstopil radi ,— V^^dar posiuw, kajti v\i j«"sam lpreobil„ega odvetniškega po- sla. Je brat znanega pokojnika Mr. Charles Barretta. Z njim se je udejstvoval v politiki vsa svoja leta. Slovenske razmere v naši naselbini so mu dobro znane in je vedno drage volje rad pomagal prošnjam naših rojakov v raznih političnih zadevah. Njegova dosedanja naklonjenost do riaših ljudi je najboljše priporočilo za zopet-no izvolitev za wardnega načelnika redne republikanske stranke. Mr. George F. Barretta za državnega poslanca (Representative to the Legislature) za 15. senatorialni distrikt. Tekom svojega prvega termina se je izkazal kot mož izrednih sposobnosti za ta urad, zato ga je redna republikanska stranka ponovno nominirala za svojega kandidata za letošnje volitve. Mr. Kostka je odobren od vseh vodilnih mestnih časopisov in raznoterih drugih civilnih organizacij. Mr. Kostka je mož, ki je navdušen za "new deal" v vladanju. Illinois Legislative Voters nje in je zelo agilen in sposo- naselbini, ben mož, posedujoč vse lastnosti in sposobnosti za visoki u-rad, v katerega kandidira. Kot tak zasluži splošne ljudske podpore pri volitvah. Mr. Stanek je mnogo študiral politično življenje ne iz kakih knjig, Sami sebi boste koristili, če greste prihodnji torek na volišče in mu oddaste svoj glas! League pravi o njem: "James L. Kostka, odvetnik, ima izred ne sposobnosti in obeta postati najboljši zakonodajalec." Vo lilcem se priporoča! SLOVENCI BREZ RAZLIKE, H KATERI STRANKI SPADATE, VOLITE ZA GORI OMENJENE KANDIDATE! (Političen oglas) marveč iz praktičnih skušenj. Je mož, ki vedno rad pomaga vsakomur, ki je pomoči potre-ben in je obenem nedosegljiv bojevnik za ljudske pravice. Takega moža kongres potrebuje. Zato bo vsak volilec storil dobro sebi in državi, ako na volilni dan voli Mr. Staneka za kongresnika za 5. kongresni Mr. Leo Jurjovec kandidira na listi redne republikanske stranke v 21. wardi za senato-rijalnega odbornika (Senatorial Committeeman), za 15. senatorialni distrikt. Ta urad je sicer zelo častnega značaja in ni to plačana služba, toda je pa važen urad, ker ima vsak senatorijalni odbornik posvetovalni glas in pa pravico svetovanja in odločevanja v vseh važnejših političnih in gospodarskih zadevah. Ker poseduje Mr. Jurjovec vse sposobnosti za urad, za katerega kandidira in zlasti še, ker je Slovenec, je dolžnost vsakega Slovenca, da prihodnji distrikt. Pojdite na volišče in torek zanj glasuje! Ne pozabi-volite zanj! |te gesla svoji k svojim! ^ i K | % Dopisi lokalnih § I društev ____________Ji iz URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12 D.S.D. Joliet, 111. Tem potom se naznanja člani- , cam našega društva, da bomo imele redno mesečno sejo v nedeljo 8. aprila ob 1:30 popoldne v šolskih prostorih. — Članice, prosim vas, da se seje udeležite ; v velikem številu, ker le tako bomo napredovale, če se boste u-^eleževale društvenih sej. Ce je t Ua- seji veliko članic, se lahko ^arsikaj dobrega ukrene za dru-*tvc- — Kakor vam je znano, je JJSD razpisala veliko kampanjo 2a Pridobitev novega članstva v °ba oddelka. Nagrade pri. tej UimPanji so lepe. Delujmo torej roka v roki za to lepo organiza-1 ! ei.io I)SD in potrudimo se za njen n»Predek. Ce bi se vsaka, kar 1Uls je v društvu potrudila in Pridobila po eno novo članico, bi ttaše društvo lepo napredovalo in lePo narastlo. Zavzemamo se in (1elujmo na to, da bo naše dru-!' tvo ob koncu leta štelo 200 čla-I Ni tako težko, samo nekoli-\ 'Co čas;t je treba žrtvovati in tu 1)11 tam kako besedo ziniti, pa je 8tvar gotova. Približal se je čas veselic in |uko