Kronika Ormož • Kaj se
dogaja v Cvetkovcih, vlomi so bili skoraj vsak dan
O Stran 2
-" - '
V
Štajerski
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med ^ krompirjevimi In novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon |— velja za nakup ene vstopnice, Izplačilo v gotovini In nakup darilnih O- ; bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so	Ul
Izključeni In se ne seštevajo.	S
DC
t: 02 74 94 530 e: termalnl.park@terme-ptuj.sl ^ ___________________________
Ptuj, petek, 29. septembra 2023
Letnik LXXVI • št. 76 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
Danes priloga
Gnadr|af
Ptuj • Ponovno višje cene daljinskega ogrevanja
Fiksni del cene podražili za 21 odstotkov
Cene ogrevanja na Ptuju že dve leti vznemirjajo stanovalce blokovskih naselij. Zdaj so podražili fiksni del cene, ki ga uporabniki plačujejo vsak mesec. „Fiksni stroški so se povišali za približno 21 odstotkovso povedali v Javnih službah, ki upravljajo ptujski sistem ogrevanja, na katerega je priključenih nekaj čez 2.200 odjemalcev. Več na strani 3
Politika
Ormož • Rajh nič več svetnik, ampak načelnik UE
O Stran 2
Turizem
Sv. Trojica •
Vrata zaprla
edina gostilna
s ponudbo hrane
O Stran 5
Kronika
Turnišče •
Torkova drama s strelcem se je končala brez žrtev
O Stran 12
Pokojnine
Slovenija •
Upokojencem zimski regres od 58 do 182 evrov
O Stran 7
Izkušnja bralke •
»Polagam vam na srce: 1
preverjajte računi«
V središču •
Vožnja z vlakoml k ali avtobusom pol a vzame preveč
^///////////////////m
\
Ptujska politika •
Ne samo
tudi pogoji za direktorja knjižnice dvigovali temperatur®

2 Štajrnki
Aktualno
petek • 29. septembra 2023
Ptuj • Pomisleki o rahljanju pogojev za delovno mesto direktorja knjižnice
Cirkus na seji tudi o vprašanju ptujske knjižnice
Da bo septembrska seja ptujskega mestnega sveta izjemno napeta, je bilo jasno, ne pa, da se bo zataknilo že na začetku. Tudi točke, za katere se ni pričakovalo, da bodo vroče, so se razvlekle. Županja Nuška Gajšek je nekaterim svetnikom očitala nagajanje in zavlačevanje seje po nepotrebnem. Jabolko spora pa spremembe oziroma rahljanje razpisnih pogojev za delovno mesto direktorja knjižnice.
Čeprav ima sedanja direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj veljaven mandat do leta 2026, so svetniki tokrat precej časa namenili razpravi o tem, kakšni naj bodo razpisni pogoji za imenovanje direktorja tega zavoda v prihodnje. V predlogu sprememb, ki so jih obravnavali po skrajšanem postopku, so odlok o ustanovitvi ptujske knjižnice spremenili in nekoliko omilili razpisne pogoje. »Natančneje definirajo pogoje glede izobrazbe, znižujejo pogoje glede potrebnih vodstvenih izkušenj s petih na tri leta in predpisuje pogoj sedemletnih delovnih izkušenj,« je navedeno v gradivu.
Z načrtovanimi spremembami so bili v knjižnici seznanjeni šele ob objavi gradiva za mestni svet, kar je po mnenju svetnice Line Habja-nič nesprejemljivo. Meni, da bi se -čeprav to ni nujno - o tem vodstvo občine moralo posvetovati tudi s predstavniki knjižnice. Izpostavila je pomanjkanje komunikacije in podvomila o strokovnosti in smiselnosti predlaganih sprememb.
Vodstvo knjižnice: »To je zniževanje standardov«
Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, se je
takoj po objavi gradiva za občinsko sejo in seznanitvi z načrtovanimi spremembami odzvala in na občino naslovila dopis, v katerem navaja, da se ji zdi zraven zniževanja števila potrebnih let vodstvenih izkušenj spornih še nekaj drugih, v odlok na novo vnesenih določil. Pripravljavci gradiva, občinska uprava, so med drugim predlagali, da se rok za opravljanje bibliotekarskega izpita podaljša z enega na dve leti od sklenitve zaposlitve. To se Dober-škovi ne zdi potrebno, saj kot pravi, gre za zniževanje standardov: »V zvezi s predlaganimi spremembami ocenjujemo, da ni smiselno zniževati standardov za imenovanje direktorja tako v smislu zahtevanih vodilnih ali vodstvenih izkušenj kot v smislu dodatnega časa za opravo bibliotekarskega izpita.« Dodala je še, da je podaljšanje časa za opravljanje navedenega izpita tudi v nasprotju z zakonodajo. Na to so vodstvo občine še pred sejo opozorili tudi člani Statutarno-pravne komisije MO Ptuj, ki jo vodi svetnik Alen Iljevec. Ta je skupaj s še sedmimi svetniki vložil amandma na sami seji in precej kritično nastopil do navedene namere vodstva občine, saj kot pravi, gre za zniževanje kompetenc, kar je po njegovem nesprejemljivo.
Predlog za spremembo odloka je bil skupaj z amandmajem županje potrjen, kljub nekaterim pomislekom.
Iljevec: »Lahko bi se izognili cirkusu«
Po vložitvi amandmaja svetnikov so morali sejo za nekaj časa prekiniti, saj je amandma morala pregledati statutarno-pravna komisija. Nato je bil vložen še en amandma, in sicer županje. Postopek je bilo treba ponoviti, sejo prekiniti in čakati, da delo opravi navedena komisija.
Iljevec je opozoril, da bi bilo prav zaradi nastalih zapletov bolj smiselno to točko dnevnega reda prestaviti na drugo sejo in se tako izogniti senci dvoma. Po kaki uri
zamude, ki je bila posledica vlaganja in pregledovanja amandmajev, najprej svetniških nato pa še županje, se je, kot je dogajanje povzel Iljevec, »cirkus« končal.
Kaj so svetniki in županja sploh predlagali v amandmaju?
Svetniki, vsi štirje iz Gibanja Svoboda, ter Alen Iljevec, Uroš Vek, Lina Habjanič in Sergej Ivanuša so predlagali, da se zraven zahtevanega pogoja sedmih let delovnih izkušenj doda še tri leta s področja dela zavoda. A ker je na ta aman-
dma županja vložila svojega, so svetniki po pravilniku najprej glasovali o njenem in ga z večino potrdili, z 19 glasovi za in devetimi proti. Zakon določa, da v primeru, ko na svetniški amandma vloži amandma župan, se v primeru izvolitve njegovega predloga sploh ne glasuje več o amandmaju svetnikov. Tako je bilo tokrat.
