Priredifve. DELAVSKI DAN V MARIBORU. Ko je začel socijaliizem med delavstvom širiti svoje ideje, s katerimi je skušal delavce ne toliko osvoboditi kapdtalističnih spon, kaikor odtujiti veri v Boga, je med prTiini opozoril na nevarnost brezverskega socijalizma teda- m)i papež Leon XIII. S svojo znameniio okrožnico o delav- ekem vprašanju je pravzaprav on ustanovitelj krščanskega socijalizma, ki se nahaja zdaj pc vseh krščanskih državah na zmagovitem pohodu ter povsod izpodriva brezverski socija&em, ki je delavca dosedaj samo sleparil z raznimi lepimi gesli, ničesar pa še ni storil za zboljšanje njegovega položaja. Krščansko-socijalni pokret, katerega je med Slcvenci pričel širiti nepozabni dr. Krek, si pridobiva vedno več tal med našim ljudstvom in dokaz njegove moči sta feila tudi zadnja delavska dneva v Mariboru dne 7. in 8. septembra 1925. Priredila ju je za delavstvo na bivšem Stajerskem podružnica Jug-slovanske strokovne zveze v iMariboru. Prvi dan je bil namenjen kmetskemu delavstvu, pred .vsenv vmičarjem. Vršila so se tri predavanja in sicer je predaval gospod narodni poslanec Franjo Ž e b o t o Jviničarskem vprašanju, g. Stabej o delavski zakonodaji in ^g. Semenič, tajnik JSZ, o pralctični izvedbi organiizacije. Posebno pcdučno je bilo predavanje g. posknca Žcbota. Podal je zgodovino viničarskega stanu ter orisal njegov bedni položaj, katerega občutijo posebno takozvani gosposki viničarji, in obdelujejo vinograde mestne gospode.Kot sliko razmerja, ki bi moralo vladati med viiučarjem in mjegovim gospodarjem, je navedel prakti^ni zgled iz žup-> iu|e Jarenina, kjer pri neki ugledni tamošnji kmets.ki ^iši ematrajo viničarje za člane družine ter delijo ž njimi skup «o žalcst in veselje. Zatc pa služi ena viničarska rodbina f>ri tej hiši že nad 100 let. Tako družinsko občestvo bi mo»alo vladati pri vseh gospodarjih med njlmi in vinidarji. ".<•-¦ -fvečer dne 7. t. m. se je vršil v dvorani ZadružmS go'Spodarske banke pozdravni v^čer, katerega se je udelež3 med drugimi tudi voditdj SLS dr. Aivton Korošec m raariborski župan g. dr. Leskovar. Dr. Korošec je pozdravil navzxx:e d^avce v daljšem govoru ter jih pozival na izotoraževaino delo v svojita vrstah, da bo posialo delavstvo močno tudi v omild Ln prosveti. V iimenu občine je pozdarvit navzoče g. župan dr. Leskovar, v imenu Prosvetne eeveze g. prof. Ivan Prijatelj in v imenu JSZ g. Gajšek iz Ljiubljane. Naslednji dan, na praznik, dne 8. \. m., se je vršilo gkvno zborovanje. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila natlačeno polna udeležencev; bilo jih je 6OO do 700. Kot prvi govornik je nastopil dr. Korošec. V krasnem govoru je razvijal misli o delavski stanovslci kulturi. Poslušalci so njegova izvajanja burno odobravali. Za njirn je govoril g. dr. Veble o delavski družini in domu. — Popoldan se je zb>orovanje nadaljevalo. Govorila sta tajnik SLS g. Markoi Kranjc o delavskih voditeljih in g. dr. Jeraj o delavski prosveti. Vsa predavanja so bila zamišljena tako, da so nudila Boga. Za njiin je povzel besedo bra* dr. Hodžar, fcj je v k menu Jugoslovansk«ga klui>a ^cadravil zbrano članstvo wi mnogobTo|no navzoče občinstvo. S svojim navduševakkim govorom je povdarjal temeljna načela Grla ter jth pozivai, da se vstrajno in dosledno držijo vzvišenih naukov, ki so podkga njihovi organizaciji. Kakor naši