bo tudi dan naše veselice, ^ bo 12. aprila, kmalu tukaj I veselica bo namreč v Slo- |. VefUii dvorani, kamor vabimo ^ naše prijatelje in prijatelji-vse ostale, ker upam, da jo za vse dovolj vsakovrstne zabave. Le pridite, ne bo vam žal. — Sosestrski pozdrav. Ana Jerisha, prods. -o- IZ URADA DR. SV. TEREZI JE ŠT. 16 D.S.D. Chicago, III. Društvo sv. Terezije vabi vsa uhicaška društva, da pridejo na veselico, katera bo 15. aprila ob 7 :30 zvečer. Na veselici bo igrala izvrstna godba, ki bo zadovoljila stare in mlade, namreč Josip Pucelj orkestra za stare, za mlade pa ena najboljših, katere pa ne bom imenovala. Pridite, pa se boste sami prepričali, kako znajo Terezinke vse najboljše skupaj spraviti. — Kadar je imelo naše društvo kako prireditev, je bila še vselej dobro obiskana, tako upamo, da bo tudi ta. Rade volje vam bomo vaš obisk vrnile ob enaki priložnosti. — Naše društvo ni imelo že dolgo časa nobene prireditve, zato smo sklenile, da moramo nekaj pripraviti, da se razveselimo ter pozabimo na slabe čase, ki nas še vedno nečejo zapustiti. Vsaka članica bo morala plačati 1 tiket, ki stane 25c, enega naj vsaka pa proda. Drage Članice, naše društvo vedno za vse plačuje, upam, da se boste tudi vse udeležile te veselice, da si naša- blagajna nekoliko opomore. — Na veselo svidenje v nedeljo večer 15. aprila na veselici. — Sesterski pozdrav. Amalija Anzelc, tajnica. " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam rast ali padec, kakor že nanese naše delovanje."—Rev. Černe. mnogi ne vedo ... i da bi morja narasla za 15 m, s če bi se otajal ves sneg in led ob \ obeh tečajih; 1 da so se morali vitezi v času c cesarja Maksimilijana prekuce- i vati v polni opremi in v oklepih, da se navadijo njih teže; i da se v celofan povito maslo j manj osuši pri ležanju, nego če i je zavito v pergamentni papir; < da eksištirajo že električne 1 žarnice, ki se dado kakor nekda- i nje petrolejke naviti, da svetijo ] z večjo ali manjšo intenziv- ; n ostjo; i da govore prebivalci sovjetske j Unije 149 jezikov in narečij; i da prihrani hišni posestnik, i če nasadi okolu svoje hiše drevesa, 15 odstotkov na kurjavi v hladnih mesecih. -o- INTELIGENCA DEŽEVNIKOV IN KUŠČARIC Neki nemški raziskovalec je deževnike po precejšnjem naporu zdresiral tako, da so se gibali po strogo določeni poti k svoji hrani. Sedaj pa so preizkusili "inteligenco" kuščaric na sledeči način: Pred knščarico so postavili j črva, a tako ,da ju je ločila mreža. Sprva je skušala kuščarica hlastniti po črvu skozi mrežo,' polagoma pa se je naučila brezi hlastanja napraviti ovinek okoli mreže in uloviti plen. V kontrolnih poskusih so mrežo nadomestili delno s kompaktno lepenko. Pri tem se je pokazalo, da ima žival vendarle precej omejeno inteligenco. Cim je namreč na svojem ovinku prišla do lepenke, tako da črva ni več videla, je po-^ zabila, na svojo namero in se — } vrnila. -o- RIBA, KI SAMA RIBARI j Umrli danski učenjak prof. In Schmidt je raziskoval globoko-morsko živalstvo in odkril pri ^ tem vprav svojevrsten nestvor, ' ki živi v večni temi globokih L voda. Na glavi tega prečudnega bitja je priraščena nitka s posebnim trnkom in vabo. Vaba je majhna svetiljka. Seveda je ve-'' lika uganka, kako riba svojo žr- L* tev privabi, kajti riba živi v globini 1500 metrov in je opazo-0 vanje živali nemogoče. 