Županjin predlog (potrjen) je bil, da se za direktorja lahko imenuje tudi tisti, ki nima opravljenega bibliotekarskega izpita, vendar ga mora opraviti v roku enega leta od zasedbe delovnega mesta, in sicer takrat, ko direktor opravlja tudi
strokovno vodenje knjižnice.
Kljub temu da je bilo pri tej točki precej nesoglasij, je bil tudi predlog za spremembo odloka potrjen s 16 glasovi za in 13 proti. Proti so zraven svetnikov, ki so že vložili amandma, glasovali še svetniki SDS. Alen Hliš je sicer izrazil razočaranje nad potrjenimi spremembami, saj kot pravi, odpirajo vrata političnemu imenovanju direktorjev v prihodnje. Županja je zatrjevala, da nikakor ne gre za to, pač pa, da želijo pogoje razrahljati, saj da so v odloku še strožji, kot so zakonsko določeni.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Ormož • Upravna enota ima novega načelnika
Damjan Rajh ni več svetnik
Na prvi letošnji izredni seji so se ormoški svetniki poslovili od kolega Damjana Rajha, kije predčasno zaključil svetniški mandat.
Foto: FB
Ker je postal načelnik UE Ormož, se je Damjan Rajh moral posloviti s funkcije občinskega svetnika.
S prvim septembrom je namreč dosedanji vodja svetniške skupine Gibanja Svoboda prevzel naloge načelnika Upravne enote Ormož, zaradi nezdružljivosti obeh funkcij pa v skladu s 37. členom Zakona o lokalni samoupravi odslej ne bo več sedel v občinskem svetu. Zahvalili so se mu za dosedanje delo in sodelovanje, obenem pa mu tudi čestitali za novo delovno mesto, na katerem mu želijo veliko uspehov. V 20-članskem občinskem svetu sicer sedijo štirje svetniki iz vrst Gibanja Svoboda, namesto Rajha pa se bo Nives Petek, Slavku Kosiju in Dušanu Dovečarju pridružil Franc Mlakar.
Kot je znano, Zakon med drugim določa, da funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Cvetkovci • Policija obravnava serijo vlomov
Na udaru odklenjeni avtomobili
Ko se začne po vasi ponoči sprehajati nepridiprav, ki krade vse, kar mu pride pod roke, se prebivalci ne čutijo več varne v lastnih domovih.
In prav to se je zgodilo v Cvet-kovcih v občini Ormož. September tam ni bil le mesec, ko se je začela šola, kmetje pa spravljajo svoje pridelke, ampak hkrati trenutek, ko so spoznali, da kriminal ni več zgolj domena akcijskih filmov ali večjih mest, pač pa se dogaja tudi na podeželju, na njihovih dvoriščih. V začetku meseca so namreč po vasi zaokrožile novice, da so bili
pri več hišah oropani, da je torej na delu serijski vlomilec, še več, da so Cvetkovci tarča organizirane kriminalne združbe, ki se ponoči pripelje od drugod in vlamlja v njihove domove.
Ali je kaj na tem, smo vprašali na Policijsko upravo (PU) Maribor, kjer so nam potrdili, da so v začetku meseca na območju Cvetkov-cev res beležili več vlomov. Najprej
je nekdo v noči na 2. september vlomil v osebni avtomobil, parkiran pri hiši, nato pa vstopil še skozi vrata v letno kuhinjo hiše, kjer je ukradel nekaj denarja in tehnične predmete.
Policija svetuje samozaščitno ravnanje
A to mu ni bilo dovolj, zato je pobrskal še po drugem avtomobi-
lu, prav tako v lasti istega oškodovanca, in tudi v njem našel denar in tako lastnika oškodoval za približno 2.000 evrov. Denar se je približno v istem času prilepil na roke tudi nepridipravu oziroma nepridipravom, ki so v bližini oropali še tri avtomobile različnih oškodovancev; tudi iz njih so namreč pobrali gotovino. S kaznivimi dejanji tatvine v Cvetkovcih se ukvarjajo policisti PP Ormož, preiskava z zbiranjem obvestil še poteka; ker tatu oziroma tatov še niso izsledili, tudi še ni povsem jasno, ali gre za isto oziroma iste osebe.
Kraja tuje lastnine seveda nikdar ne more biti opravičljiva, pa vendar ne moremo mimo dejstva, da so bili vsi oropani avtomobili odklenjeni, torej storilcu ni bilo treba vdirati vanje, ampak je preprosto odprl vrata in vstopil. »Na Policiji zato občanom svetujemo, da ne pozabijo na zaščito svojega premoženja, da torej ravnajo samozaščitno, predvsem pa ne puščajo vrednejših predmetov na vidnih mestih in v odklenjenih vozilih.«
SD
STOP POLICIJA STOP PC
Foto: ČG
V začetku septembra je neznani storilec v Cvetkovcih kradel iz nezaklenjenih avtomobilov, kar so potrdili tudi na Policiji.
petek • 29. septembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • Pred novo kurilno sezono ponovna podražitev
Fiksni del cene je višji za 21 odstotkov
Cene ogrevanja na Ptuju že dve leti vznemirjajo uporabnike. Skokovito so poskočile pred energetsko krizo, kije udarila po začetku vojne v Ukrajini. Razlog je bil ponesrečeni razpis, ki so ga razveljavili. Potem so ga ponovili in dobili samo eno ponudbo, podjetja Geoplin, z zelo visokimi ponujenimi cenami. Takrat so cene ogrevanja na Ptuju precej zrasle in veljale za ene najvišjih v državi.
Upravljavec dejavnosti daljinskega ogrevanja, Javne službe Ptuj, je zadnje leto ceno variabilnega dela za gospodinjstva korigiral navzdol, a ne bistveno. Za gospodarske odjemalce je cena medtem celo zrasla. Zdaj se je zgodilo, da so podražili fiksni del cene, ki ga uporabniki plačujejo vsak mesec. „Fiksni stroški so se povišali za približno 21 odstotkov," so povedali v Javnih službah. Višjo ceno so začeli uporabnikom zaračunavati že julija. „To je absurd. Najprej smo plačevali visoke cene variabilnega dela, ki se plačuje samo v času kurilne sezone. Sedaj so dvignili cene na fiksnem delu, ki ga plačujemo celo leto, vsak mesec. Višina fiksnih stroškov se med drugim obračunava glede na površino stanovanja. Za naše stanovanje je to na mesečni ravni 40 evrov in čisto možno je, da bomo za fiksni del stroškov plačevali več kot za variabilnega, ki je rezultat dejanske porabe toplote. Zakaj so dvignili ceno
I
<a
c >
«s
0
1
g
:
Vi $1 C
S
fiksnega dela?" sprašuje Ptujčan, čigar stanovanje je priključeno na mestni sistem daljinskega ogrevanja.