predniki in. cel naš narod iivi po načelih Krista, tako naj mkdina, te steber in cvet slovenskega naroda stoji vedno na braniku za vero naših pradedov. Vse naše delo, hotenje in stremljenje naj temelji na naukih našega najvišjega vcditelja, ker k takrat bomo deležni venca naše zmage. Mnogoštevilne množice ljudstva so govorniku burno pritrjeveile. Članice pa so dba govomaca obsipavale s cvetjem. Telovadni nastap je zaldjučik lepo sestavljena zaključna skupina. Nato se je razrvila prosta zabava, ki je bila po svojem vzornem k». najlepšem poteku dokaz pravega in poštenega veselja. Oh 8. uri se je prireditev oficijelno zaključila. Dobrodelna toterija Dijaškega podpomega društva. Velike važnosti za slovenski narod je vprašanje našega iz- udeležencem nekak pregkd vseh vprašanj, ki morajo de- obraženstva. Zato je treba skrbeti za to, da se čimveč nalavca zanimati ter ga usposobiti v boju za njegov gospo- šim dijakom omogoči študiranje na srednfi in visoki šoli. darski in kultumi napredek. Namen to doseči pa ima pred vsem Dijaško podporno dru- Strokovna zveza, ki je delavski dan priredila, je lahko zadovoljna z dcseženim uspehom. Veličastni orlovski praznik v Petrovčah. Nikdar se v Petrovčah, v tem lepem biseru divne slovenske Savinjske do-line, še ni zbralo ljudstva v takem številu, kakor na praz praznik Male Gcspojnice dne 8. t. m. Ta dan si je naša katoliško misleča mladina zibrala za svoj praznik, praznik vzviš&ne ideje slovenskega orlovstva. Toda ne samo mladina, ta dan je manifestirala s to mladiino cek Savinjska dolina, manifestiral slovenski oče, dobro čuteča mati od blizu in daleč z onimi, ki stojijo v naših vrstah za lcriž zlati in svobodo zlato. Ponosna je na to dejstvo naša mladina, ponosen vsak oče na ta cvet slovenskega naroda, ki se zbira v strumnih vrstah pod peruti in zastavo slovenskega Orla. Že vse predpriprave za ta dan so kazale, da obeta biti prireditev tudi na zunaj iziaz vzajemnega dela med pri staši naše misli. Po vsem trudapolnem delu je napočil krasni dan. Ze po prihodu jutranjih vlalkov so se začele zbirati pred koladvorom in na trgu pred cerkvijo številne množice ljudstva, ki so nalik valovju drvele z vozovi, peš, na konjih in z vlaki, Orli v krcjiih, na čelu jim konjenka, so hiteli na kolodvor sprejet Ln pozdravit novodošle goste od blizai in dakč. Na to se je razvil sprevod po vasi. Ob zvokih godbe iz Redeč se je pomikal spre\rod prcti cerkvi. Ob pol 9. uri se je vršila slovesna sv. maša za udeležence. Po sv. maši se je sprevod razvil proti l&po olorašenem telovadišču v iDobrišivasi, k|er se je vršila skušnja. Popoldan ob pol treh je brat Uršič v imenu pripravljalnega odboira štvo v Ljubljani, za skrbi za hrano in uenarno podporo našega dijaštva. Pod pokro, iteljstvom obeh slovenskih škofov se je letos započela obširnejša dkcija v ta namen in sker v obliki efektne loterije. Prireditveni odlbor, obstoječ iz najuglednejših naših predstavnikov, je akcijo spretnozasnoval in sedaj se že vrši razprodaja srečk po celi Slo— venijL Prosinvo naše prijatelje, da razprodajake prijazn« sprejmejo ter z nakupom ene srečike prispevajo za skkd, Cena srečke je 10 dinarjev, — Loterija ima nad 1000 bogatih dobitkov, med njimi avto, konja s kočijo, sobno opravo, kuhinjsko opravo irv opremo, slamoreznko, kolcv radio-aparat, obleke itd. Kdor želi kupiti