0 Pri globokomorskih bitjih l* nam nudi narava vso svojo mo-gočnost v oblikovanju, ki daleč 0 prekaša vse, kar vidimo na suhem. Kakor je dognal lansko le-to prof. W. Beebe, je na neka-'' terih krajih na morskem dnu do-volj svetlobe. Fosforescenca ne- 0 štetih velikih in malih živih bi- 1 tij razsvetljuje neizmerne mor-ske globine, kjer je boj za obsta-nek še hujši ko na suhem. SOL IN ZDRAVJE V novejšem času smo spo-• znali čedalje bolj nevarnosti, ki pretijo organizmu zai'adi 3- [>reobilega zauživanja kuhinjske soli. Danes ne dvomimo več, da tkiva po prevelikih količinah soli prej ali slej povo-denijo, kar povzroča spet celo vrsto nevarnih obolenj. Preobilo zauživanje soli ne vpliva škodljivo samo na tkivo gibal, temveč tudi na dosti občutljivejše tkivo žleznih delov organizma, kar se le prečesto konča 3 rakom, poapnenjem žil, vodenico, protinom, nagluš-nostjo, pljučno tuberkulozo itd. Količina soli, ki jo smatrajo danes še za normalno,'je v resnici že prevelika. To bi moral upoštevati vsakdo, ki ne bi rad, da oboli za kakšno izmed navedenih bolezni. IZEBELIN STOLP Ekspedicija, ki jo vodi profesor harvardske univerze dr. Kir so p p Lake v Palestini, je po vesteh iz New Yorka odkrila pri Samariji stolp kraljice Izebele ter ga raziskala do temeljev. Stolp sestoji iz granitnih skal. ki so merile v širino 18 palcev, v dolžino pa 10 palcev ter so bile tri palce debele. Stolp meri še danes 25 do 30 palcev v višino, čeprav se je zlasti v vrhnjih plasteh že precej okrušil. Po u-gotovitvi imenovanega profesorja je ležala Samarija ob trgovski cesti, ki jo je dal zgraditi mož kraljice Izebele, kralj Arab Izraelski, od vzhoda svojega kraljestva do Sredozemskega morja. DOBIČKI S SANJAMI PRED 2000 LETI V starem veku, ko niso bili ljudje nič manj praznoverni nego danes, seveda ni primanjkovalo vedeževalcev in prerokov, ki so prav udobno živeli od svojega posla. Konkurenca je bila ; med njimi velika, pa ni nič čudnega, da so z reklamo skušali pridobivati občinstvo. NIKOLI NISEM VERJEL V OGLASE V MOJEM ŽIVLJENJU — TODA ZDAJ SEM OZDRAVLJEN Tako je rekel Mike Lovey, stari čitatelj, ki je bil eden tistih brihtnih moi, ki hočejo rse vedeti In ne verujejo ničesar. Delni je v je- i .klnrni in je imel zelo močno, zdravo ieno Ma-| njo. ki je pnSla i-/. Btaretja kraja pred dvema letoma s svojimi Sesterimi otroci. Pole« družine je Marija vzdrževala osem borderjev, kajti hotela je hitro napraviti denar in se vrniti. Sest mesecev je Slo dobro in Mike j« vlagal denar na banko. Tedaj pa se je pričelo. Marija je zbolela in morala je oditi v bolnico, i i te v drugo, v tretjo ud. Iz vsak* .iiiinii. aiso motili vedeti, kaj ji je. Iir.c IV I>|1 ves zbesan, kajti čutil je, da bc ........... In'ol i'" ju neke** prlja- fitjn, ki mu jo dostikrat dal kak svet. Mike k* seveda ni nikdar poaluSal, kajii vse ju sam bolje vedel Nokeua dno je ta prijatelj Edmund poslal po neko zdravilo, ki je bilo oglaiano \ listih, kajti bil je prepričan, da ima Marijo trakuljo. Ko jo zdravilo prišlo, «a je Marij« jemala na skrivaj, toda povedali pa so Miku, ko je Sla od njo trakulja. 31 čevljev dolca. Mike ni mogel verjeti Bvojim ušesom, ko mu je Edmund povedal, da je dobil zdravilo potom osrlasa v časopisu, /.daj jo od svoje ne. verjetnosti popolnoma ozdravljen. Mariji »e hitro zdravje boljša in bo kmalu lahko zopet gospodinjila. Na tisoče mož. žena In otrok, ki so bolni, sg neuspešno zdtavi za mnoge druge bolezni, ko pa je njih resnična bolezen tista pošast, trakulja. Sigurno znamenje nje so izločki delov tega zajedavca. Opominjajoči znaki pa so izguba toka a poitešnostjo od časa do časa, pokrit jezik, peka zgage, bolečine v hrbtu, udih in nogah, omotica, glavobol, občutki slabosti s praznim želodcem, temni obroči okrog oči. Želodec se čuti težek, napihnjen, včasih z občutkom, kakor bi kaj lezlo iz želodca * treva. Včasih pa, kakor bi kaj lezlo proti vratu. Bolnik ima rumeno kožo. izgublja teto, ima smrdljivo sapo, »talno pljuje, ju brez vsa kega veselja do dela in jo vedno len. Znano je. da jo ta pošast povzročila tudi napade pa-darico. Ta pošast zraste včasih do 60 čevljev Kadar leze v sapnik, lahko tudi zp,luSi svoje žrtev. Rešite se te pošasti takoj, dokler Vam ne spodkoplje zdravja, da vam več ne bo mogoče pomagati. Pošljite $3.!)0 za Laxtain zs popolno zdravljenje, ako želite, da boste rešeni tega strahovitega zajedavca, na O. S. Laboratory, USL Bldg., Box 2000, Hollywood, Cul Izdelano je po naročilu, .zato omenite starost Ne more biti zato poslano po COD. Garanti rano. Za zavarovalnino zavoja dostavite 21 ccntov. (Izrelite ta oglas in ga shranite, kei i ram bo mogoče prav prijel ) AMERIKANSKI SLOVENEC Stran ZGODOVINSKA , POVEST 1 Dr. O. I. s potom, spremeni, da se ima obsojeni odsekati najprej glava in tako končati njeno življenje, mrtvo telo pa se ima sežgati na grmadi v Črnem lesu ter njen prah razpršiti na vse štiri strani sveta. Tako je sojeno v gradu Hrastovec na dan sv. Lucije v letu Gospodovem 1599." Sodnik Trenak se je vsedel, videti mu je bilo, da so se mu nemirno gibali prsti, s katerimi je zaprl debelo knjigo. Mirno je poslušala Agata svojo sodbo, niti ni trenila z očmi, ko ji je sodnik naznanil smrt. Bila je na to pripravljena. Pomilovalno so pogledale priče za Agato, ko jo je odvedel birič, Trenak pa se je obrnil proti oknu, da bi ne videl one, katere smrt je on povzročil. Lahno se je priklonil graščakinji, ko je odhajala z zadovoljstvom iz dvorane. Njegove misli so šle za Agato, kateri so šteti dnevi. Polagoma se je izpraznila dvorana, odhajali so vsi vsak s svojimi posebnimi čustvi. Zadnji je odšel krvnik s svojimi pomočniki. Tiho je bilo v dvorani, le zunaj je pihal veter in smreke ob oknu so tajnostno šumele, kakor bi žalovale, da mora tako mlado življenje vsled zaslepljenosti ljudi najti tako rano smrt. — Napočil je tretji dan, ki je bil določen za izvršitev smrtne kazni. Iz Sent Ruperta je do-šel vikar Štefan Putan, da pripravi Agato na smrt. Težko mu je bilo opraviti naloženo dolžnost, saj je dobro poznal gospodično iz Straleka in vedel, da je nedolžna. Bilo mu je tem težje, ko na Agatino vprašanje, zakaj ni očeta, ni mogel povedati cele resnice. Plemič Nuerinberger se ocl tega časa, ko je zvedel to grozno novico, ni več zavedel in je bila pričakovati vsak čas njegova smrt. Zato je mogel vikar Agato le tolažiti, kakor je vedel in znal. Napočil je usodepolni dan. Pred glavnimi vrati grada Hrastovec se je zbrala že zgodaj velika množica ljudi iz bližnje in daljne okolice, saj novica, da je obsojena blaga Agata na smrt, se je raznesla bliskoma po vsej okolici. Zdajci odpre grajski vratar Pankracij težka vrata, skoz katera stopi Agata oblečena v belo haljo. Njeni dolgi lasje so se vsipali po hrbtu, ko je korakala počasi na prosto. Imela je na pol zaprte oči ter gledala na mali križec, katerega ji je dal vikar Putan kot tolažilo na njenem zadnjem potu. Slišali so se na pol glasni vzdihi in vzkliki ter pritajen jok med množico. S strahom so gledali na Agato, katero je spremljal krvnik z obema pomočnikoma. V tem trenutku stopi iz grajskih vrat gra-ščakinja; imela je isto obleko, kakor na dan obravnave. Gledala je samozavestno okoli sebe, mrzel je bil njen pogled, ni kazal nobenega u-smiljenja, pač pa neko pritajeno veselje, da se izpolni njena želja po osveti. Neposredno za graščakinjo je prišel Trenak s pisarjem, ki je držal v rokah pergament s sodbo. Z njim vred so stopali