Višji fiksni stroški zaradi investicij v kotlovnici
Odgovor smo poiskali v Javnih službah in dejansko je bil pričakovan. Fiksni stroški so zrasli na račun nakupa in vgradnje novega kotla na lesno biomaso ter obnove kurilnice na Volkmerjevi cesti. Prej ali slej je bilo pričakovati, da se bo investicija „pretopila" na položnice uporabnikov. Rast cene so v Javnih službah utemeljili takole: „Glavni krivec za povišanje fiksnega dela cene je zastarela tehnologija, ki jo je bilo treba zamenjati. Plinski kotli, ki so bili v uporabi še v začetku pretekle sezone, so iz let 1981-1985, kar pomeni, da so že nekaj časa brez stroškov amortizacije, vendar pa žal tudi pri koncu življenjske dobe. Tako je bilo treba
Lani so na Ptuju ogrevalno sezono začeli zelo zgodaj, 27. septembra. Letošnja jesen je s temperaturami prizanes-ljivejša, zato še tudi ni potrebe po ogrevanju.
v vsakem primeru investirati v kotlovnico, da bi ta delovala varno in učinkovito, odločili pa smo se za kotel na lesno biomaso. Nova investicija pomeni višjo amortizacijo, posledično pa dvig fiksnega dela cene. Nezanemarljiv je tudi dvig stroškov materiala in storitev v zadnjem obdobju, kar smo priča na vseh dejavnostih poslovanja."
V ptujskem občinskem podje-
tju, ki upravlja sistem daljinskega ogrevanja, so navedli tudi, da se je treba zavedati, da energetske krize, predvsem s plinom, še ni konec. „Ko cene poletijo navzgor, se to odraža na vseh segmentih (plin, elektrika, kurilno olje, posledično tudi les). Glede na cene plina je ogrevanje na lesno biomaso trenutno precej cenejše in ohranja vzdržnost cen, kot če bi proizva-
jali toploto izključno iz plina. Za naslednje leto predvidevamo nižje cene toplote, čeprav je cena plina za prihodnje obdobje še kljub temu visoka. Ves čas si prizadevamo ohranjati vzdržnost cen, moramo pa se zavedati, da bo v splošnem energija vedno dražja. Na nas vseh je, da z energijo, naj si bo elektrika, plin, toplota ali drugi viri, ravnamo odgovorno in varčno."
Javne službe Ptuj bodo v ogrevalni sezoni 23/24 začele z daljšimi režimi ogrevanja, in sicer predvidoma med tretjo uro zjutraj in dvanajsto uro zvečer. „Na ta način bi zmanjšali konično obremenitev, predvsem ob jutrih in posledično porabo zemeljskega plina, kar bi dodatno lahko vplivalo na nižjo ceno toplote" so pojasnili.
Kaj pa raba drugih virov energije?
Bi bilo za zanesljivost oskrbe in cenovno vzdržnost za uporabnike smotrno v prihodnje uporabiti še kateri drugi energetski vir, smo vprašali koncesionarja. Morda sonce, toplotne črpalke ...? „Na vidiku je nekaj idej in rešitev, kako sistem nadgraditi, ena od teh so dodatni zalogovniki tople vode in s tem zmanjšanje konic, ko je potreba po toploti največja. Tudi proizvodnja elektrike s pomočjo solarnih pa-nelov je ena izmed idej. Zavedamo se, da je poleg proizvodnega dela treba še kaj postoriti na distribucijskem delu, za kar že pripravljamo projekte. Eden od ukrepov je obnova toplotnih postaj v stanovanjskih blokih, ki lahko doprinese k varčnejši porabi toplote v stavbi. Na tem mestu pozivamo odjemalce, da pristopijo k sanaciji oziroma zamenjavi toplotnih postaj v svojih stavbah."
Mojca Zemljarič
Foto: CG
Spodnje Podravje • Neobračunavanje akcijskih popustov - goljufija ali napaka?
Ptujčanka: »Polagam vam na srce: preverjajte račune«
Gotovo se vam je že zgodilo, da vas je na artiklu v trgovini pritegnila akcijska ponudba. Trgovci jo znajo spretno ponuditi tako, da prvotno ceno prečrtajo, nato pa na veliko pripišejo novo, seveda nižjo. Klasična psihološka poteza, ko dobimo občutek, da izdelek moramo kupiti, ker je pač ugoden. Tudi če ga ne potrebujemo.
Pa potem na računu preverite, ali so vam popust na blagajni tudi zares obračunali in ste za izdelek dejansko plačali manj? Najbrž redki. Tudi Ptujčanka Marica Čuš je bila med njimi, a nič več. »Nikdar nisem gledala računov, prepričana, da mora biti vse v redu, ker je tako edino prav. Pa tam pri blagajni tudi ne moreš delati gneče in buljiti v seznam na računu. Potem pa se je pri različnih trgovcih zgodilo enkrat, dvakrat, trikrat ., da mi znesek, ki sem ga plačala, ni 'šti-mal', zato sem si na parkirišču pri avtomobilu vzela čas in pregledala račun. In ugotovila, da so moji sumi upravičeni. Tako so mi na primer trikrat zaračunali špagete, čeprav sem vzela samo ene, namesto majhne vrečke krompirja pa je na računu pisalo, da sem ga kupila cel žakelj. Človeka jezi, ko to vidi, a se ti ne da hoditi nazaj v trgovino, si z vožnjo delati dodatnih stroškov in se po nepotrebnem vznemirjati. A to, kar sem letos že tretjič doživela v Tušu, natančneje v tistem v Qcen-tru, je pa višek,« je poudarila.
Plačala polno, ne akcijske cene
»Spomladi enkrat sem tam kupila znižano pakirano meso, pri pregledu računa pri avtu pa ugotovila, da popust ni bil obračunan. Šla sem nazaj do blagajne, kjer mi je prodajalka izplačala razliko, a
Tuš: »Napaka v informacijskem sistemu«
Za pojasnilo, ali gre res za goljufanje kupcev ali napake, smo se obrnili na podjetje Engrotuš. »Pri Tušu zagotavljamo čim bolj ugodno ponudbo tako preko trajno znižanih cen izdelkov kot tudi akcijske ponudbe in drugih ugodnosti, ki so na voljo članom Tuš kluba. Vsakodnevno so v akciji številni izdelki in včasih lahko pride do napake v informacijskem sistemu in zato do napačnega obračuna. Pri tem nikakor ne gre za namerne napake. Gospe se opravičujemo za napačno obračunano ceno izdelka. Kupce prosimo, da se v primeru težav obrnejo na naš center za pomoč uporabnikom na brezplačno telefonsko številko 0801310 ali po e-pošti preko obrazca na naši spletni strani.«
se ji ni zdelo vredno, da bi se mi opravičila, pač pa je rekla samo: 'Ja, zakaj pa niste takoj rekli?' Ob neki drugi priložnosti sem kupila 10 dekagramov posušenega
ingverja, ker je bil znižan za polovico, in sicer s prvotnih 1,84 na 0,92 evra. Tudi takrat sem plačala polno ceno, a priznam, da se mi ni dalo hoditi nazaj. Pred dnevi pa mi je
padel v oči šopek vrtnic, ki je bil s 3,99 znižan na 2,39 evra, zato sem ga vzela. In glej ga zlomka, zgodba se je ponovila; pri pregledu računa sem znova ugotovila, da sem za
Marica Čuš opozarja, da se trgovcem prepogosto dogajajo napake na škodo kupca, zato svetuje redno preverjanje računov.