ali razprodajati te sreSke, pa ]ih še ni imel prilike dobiti, naj se obrne narav nost na Dijasko podporno dmštvo v Ljubljani, Mildošičeva oesta 5. Na dopisnici naj navede naslov in koliko sreok da želi. Prodajalci srečk dobijo 10% proviizijo. V Mariiboru daje vsa pojasnila g. I. Voršič (orlovska pisarna), v Celju pa g. R. Drobne. Kdor rad pogače je, naj pride v nedeljo, drie 4. oktobra (v slučaju slabega vremena po dne 11. oktobra), k Sv. Juriju ob Ščavnict na veliko tombolo Bralnega drirštva, ki jo prkedi v korist svo|i. knjiižnicd. Med številnimi dobiCki se nahaja namreč več veKkih vreč pšenice. Predprodaje srečk po trgovinah. Srečolov za nove zvone v Šmartnem na Pohorju, ki ]e moral biti lansko jesen preložen, se bo zanesljivo ob vsakem vremenu vršU v nedeljo, dne 20. septembra, po poeni sv. maši. Dobitkov je zelo veliko in prav kpfh, kakor: teli— ček, sodček vina, nuiogo ovc in jagnjet ter perutnine, raznega orodja in potrebščin za kmetovalce, posoda, smreke «: otvonl oficijelni del prireditve, nakar se je pričela javna in raznj ieSr ^^ §^-lr koša^ železni izdelkd itd Vabljeni telovadba. Nastopili so čkni, člantee ter žensOci in moški vsi sosedi! Kart po 5 dinarjev je še dosti ddbiti, STeča Vas naraščaj, ki so z največjo točnostjo in preciznostjo iizvajali čaka in vabif ". .... ..^ posame^ne vaje tekvadnega sporeda Posehno nastop p9 se Rupnikov hlapec W in Briiskova Jerica ra pratiko, v kateri bo štel dneve do 8. decemtora, ko se bode vršilo žrebanje. Koj popoldne po večemi-cah io je mahnil za vasjo k Jerici. Trikrat je zaukal pcd njenkn oknom, da so se stresle šipe kot oto potresu. In Tone je ratzlagal Jerici na dolgo in široko, kako je ukrenil, da pride do potrebnega pahištva. Mogcče h>ode celo tako srečen, da bo zadel polovnjak vina, ki ga bo hranil za svatbo, mogoče pitajio svinjo, klaftoo drv ali balo finega platna, ali celo šivalni stroj »Singer« za Jerico. Jerici so se iskrite solze v očeh, solze hvaležnosti. Skknila je, da tudi ona kupi nekaj sreok, saj toliko ima prifoirankov. In ko u je pravil, da je med mnogimi dobitki tudi vreča 20 kg fine kave, nadalje biciH, zaboj mila »Zktorog«, svilene rute itd., Ji je kar sapc zaprlo. Še spati ni mogla tisti vecer in menda ne bode vseskozi do 8. decembra, ko bode žreb odločil o njeni bodočnosti. - In vi, dragi čitatelji^ Ali vam se ni vzbudila želja, da tudi vi kupite nekaj srečkč Ko, to lahko storite! Pišite samo na loteiijski cdbor Katol. ¦prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami in priložite tolikokrat po 5 dinarjev, koMko srefik si želite. Sreča ^vas išče! Sv. Križ pri Mariboru. Ko se ]e v našem čascpisju omenjalo, da nameravajo naš hrib dne 1j>. t. m. preplaviti trume Mariborčanov in okolicanov, da se udeležijo političnega shoda poslanca Franjo Žebota, popoldne pa priredttve domačega bralnega društva, ba gotovo marsikateri naročnik »Slovenskega Gospodarja« radoveden, kako se je v resnici nameravani prograni izvršil. Resmci na Ijubo bodi omenjeno, da se Maribor ni izkaaal in sicer iz strahu pred mehkim potom, oziroma blatom, ker vreme je bilo, po deževnem preddnevu prav lepo. Z žalostjo v srcu doenavamo, da se blEajo mrzli jesenski dnevi, ki dovoljuje meičanom izlete le v bližnjo okolico. Poiitični shod poslanca Žebota se je vršil na kpem križanskem glavnem trgu. Poslušakev je bilo