prisedniki, kakor so bili navzoči na dan razprave. Niso se upali pogledati na Agato in tudi ne po množici, imeli so uprte oči v tla. Zadaj za temi so prišle priče, sedem po številu, iste kakor prvi dan. Graščakinja, sodnik, pisar ter prisedniki so se vsedli k mizi. Krvnik sodnik Trenak se dvigne ter prečita z zamolklim glasom, kar je Agata priznala. Zbrana množica je molče poslušala, slišal se je tu in tam pritajen vzdih, kakor bi hotel reči dotični: To ni mogoče! Trenak se je vsedel, bil je bled v obrazu in gledal je topo pred se. (Dalje prih.) A graščakinja, ki je videla, da nastop obto-ženke in zagovor Pernharda nista ostala brez ugodnega utiša, se hitro dvigne ter ozre na pri-sednike z ostrim pogledom, kakor bi hotela reči: Gorje vam, tudi glede vas imam oblast, če mi niste poslušni!" "Odločite se tedaj," prekine molk graščakinja, "dosti dolgo že traja razprava, gospod sodnik, pozovite jih, da takoj izrečejo sodbo." Graščakinja se postavi tako, da je obdržala vsakega prisednika v svojih očeh in se ji nihče ni mogel umakniti s svojim pogledom. Sodnik Trenak pokliče prisednike po imenu ter jih pozove, da naj vsak po svojem najboljšem prepričanju in svoji vesti pove, ali je Agata pl. Nuernberger kriva čarovništva in deto-mora ali ne. Prvi prisednik je bil Jakob Sušic iz Vurber-ga, ki je izrekel z določenim glasom: Kriva. V kratkem presledku podali so tudi ostali prisedniki svojo sodbo; bila je enaka s prvim izrekom. Pisar Hans Hanckh je napisal potek in izid glasovanja ter izročil listino sodniku, ki je pristavil pod vsebino obtožbe tudi svoje mnenje. Med pričami je nastalo nemirno gibanje, prisedniki so gledali na tla, ko je birič zopet pri-vedel Agato v dvorano. Bila je bleda, toda samozavestno je stopila pred sodnika. Ta trenutek so se srečale njune oči. Trenak je čutil njen pogled in bilo mu je, kakor bi mu prodrl kot oster meč do notranjosti srca. Bojeval je silni duševni boj; v svoji zaslepljenosti se je poslužil tega sredstva, da ji stre njen upor ter si jo pridobi za se kot ženo, sedaj vidi, da je šlo vse predaleč. Prisedniki so jo spoznali kot krivo — notranji čut mu pravi: uničiš jo, če jo obsodiš, in zgubiš za vedno, vendar ne more pomagati. Sodba se glasi zoper njo; priznano je vse in navodila tedanje postave ne dovolijo nobene druge razlage, kakor izrek smrti. Strese se na celem telesu in srage mu stopijo na čelo. Zdajci vpre vanj graščakinja svoje oči, kakor bi mu hotela pogledati na dno duše in reči: Zakaj se obotavljaš, ti si mi dal povod za obtožbo, sedaj sodi! Dvignil se je krvni sodnik, z obraza zginila mu je vsaka barva, vedel je, da so sedaj uprte v njega vseh oči in tudi 'nje'— Agate, ki jo ljubi in jo je hotel osrečiti, a jo je sam upropastil. S palico, katero je držal v levi roki v znamenje sodne oblasti, se je oprl ob mizo, z drugo pa je držal pergament, na katerem je bila po pisarju pisana obsodba. Nastala je v dvorani grobna tišina, saj zdaj se odloči usoda Agate iz Straleka. Z raskavim glasom, kateremu se je poznala notranja razburjenost, izreče sodnik Trenak: "Deželska sodnika gospoščine Hrastovec., ki se je zbrala, da sodi o zločinih, za katere je določena smrt, naznani sledečo sodbo: Ker je Agata plemenita Nuernberger, zakonska hči plemiča Štefana Nuernberger iz Straleka in njegove žene Magdalene, po zaslišanju, ne da bi se je k temu prisililo s trpinčenjem, sama priznala, da se je odpovedala Bogu ter sp zapisala hudemu duhu, s katerim se je shajala v nočnem času na Preski gori in kateri jo je tudi zaznamoval s posebnim znamenjem zato, da ji je dal čarovno sredstvo, s katerim