V Tušu pravijo, da lahko včasih pride do napake v informacijskem sistemu in zato do napačnega obračuna.
šopek plačala polno ceno, ne pa akcijske, torej so me ogoljufali za 1,60 evra. Potem se je šele začelo. Odhitela sem nazaj v trgovino, kjer so me prodajalke najprej pustile čakati, potem niso razumele, za kaj gre, skratka delale so se neumne, končno pa so se me le usmilile in mi dale razliko. Seveda spet brez kakršnegakoli opravičila.«
Ker je bila besna, je poklicala še na upravo, ne ve točno, kam, saj so jo večkrat prevezali. »Govorila sem s sicer zelo prijazno in razumevajo-čo gospo, ki pa je večino najinega razgovora izkoristila za tarnanje o slabih kadrih, ki danes najraje sploh ne bi delali, ampak prišli samo po plačo, dodatne pravice pa zahtevali preko sindikatov. Zdelo se mi je povsem neprimerno, da je tako interne zadeve razlagala stranki.«
»Nisem edina s takšnimi
• I v • •
izkušnjami«
Da niti slučajno ni edina, ki ima podobne izkušnje, pravi Čuševa, saj ji o njih pripovedujejo tudi znanci. »A naša napaka je, da se redko odzovemo. Morda računov sploh ne pregledamo, če pa že odkrijemo nepravilnosti, se nam ne ljubi iti v akcijo iskanja pravice. In prav na to po moje trgovci tudi računajo. Da ne bomo ugotovili ali da ne bomo reagirali. A to ni prav. Gre za namerno goljufanje in nekorekten odnos do strank, še posebej tistih z nizkimi prejemki, kot sem na primer jaz, ki moram preživeti z nizko pokojnino,« je povedala in položila na srce vsem, da vestno pregledujejo račune.
Senka Dreu
Foto: SD
Foto: CG
4 Štajrnki
Podravje
petek • 29. septembra 2023
Zavrč • Ob 27. občinskem prazniku slavnostna seja in Društveni dan
Največji uspeh občine so zadovoljni in med seboj povezani ljudje
Občina Zavrč v septembru zaznamuje občinski praznik. Prve prireditve ob praznovanju so se začele sredi avgusta, vrhunec dogajanja bo jutri, v soboto. Ob 14. uri se bo začela svečana seja, na kateri bo župan Slavko Pravdič nagradil najuspešnejše šolarje in športnike, sledilo bo uradno odprtje razstave kamnin v Halozah v avli občinske zgradbe. Nato se bo dogajanje preselilo na teraso dvorca Zavrč, kjer bodo v ospredju predvsem domača društva.
Na završki občini so pojasnili, da so si letos praznovanje občinskega praznika zamislili nekoliko drugače kot prejšnja leta, saj želijo praznovanje nadgraditi in obogatiti. Osrednja občinska proslava bo v obliki celodnevnega Društvenega dneva
na dvorcu Zavrč. V primeru slabega vremena bodo celotno dogajanje preselili v kulturno dvorano. Po besedah župana Pravdiča je vsake toliko časa treba že obstoječe dogodke nadgraditi, občanom in občankam pa ponuditi kaj nove-
Občankam in občanom občine Zavrč iskreno čestitamo ob 27. občinskem prazniku ter vas hkrati vabimo v soboto,
30. septembra, ob 16. uri na dvorišče dvorca v Zavrču na Društveni družabni dan.
Slavko Pravdič, župan Občine Zavrč
ga. Zelo ga veseli, da so njegovo idejo podprli vsi občinski svetniki, še posebej pa domača društva. »V praznovanje se je aktivno vključilo vseh dvanajst društev. Zelo pohvalno je njihovo sodelovanje, ki se je v zadnjih letih še dodatno okrepilo,« je povedal Pravdič in dodal, da so na vseh prireditvah ob letošnjem občinskem prazniku izjemno zadovoljni z obiskom. Kar nekaj dogodkov so podprla društva iz sosednje občine Cestica. Občina Zavrč si namreč prizadeva za dobre čezmejne odnose in pozitivno sodelovanje. Prav zato so v začetku letošnjega leta še posebej pozdravili padec schengenske
meje, ki je predstavljala samo fizično oviro. Ljudje z ene in druge strani meje so bili namreč med sabo vedno povezani.
Pravdič: »Razvoj občine gre v pravo smer«
Ob praznovanju je župan Slavko Pravdič izpostavil uspešno delo vseh vpetih v delo občine. Zadovoljen je s potekom vseh investicij, zelo uspešni so bili tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev od države in Evropske unije. Na področju cestne infrastrukture je v teku izvedba modernizacije odseka Hrastovec-Golc in sanacija

NAJVEČJE BOGASTVO OBČINE ZAVRČ SO NJENI OBČANI IN OBČANKE
Iskreno Vam čestitamo ob občinskem prazniku.
Župan Slavko Pravdič je zelo zadovoljen z delom občinske uprave, občinskega sveta in lokalnih društev.
SOCIALNI DEMOKRATI ZAVRČ
plazu na lokalni cesti Hrastovec. V naselju Goričak-Hrastovec bodo začeli sanacijo mostu z razširitvijo za pešpot. Prav tako načrtujejo sanacijo potoka Zajza pred iztokom v Turški potok, kar bo preprečevalo poplavljanje domačij na slovenski in hrvaški strani. Občina je naredila velike korake na področju turizma, kjer je samostojno ali pa v sodelovanju z drugimi haloškimi občinami pridobila kar nekaj sredstev z razpisov za vzpostavitev blagovne znamke Visit Haloze. »S tem občina soustvarja podporno okolje za razvoj turizma in ponudnikov. Zavrč
nam je uspelo postaviti ob bok razvitim turističnim destinacijam.«
Na občini so zelo veseli večjega števila otrok v vrtcu, vpis se je v zadnjih štirih letih povečal za več kot polovico. Posledično je bilo treba v vrtcu zagotoviti dodatne prostore, zato so se v poletnih mescih lotili preureditve prostorov. Do začetka novega šolskega leta so vsa gradbena dela uspešno zaključili. Sicer pa občina tudi letos kar nekaj sredstev namenja za subvencije omrežnin in sofinanciranje malih čistilnih naprav.