več sto. Bili so sploh vsi, ki so ta dan prihiteli k Sv. Križu. Tistim, ki ležijo v prahu in. pepelu pred vsaico vlado, se je zdelo skoro nemcgoče. da, nerazumlji.vo, kako bi mogel kdo kritizirati seda} vladajoče stran "ke. Nekateri so se silno čudali, drugi pa ipM, ko je poslanec Žebot naglaševal, da je narodni blokaš dr. Phrko glasoval za sedanje visoike davke, češ, da Slovenci itak premalo plačujemo. Večinoma vsi zborovalci so bili nvnenjar da se davki sicer morajo plačevati, pa v pravem razmerju, in da iinajo naši poslanci popolnonva prav, da stojijo v opo Teici|ir ker eivkrat mora priti tudi poštenost in pravičnost ¦do besede. Našim poslancem se je izrekla popob\a zauptiica za nesebično in neusirašeno delovanje v prid našega naroda. — Pri popoldanslci prireditvi bralnega društva so nastapili najprej domači iigralci v igri »Na dan sodbe.« Bfli so to sa-mi domači kmečlkli fantje in dekleta, velika %'ečina šele prvič na cdru. Svoje vloge so rešili vsi brez napake, posebno ufinkovit je pa bil njlhov nastop zaito, ker so bili izborno maskirani, za kar priznanje g. režiserju, ld ni pozabil nobene malenkosti, samo da bi bil uspeh na odru gotov. Za svoj trud je prejel popclno zadoščenje v tem, ker so igralci nastopali brezhibno. nekaterr, kakor n. pr. Anton Cestnik, Marta, logar, sodnik s svojim osobjein ter gozdni prebivelci v svojih originalnih locstumih naravnost dovršeno, tako da je bilo vse občinsvto ne le samo Eadovotjno, ampak navdušeno nad to igro. Nastopili &o potem igralci fe Št. Jurija cb Pesnici z vesek)igro »V LjubIjano jo dajrao!« Igralci so v igri nastopili tako, kakor &o jo Tazumevali. Ako bi jo vprizorili kaJcšni drugi igraki in če foi režiser bil črtal nekatere prizare, ki so mogoče svoje dni zabavali liberalno malomeščansko inteligencc, dandanes pa ne vlečejo več, bi se še dala za silo igra prebaviti. Z uprizarjanjeTn nekaterih prizorov te igre, kakor so nastopili neši sosedje pri nas, se absolutno ne strinjamo in zato »vetujemo vsem, ki so merodajni pri kbiranju in vežbanfu loderslcih prireditev, da v prihodnje ne pobirajo takih reči, ki se nikakor ne strinjajo s progTamom našifi dmštev. Kar je bilo resnih ljudi v dvorani, so vsi s težkim srcem giedali vprizoritev gotovih prizorov, ki so mladino naravnost pohujševali. Naši odri nimajo namena -ljudd p&hujševati, ampak vagajati[ Ako se bomo držali tega načela, bomo vedno zadeli pravo struno. Te besede smo bili prisiljeni priobčiti, ker bi bilo škcda, če bi svoje dobre mcčd zgubivali in tretili v nepravilnem razumevanju in izvrševanju progTama katoliških prosvetniih društev. Proslava 151etnice blagoslovitve Slovenskega dorna v št. Ilju v Slov. gor. Dne 8. t. m., na praznik, so proslavili S-entilJčani spomin.ski dan, ko so pred 15 leti blagoslovili avoj »Slovenski dom.« V proslavo je priredil domači Orel veselico z zanimivim sporedom. V razruh točkah so nastopili Orli in Orliči, domači pe\rski zibor je zapel več pesmi, nato pa se je vršila tombola s krasnimi dobitki. Za zabavo, |"e skrbela godba Katoliške Omladine iz Maribora. Slavnostni govor je v spomin 151etnice govoril č. g. župrvik Evald Vraoko, ki je z njemu lastno ognjevitostjo crisal bof in zmago Šentiljčanov za rodni jezik, vero in dom. Višek njegovega govora je bil: Da. Vera v Boga in zaupanje v Marijo je rešik Št. Iljl Bog je čuval to