je omamila graščaka Ivana Friderika Herbersteina, da je zadobila nad njim vso oblast, in da je v ječi umorila svoje dete z namenom, da si pridobi sredstvo za beg — spoznamo ter izrečemo kot končnoveljavno, da se ima obsojena sežgati pri živem telesu na grmadi. Z ozirom na njeno mladost ter priznanje pa se sodba milostnim J O Kadar želite o- rv krasiti grobove svo-r°XLf jih dragih, ne poza-i Kako idealno je pojmoval dr. DR. JOHN j. ZAVERTNIKf PHYSICIAN & SURGEON office: hours at 3724 West 26th Street 1:30—3:30—6:30—8:30 Daily Tel. Crawford 2212 at 1858 W. Cermak Road 4:00—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 9694—9695 Wednesday & Sunday by appointment only. Residence Tel.: Crawford 8440 If no answer—Call Austin 570» rel. v uradu: Canal 9694—9695 DR. ANDREW FURLAN — ZOBOZDRAVNIK — 1858 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Uradne ures 9—12 dop; 1—5 pop., in 6_8 zvečer—v četrtek, petek in »ob oto. WAUKEGANSKI URAD JE na 424 — 10th Street Vel na domu in uradu: Ontaria 7213 Ordinira v pondeljek, torek; (t sredo samo dopoldne.) V vsako hišo » Sveto pismo! $1.00 Društva 1 ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v AMERIKANSKEM SLOVENCU imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. Pattis misijonsko-zdravniški po- i klic, kako se je z njim notranje prepojil, nam priča njegovo zad- < nje pismo pred smrtjo: "Nobena žrtev ne sme biti prevelika, če jo zahteva poklic. In In misijonsko-zdravniški poklic zahteva po mojem mnenju največje žrtve, žrtev življenja, odpoved zakonskega življenja — vsaj v onem času, dokler dela v vinogradu Gospodovem." Četudi je ta odpoved praktično res komaj splošno izvedljiva in govore važni razlogi celo za nasprotno, vendar je tako nazi-ranje v čast pokojniku in kaže samo vzvišeno pojmovanje, ki ga 'je imel o svojem poklicu. Dr. Pattis je doprinesel žrtev odpovedi in celo lastnega življenja v službi misijonov, v službi Odrešenika sveta. -o- 270 BISEROV V ČLOVEKU V bolnišnici v Oslo, glavnem mestu Norveške, so operirali moža, ki so v njem našli 270 biserov. Mož je zbolel na obistih. Trpljenje je bilo vedno večje. Nazadnje so se zdravniki odločili za operacijo, češ, cla ima mož kamne v obistih in da ga more rešiti le operacija. Ko so ga odprli, so zdravniki šele ugotovili, da obisti niso otekle, ampak da je na drugi strani obisti zrasel čuden tvor, ki je visel na obistih ko nekak grozd. Ta "grozd" pa je bil sestavljen iz 270 biserov, med katerimi so bili najmanjši veliki le 0.8 mm, največji pa 1.4 mm. Ko so mu to odstranili, so rano zopet zašili. Zdravniški senzaciji je sledila kemična. Posamezne dele tega ' čudnega stvora so preiskali z mi-: kroskopom. Začudeni so ugotovili, da imajo ti biseri prav take ; črte in da se svetloba na njih ; ravno tako lomi kakor na pravih japonskih. Japonski biseri pa so sestav-' ljeni v glavnem iz 90 odstotnega kalcijskega karbida. Drugih ' 10 odstotkov pa iz organskih * snovi. Biseri pa, ki so tičali v norve-1 škem možu, so bili le v tretjini iz kalcijevega karbida, v drugi tretjini iz fosfatov, kakršnih v drugih biserih ni, zadnjo tretjino pa so sestavljale organske snovi. -o- SMRT OD VESELJA NAD DEDIŠČINO Neki kmetic v Apuliji je prejel obvestilo, da je podedoval 650.000 lir po nekem imovitem daljnem sorodniku, ki je umrl v Milanu. Kmetiča je ta vest tako prevzela, da je ni mogel prenesti. Še tisti dan, ko je prišlo zadevno sporočilo, ga je zadela srčna kap. Zanimivo je to, da nima pokojnik nikakih direktnih sorodnikov in bo zategadel pripadla dediščina popolnoma tujim ljudem. ROJAK! SLOVENCI!