Estera Korošec
Foto: CG
Podlehnik • Evropski teden mobilnosti
Otroci so sposobni, potrebujejo le zaupanje
Evropski teden mobilnosti, ki spodbuja gibanje ter uporabo koles ali avtobusov, so obeležili tudi v Podlehniku. Sodelovali so osnovnošolci in vrtčevski otroci, ki so v minulem tednu naredili še kakšen korak več kot običajno, ob tem pa so se izobraževali o prometu in prometni varnosti. »Starši, opogumljajte otroke na poti k samostojnosti in h gibanju. Zaupajte jim,« sporoča dolgoletna učiteljica in koordinatorka tedna mobilnosti Jožefa Vogrinec.
\
Številni so se v šolo v okviru tedna mobilnosti pripeljali s kolesom.
Rdeča nit letošnjega tedna mobilnosti so bile varčne poti. Pedagoški delavci so spodbujali osnovnošolske in vrtčevske otroke, da v šolo oz. vrtec vsaj del poti pridejo peš, tako so parkirišče pred šolo spremenili v igrišče, skušali so omejiti tudi promet na šolski ulici. Izvajali so delavnice, se s policistom sprehodili po varnih poteh, tretje-šolci in predšolski otroci pa so ob
medsebojni pomoči premagali del Haloške planinske poti. Uspešno so izvedli tudi Pešbus, ki je imel letos dve postajališči, in sicer v Novi cerkvi in Podlehniku 76d. »Pešbus ni obveza, mi vedno rečemo, da kdor želi, naj pride na dogovorjeni mesti. Letos je bil odziv izjemen,« je dejala Jožefa Vogrinec. Udeležili so se ga skoraj vsi učenci prve triade (40) in nekaj učencev iz druge
ter tretje triade. Pešbus je potekal tako, da so učitelji pričakali učence na dogovorjenem avtobusnem postajališču in od tam šli skupaj peš v šolo. »Kar sedem učencev je šlo iz šole na postajališče k Novi cerkvi peš in potem nazaj v šolo, ker so se želeli družiti s sošolci. To pomeni, da so zjutraj pred poukom prehodili 4,5 km. Gre res za prijetno druženje, ob tem si otroci med potjo po-
vedo vse, kar bi si sicer ob prihodu v šolo ali ob začetku pouka.« Vog-rinčeva si želi, da bi bilo tovrstnih peš prihodov v šolo čim več, ob tem pa dodaja: »Otroci so sposobni biti udeleženci v prometu, le poučiti jih je treba, kaj lahko pričakujejo na poti. Ko je otrok dovolj zrel, mu moraš zaupati. Skupna pot v šolo peš, s kolesom ali avtobusom pa ne pomeni le rabe trajnostne oblike
Žak Rakuša, 3. razred
»Izpita za kolo še nimam, saj ga opravljamo šele v četrtem oz. petem razredu, tako da sem v tednu mobilnosti v šolo hodil peš. Sem nekaj sto metrov oddaljen od šole, za pot ne potrebujem veliko časa. Aktiven sem tudi v svojem prostem času, saj igram nogomet in sem član PGD Podlehnik.«
Piajunger, 7. razred
»Večino dni se v šolo in domov vozim z avtobusom, včasih tudi peš. Sem iz Podlehnika, pa vendar potrebujem dobrih 15 minut ob hitri hoji do cilja, saj sem oddaljena približno dva kilometra.«
Lara Prelog, 7. razred
»Sem iz Zakla in v šolo se ob lepem vremenu vozim s kolesom. Za pot potrebujem približno 10 minut. Rada se peljem s kolesom, saj kolesarjenje pomeni tudi gibanje. Največkrat se peljem sama, včasih pa me spremlja tudi starejši brat.«
mobilnosti in privarčevanega denarja za gorivo, otrokom pomeni predvsem čas za druženje.«
Teden mobilnosti so v Podlehniku sklenili z druženjem v med-generacijskem urbanem parku, v katerega tudi sicer osnovnošolci in vrtčevski otroci redno zahajajo.
»Park je izredno dobrodošla investicija za šolo, za vrtec, za prihodnost. Učenci in vrtčevski otroci ga ves čas uporabljajo in resnično so veseli igral, plezalne stene. Opažam pa, da park pogosto privabi tudi druge občane,« je dodala Vogrinčeva.
Mojca Vtič
Foto: MV
Foto: MV
petek • 29. septembra 2023
Podjetništvo
Štajerski	5
Ptuj • 30 let uspešnega dela podjetja TMD
Ustvarili so že skoraj 3.700 projektov
Ptujsko podjetje TMD invest, ki se ukvarja s projektiranjem tudi najzahtevnejših gradenj in objektov, letos zaznamuje 30 let poslovanja. V družbi poslovnih partnerjev so jubilej proslavili na sedežu podjetja na Prešernovi ulici.
Za prireditveni prostor so izbrali svoj lično urejen staromeščanski vrt, ki je ob poslovnih prostorih. Še vreme je odlično služilo, ni bilo prevroče, hladno pa tudi ne, temveč prijetno toplo, jesensko, septembrsko. Gostje so se povabilu na praznovanje odzvali množično, kar je nedvomno potrditev dobrega in korektnega dela podjetja. Slavnostna govornica na prireditvi je bila direktorica podjetja Polonca Drevenšek Ranfl. „Na jubilej, ki ga zaznamujemo, smo izjemno ponosni. V teh letih smo doživeli že marsikaj, vzpone in padce. A nas je vsak padec naredil močnejše, vsak izziv pa naučil nekaj novega. Ponosni smo, da smo v vseh teh letih ustvarili zelo veliko projektov, na osnovi katerih so investitorji komunalno in prometno opremljali območja, zgradili objekte družbene koristi, od šol in vrtcev do dvoran, poslovnih in proizvodnih objektov. Projektiramo individualne stanovanjske hiše in večstanovanjske objekte. V naši hiši smo v 30 letih naredili 3.694
projektov. To je zavidljiva številka, ki potrjuje naše znanje, izkušnje in modrost. Dejansko je to 3.694 različnih zgodb, investitorjev, želja, projektov in na koncu objektov, ki imajo ustrezno vsebino, funkcijo in videz. V te zgodbe smo vključili številne strokovnjake. Naša ekipa se je z leti tudi spreminjala, vsakemu in vsem smo hvaležni, saj brez njih danes ne bi bilo tukaj nas. Hvala vsem, ki nam zaupate in spoštujete naše delo."
V	odlični formi, dovolj izkušeni in polni energije
Podjetje TMD so pred tremi desetletji ustanovili Anica Drevenšek, Janez Meznarič in Stanko Tement. Danes TMD zaposluje deset sodelavcev, sodeluje tudi z zunanjimi partnerji. Veliko projektov so ustvarili za naročnike javnega značaja, zlasti lokalne skupnosti.