narodno pastojanko, ..j iskreno vabijeni! Bog iivi! Velika Nedelja. Tukajšnje kat. izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 27. t. m., ob treh popoldne koncert v prostorih tamošnje graščine. Sodekijeta domači pevsk zbcr in godba na pihala. Na sporedu je več gksbenih m pevsldh točk. Ker je ta prireditev prva te vrste pri Velik Nedelji in je čisti dobiček namenjen za nalbavo novih knjig, zato vabimo vse domačine in sosede, da se tega koncerta mTiogoštevilno udeležite. Za okrepčila bo preskrfaljeno. V slučaju deževnega \Temena se prireditev preloži za en teden. — Splošno z veseljem cpazujemo, da naša velikonedeljska katoliška društva v zadnjein času živahno delujefo. Pretekk nedeljo, dne 6. t. m., so nam naši Orli priskrbeli pošteno zabavo z vpri/zaritvijo gledališke predstave »Moč uniforme.« Sedaj pa se že sliši, da nas hočejo naše vrle in pridne Orlice v kratkem razveseliti z novc Jgro »Raka bažja.« Bomo videli in v »Slovenskem Gospodarju« točno poročaM. Blagoslovitev Katoliškega doma v Ljutomeru. Lep dan je bil 8. septeiriber. Prejšnji dan je sicer lilo z neba kakor iz škafa Ln zdelo se je, kakor da se zatvornke dežja sploh ne mislijo zapreti. Pa naši fantje in dekleta se tudi naliva niso iistrašili in so kljuib dežju ves dan neumorno krasili slavnostne prostore. Vrla dekleta so napletla toliko vencev, da so Dom kar zakrili. Proti večeru pa se je nebo zjasnilo in drugi dan je bilo tako lepo vreme, da si boljšega nismo mogli želeti. Že na vse zigodaj so se začele zt>irati množice. Z jutraiijim vlakom so se pripeljali Orli in gosti iz Gor. Radgone, Sv. Jurija, Križevec. Toidi Orli iz Bogojine pod vodstvom akademika Ign. Baše so prispeli. Na kolodvoru jib. je sprejela godba, nakar so odkorakali k Društvenemu domu, kjer sta jih pozdravila predsednik pripravljalnega odbora, g. kaplan Ferk in v imemi okrožja brat Novak. Ob pol 10. so vsi z godibo odkorakali v cerkev, kjer je imel slovesno sv. opravilo mil. g. stolni dekan prelat dr. Iv. Tomažič. V cerkvenem govoru je povdarjal veliko važnost Društvenih domov za versko in umstveno vzgojo mladine in izrekel pomenljive besede, da sc bodo sledovi današnjega slavja poznali tudi v večnosti, kjer se bo videlo, koliko mladeničem in dekktom so ravno Domovi obraiiili poštenost in jih vzgojili v značajne kristjane. — Po slovesnem opravilu se je vršil po-hod po trgu, nakar je gospod prelat ob asistenci 16 duhovnikov slovesno blagoslovil novi Draštveni dom. — Po blagoslovitvi je imel z balkona slavnostni govor predsednik Prosvetne zveze dr. Josip Hohnjec. V svojem govoru je povdarjal veliki pomen Domov za krščairsko prosveto in navduševal mladino, naj se pridno vzgaja v novem Društvenem domu. — Popoldne se je vršila javna telovadba ljutomerskega Oria, pri kateri je sodelovalo celo okrožje. Bila je zelo dobro obiskana. Ljutomerski Orel je zopet pokazal, oštene zabave se vabijo k prav obilni udeležb! Ra|henburg. Tukajšnji orlcvski odsek ohhaja v nede'jo, dne 27. t. m., t5!etrico svojega obstoja. Dopoldne bo sv. maša za vse rajrvc člane odseka. Popoldne po večernicah bo |>a telovadna akadem^a z ratznovrstnimi in sani- mivimi telovadnimi tcčkami članov in naraščaja, z ddd&t macfjami in govorom. Nastopi tudi moski pevski zbor^ Vsak prijatelj našega.Oria ibo gotovo posetil to našo siav-i ftostivo akademijo. Bog žrvil