V	spodnjepodravski regiji verjetno ni občine, v kateri ne bi stal vsaj en njihov objekt ali pa bila položena
Kolektiv podjetja TMD ob praznovanju 30-letnice
kanalizacija, zgrajena cesta, pločniki, kolesarska pot ... Projektirajo novogradnje in obnove objektov, med zadnjimi zahtevnejšimi velja omeniti obnovo dvorane Sokola-na v Središču ob Dravi, med novogradnjami pa ormoški tehnološki park, tribune in športni stadion v Gorišnici, kompetenčni (podjetniški) center v Majšperku, podru-
žnično šolo v Marjeti na Dravskem polju, zahtevno rekonstrukcijo OŠ Pod Goro v Slovenskih Konjicah, projekt za novogradnjo OŠ Ana Gale v Sevnici in še bi lahko naštevali. Nemalo projektov so izvedli za podjetja, v zadnjem obdobju med drugim stanovanjske bloke za KP Ormož, sušilnico za Perutnino Ptuj, izrisali so obnovo prostorov
državnega odvetništva na Ptuju, sodelovali s Talumom, Silkemom, Podjetjem za stanovanjske storitve Ptuj, Pošto Slovenije, Intereu-ropo, zobozdravstvom Koderman, tiskarno Ekart ... „Stari 30 let smo v odlični formi, dovolj izkušeni in polni energije. Začetni krči so za nami, puberteta pozabljena, oziramo se v prihodnost in nove podvige," je
ob jubileju še poudarila direktorica Drevenšek Ranflova.
Podjetju sta se za korektno in zanesljivo sodelovanje zahvalila župan Ormoža Danijel Vrbnjak in županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Slednja je v imenu lokalne skupnosti podjetju izročila tudi statuo Mestne občine Ptuj.
MZ
Foto: CG
Sv. Trojica • Zapečatena usoda gostilne Pri babici Marici na griču
Po zgolj letu dni zaprli svoja vrata
Lokala, ki stoji tik ob novonastajajočem krožišču v Sveti Trojici, se več kot očitno drži smola, saj v njem gostinci ne zdržijo dolgo.
Potem ko so bili prostori nekdaj priljubljene gostilne Na griču dalj časa prazni, je konec lanskega poletja razveselila novica, da znova odpira svoja vrata, tokrat z novim najemnikom, natančneje mladima paroma iz družine Žgajner iz Voličine, ki na svoji kmetiji redijo predvsem krškopoljske prašiče in kunce.
Lokal, ki je, kot so napovedali tudi ob odprtju proti koncu lanskega poletja, ponujal domače dobrote z dodano kulinarično vrednostjo, so poimenovali po Žgajnerjevi babici Marici, ki je začela kmetova-ti in je daleč naokrog veljala za odlično kuharico, bife v kletnih prostorih pa so posvetili dedku Pepiju. S svojo ponudbo so sodelovali tudi na tednu restavracij. A se njihovi načrti očitno niso dobro obnesli, saj so se pred dnevi na svoji spletni strani poslovili od svojih gostov in se jim zahvalili za obisk ter jim sporočili, da se je njihova »trojiška pravljica končala«. Vrata gostilne so od takrat zaprta, Žgajnerjevi pa o razlogih molčijo. Tudi o tem, ali obenem dvigujejo roke od gostinstva nasploh ali pa bodo svojo pot nadaljevali na kakšni drugi lokaciji, kot je neuradno slišati. Gostinstvo je gotovo vse prej kot enostavna dejavnost, saj terja veliko znanja in celega človeka. »Odlično so povezali kakovostno domačo surovino, tako meso kot zelenjavo, in vrhunsko kulinariko, eden od bratov je mladi prevzemnik kmetije, drugi
[Foto: SD
Mladi najemniki gostilne Pri babici Marici na griču so zgolj po letu dni obupali in jo zaprli.
kuhar, pa vendar to dvoje še ne zagotavlja, da bo gostilna 'laufala'. Za dobrega gostinca je potrebno še kaj več; to dobro vem sam, saj sem se pred leti preizkusil v teh vodah, vendar sem obupal,« je dejal Trojičan, ki smo ga srečali na dvorišču zaprte gostilne, a je želel ostati neimenovan.
Ostali brez ponudbe hrane
Za komentar smo vprašali župana Davida Klobaso, ki v razvoju Svete Trojice veliko stavi na turizem in ima na tem področju že
tudi kaj pokazati. Pa vendar se je turizem težko iti brez gostinske ponudbe. »Seveda je velika škoda, kadar se kakšna takšna zgodba zaključi, saj si v kraju želimo gostinskih lokalov in jih potrebujemo, a na poslovanje in načrte zasebnikov na občini seveda ne moremo vplivati.« Čeprav rad večkrat poudari, da vidi prihodnost Svete Trojice v butičnem turizmu, pa meni, da je bila ponudba v gostilni Pri babici Marici na griču 'morda nekoliko preveč butična' in specializirana za splošen okus in potrebe različnih profilov gostov.«
V središču občine tako zdaj ni
nobene gostilne, ki bi ponujala hrano, prav tako letos poleti ob Trojiškem jezeru ni bilo mogoče dobiti sladoleda ali hamburger-ja, saj tam ni bilo tradicionalne street food ponudbe, domnevno zaradi previsokih cen najemnine za prostor. Je pa v začetku junija nekdanja Trojičanka Karmen Ploj s partnerjem na Trojiškem trgu odprla mestno kavarno Garden Caffe, v kateri je poleg pijače in napitkov mogoče dobiti sladoled in tortice iz znamenite mariborske Pohorske kavarne, organizira pa tudi številne družabne dogodke.
Senka Dreu
Sv. Tomaž • Lekarniška podružnica zaživela
Leto dni čakali na soglasja
Natančno leto dni je minilo, odkar so v novem poslovno-sta-novanjskem objektu v Svetem Tomažu slovesno napovedali začetek delovanja fizioterapije in lekarne.
Foto: Lekarne Ormož
V Svetem Tomažu so odprli dolgo pričakovano lekarniško podružnico.
Da bo pot do podružnične lekarne vse prej kot lahka, so se zavedali tako v vodstvu občine kot Lekarnah Ormož, saj območje ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev soglasij. Pa vendar sta se, kot je povedal direktor lekarne Marko Hanželič, njegova predhodnica Ksenija Senčar in župan Mirko Cvetko pogumno podala v bitko zanjo. Ta je trajala kar deset let. »Uspelo jima je, a sta pred tem naletela na vrsto težav. Vse se je namreč za dlje časa ustavilo na ministrstvu za zdravje, ki ni dalo potrebnih soglasij, saj so se tam predvsem ukvarjali sami s seboj oziroma z reorganizacijo, na terenu pa niso ukrepali.«
Odprta trikrat na teden
Čeprav je bilo v Svetem Tomažu že pred enim letom fizično vse pripravljeno na odprtje lekarne, so morali počakati do letošnjega septembra, da je ta slednjič tudi dejansko odprla svoja vrata. »Julija so z ministrstva le poslali ekipo, ki si je vse ogledala in dala zeleno luč za začetek delovanja.«
Lekarniška podružnica, vodi jo Janja Kos, je odprta trikrat na teden, in to ob ponedeljkih od 13. do 17. ure, ob torkih in četrtkih pa od 11. do 15. ure. »Delovni čas smo skušali kar najbolj prilagoditi delovnemu času zdravnice Tamare Černezel v ambulanti splošne medicine; če bo povpraševanje naraščalo, bo lahko lekarna odprta dlje časa. Prvi vtisi pacientov so zelo pozitivni, kar je razumljivo, saj živijo v območju, kjer ni nobene lekarne; najbližji sta v Juršincih in Ljutomeru, zato je to za občane Svetega Tomaža in prebivalce širše okolice nedvomno velika pridobitev. V lekarni so na voljo vsa zdravila, tudi draga biološka, medicinski pripomočki in farmacevtske storitve, le raznih mazil tam ne mešajo, jih pa je mogoče naročiti v eni od ormoških lekarn in jih dostavimo v Sveti Tomaž,« je še povedal direktor Hanželič.
Senka Dreu
6 Štajrnki
V središču
petek • 29. septembra 2023
Podravje • Cenejše vozovnice, delavci pa prikrajšani za izplačilo potnih stroškov
Vožnja z vlakom ali avtobusom je resda poceni,
Delavkam in delavcem pripada pravica do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Stroški se lahko določijo v obliki povračila zneska kilometrine, cene najcenejše mesečne vozovnice za javni prevoz oziroma v višini dnevne vozovnice za javni prevoz. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je s 1. junijem uvedlo nove vozovnice »Slovenija« in v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že beležijo primere, ko delodajalci zaposlenim potne stroške obračunavajo v višini mesečne vozovnice - torej v višini 70 evrov, kar pa seveda ne pokrije dejanskih stroškov, kijih imajo zaposleni.
Višina povračila stroškov, ki posameznemu delavcu pripada, je urejena v kolektivni pogodbi dejavnosti ali podjetniški kolektivni pogodbi oziroma v internem aktu delodajalca. Večina omenjenih dokumentov kot kriterij za do-
ločitev višine povračila stroškov določa ceno najcenejšega javnega prevoza. Medtem ko je pred vladno spremembo cena mesečne vozovnice na neki relaciji stala na primer 120 evrov, od 1. junija znaša 70 evrov, posledično se je znižalo
nadomestilo za prevoz. Tej logiki bi lahko pritrdili, če bi javni prevozi tudi na podeželju delovali tako kot v prestolnici in bi bili urniki voženj usklajeni s potrebami delavcev. Delavci oziroma delavke, ki za prihod na delo in z dela uporabljajo
javni prevoz, se pogosto srečujejo s težavo dostopnosti javnega prevoza. »Dejstvo je namreč, da je na marsikateri medkrajevni relaciji frekvenca javnih prevozov popolnoma neustrezna in neprilagojena začetku in koncu delovnega časa,«
Nepraktičnost in neučinkovitost javnega prevoza v večini slovenskih regij je slikovito ponazorila naša bralka: »Zastonj nam lahko dajo vozovnice, pa bodo vlaki in avtobusi še naprej prazni, ker urniki voženj niso prilagojeni potrebam sodobnega časa. Naj spremenijo vozne rede in bomo koristili javni potniški promet. Tako, kot je to urejeno sedaj, je nemogoče, da bi se z vlaki ali avtobusi vozili v službo in domov, tudi zaradi nenehnih zamud.«
Junija je bilo iz državnega proračuna za povračilo potnih stroškov namenjenih 13,8 milijona evrov. Največ so za potne stroške izplačali v Policiji, skoraj milijon evrov, sledita Slovenska vojska in UKC Ljubljana, to so tudi največji trije zaposlovalci. Najvišje povprečno izplačilo potnih stroškov glede na število zaposlenih so po podatkih portalajavnih plač izplačali v Občini Kozje, in sicer 195 evrov, sledi Zavod za turizem Sveta Trojica s 179 evri ter Inšpektorat za obrambo s 177 evri.
opažajo v Zvezi svobodnih Sindikatov Slovenije. Zato opozarjajo, da so delavci, ki prejemajo povračilo stroškov prevoza v višini mesečne vozovnice, pogosto primora-ni v uporabo lastnih prevoznih sredstev. »V takšnih primerih nižja cena enotne vozovnice ne prispeva k večji uporabi javnega prevoza, povzroča pa manjši prihodek zaposlenih.«
Pravna praznina in različna tolmačenja
Kolektivne pogodbe običajno določajo, da se delavcu, če javni prevoz ni mogoč, izplača povračilo stroškov za prevoz na delo in
Ob uvedbi cenejše enotne vozovnice za jav-imenovane potni stroški.
z dela v obliki kilometrine. Vprašanje torej je, kdaj javni prevoz ni mogoč. In presenetljivo je, da enoznačnega odgovora ni. »Dejstvo, da javni prevoz ni mogoč, se presoja na podlagi oddaljenosti prve postaje od prebivališča delavca
Foto: CG
Ptuj • Nastal bo novi Javni zavod Ptuj, večina svetnikov dvignila roke
Potrjeno: trije zavodi se januarja združujejo v enega
Predlog za združitev treh zavodov v enega je razdelil mnenje javnosti in svetnikov. Kljub dilemam je bilo dovolj svetniških rok, da so predlagane spremembe potrdili.
V zadnjem času je bilo slišati precej kritik na račun predloga za pripojitev Zavoda za šport in Centra interesnih dejavnosti Ptuj k Zavodu za turizem Ptuj. Med glasnimi nasprotniki je bil svetnik SDS Franjo Rozman, sicer predsednik Športne zveze Ptuj, ki meni, da bo s to potezo športu v mestu povzročena ogromna škoda, saj da izgublja avtonomnost in podporo, ki so ju bili deležni športniki. Odločitev je po njegovem politična in ne strokovna: »Racionalizacija se je začela na plečih mladih in športnikov! Občina je dolžna skrbeti za šport na lokalni ravni. Zelo mi je žal, da bo prevladala politična odločitev. Politiki, vključno z menoj, bi se morali zavedati, da odgovarjamo občanom in davkoplačevalcem in take napake politike davkoplačevalci plačajo še enkrat. Gre za zdravje naših ljudi, najmlajših. Stroka v tem ni bila vključena.« To, da zadeve zgolj pravno-formalno omogočajo združitev, je po njegovem premalo. Pogrešal je vsebinsko razpravo strokovne javnosti pred sprejetjem takšne odločitve. »Šport v vsakem primeru izgubi vsaj enega zaposlenega in nekaj ljudi, ki so pomagali tudi pri lobiranju za pridobi-
tev sredstev,« je opozoril Rozman. Pomanjkanje vsebinske razprave za tri tako pomembna področja je na seji mestnega sveta izpostavil tudi Alen Iljevec, ki meni, da je bilo v času razprave bistveno premalo strateških usmeritev. »Vse je šlo v napačno smer, vse je šlo narobe, očitno gre spet za merjenje politične moči. To nikakor ni primeren pristop. Očitno pa gre za novi modus operandi. Sem za
združevanje, ampak ne tako. O takem primeru zato sploh ne morem odločati.«
Bistveno drugačno stališče je predstavil svetnik Boštjan Šeruga, ki meni, da je bilo vsebinske debate dovolj in da je tudi v prihodnje neodvisnost vseh treh stebrov zagotovljena: »Ne da bo enako, mora biti bolje. V treh letih mora biti cilj vsaj 30 odstotkov mladih vključiti v mladinsko delovanje.«
Hliš, Gibanje Svoboda: da spremembam, ampak premišljenim
Alen Hliš iz svetniške skupine Gibanja Svoboda, ki trenutno ostaja največja tiha »opozicija« v mestnem svetu, je spomnil, da so že marca pripravili vsebinski pogled na predlog za združitev. Ves čas naj bi izpostavljali pomen definiranja vsebine, nato pravnega in finančnega okvira in šele nato organizacijskega: »Da najprej določimo vizije in kaj mi kot ustanovitelj od vseh treh vsebinskih področij pričakujemo. Na mnogo vprašanj nismo prejeli zadostnih odgovorov. Razočarani smo nad odločitvijo, da se najprej pogovarjamo o organizacijski strukturi, namesto da bi na podlagi vsebine presojali o tem, ali je predlog, kot ga imamo, najboljši možen. Sami vidimo, da so nekatere zadeve potrebne popravila, odloki so stari 20 let, zato so potrebni prevetritve, ampak premišljeno, z jasnimi cilji in koraki.«
Županja Nuška Gajšek meni, da so kritike o pomanjkanju vsebinske razprave neupravičene, saj da vsi trije zavodi tako delajo, vsak na
Svetniki so predlog za ustanovitev novega zavoda potrdili s 17 glasovi za.
svojem področju. Spremembe so po njenem nujne, če želijo ohraniti standard, ki so ga imeli doslej. Nadeja se, da bodo v prihodnje zagotovili tudi več evropskih nepovratnih sredstev, kar bo po njenem lažje, saj naj bi nov zavod izpostavil
sinergije med tremi stebri: mladi, šport in turizem.
Združitev so na seji od velikih svetniških skupin podprli v SD in Listi Čuš&MI, proti je bila SDS, svetniki Gibanja Svoboda so se vzdržali.
Foto: CG
petek • 29. septembra 2023
V središču
Štajerski	7
V v
a vzame preveč casa
ni prevoz, najcenejša stane 70 evrov, bi lahko bih zaposleni prikrajšani za stroške povračila za prihod na delo, pogovorno
(navadno od enega do treh kilometrov) ali pa na podlagi časa, ki ga delavec potrebuje za prihod na delo in z dela z javnim prevozom. Če na primer delavec za prevoz na delovno mesto porabi več kot tri ure v obe smeri, se šteje, da javni
prevoz ni mogoč. Enoten kriterij za ta vprašanja ne obstaja, saj je to, kot rečeno, materija kolektivnih pogodb oz. v praksi tudi splošnih aktov delodajalca.« Zaradi pravne neureditve in različnih pogajalskih moči delavskih sredin sedaj obsta-
jajo primeri, kjer delodajalci potne stroške obračunajo v skladu z najnižjo ceno javnega prevoza, v Zvezi svobodnih sindikatov pa beležijo tudi primere, kjer so preko socialnega dialoga v podjetjih uredili drugačen način izplačila in zaščitili
delavce pred izpadom v izplačilu povračil stroškov prevoza.
Javni sektor s kilometrino, v gospodarstvu pravil ni
S slabimi povezljivostmi javnega potniškega prometa, neusklajenimi urniki odhodov vlakov in avtobusov so novinarji portala Ni soočili tudi vodjo sektorja za javni potniški promet na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Matjaža Vrčka ter ga opozorili, da bodo mnogi zaposleni prikrajšani za izplačilo dela potnih stroškov. »Ne moremo biti talec nadomestil za prevoz na delo,« je bil glede te polemike jasen Vrčko. Dodal je, da če ima nekdo primeren javni potniški prevoz, naj ga začne uporabljati, če ne, pa naj se z delodajalcem dogovori o drugem načinu plačevanja potnih stroškov. Ob tem nas je zanimalo, kako je urejeno plačilo potnih stroškov na omenjenem ministrstvu, kjer bi najprej pričakovali, da bodo spodbujali rabo javnega potniškega prometa. Pojasnili so, da tudi zanje velja aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, torej za javni sektor, ki predvideva izplačilo kilometrine v višini 10 % cene neosvinčenega motornega bencina za vsak polni kilometer razdalje. Seveda pa se javnemu uslužbencu, ki delodajalcu predloži potrdilo o nakupu imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet, stroški prevoza na delo in z dela povrnejo v višini
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš je dejal, da se delodajalci v gospodarstvu o načinu povrnitve potnih stroškov odločajo vsak zase. Cenejšo vozovnico Trobiš pozdravlja, vendar pa meni, da bi morali odgovorni v državi poskrbeti za boljšo povezljivost javnega potniškega prometa. Kdaj bo oblikovanje učinkovitejše javne mreže potniškega prometa na mizi odločevalcev, seveda ni znano. Po oceni Trobiša je ta tematika, kot tudi mnoge druge, zaradi poletnih ujm postavljena na stranski tir. V podjetju Boxmark Leather, ki je eden večjih zaposlovalcev pri nas, so izplačevanje potnih stroškov glede na sprejete spremembe cen mesečnih vozovnic prilagodili, ob tem pa je prvi mož podjetja poudaril: »Pri oblikovanju povračil potnih stroškov upoštevamo dostopnost do javnega potniškega prometa, čas, ki ga zaposleni porabi za prevoz, tako da skušamo za vsakega zaposlenega najti najugodnejšo možnost v okviru sprejetih predpisov.«
cene imenske mesečne vozovnice za javni potniški promet.
Prerešetana mreža javnih prevozov
Z enotno vseslovensko vozovnico je mogoče uporabljati ves linijski potniški promet v državi, z izjemo mestnega, pri čemer je cena imenske mesečne vozovnice 70 evrov in letne 560 evrov, neimenske pa 90 evrov mesečno oziroma 720 evrov letno. Sliši se poetično, vendar
pa je treba na tehtnico postaviti tudi čas, ki ga nekdo potrebuje za prevoz na delo in z njega. Iz Pod-lehnika do Ptuja avtobusni prevoz traja 27 minut, nato pa še okrog 15 minut do npr. industrijskega Kidričevega ali 45 minut do Maribora. Z avtomobilom po avtocesti iz Pod-lehnika do avtobusne postaje v Mariboru pot traja pol ure, do Ptuja nekje 15 minut, do Kidričevega pa okrog deset minut, kar je skoraj štirikrat manj kot z avtobusom.
Mojca Vtič
Foto: CG
Foto: CG
V • I • I V»|» v	v
Cuševi bi združili še vec zavodov in še hitreje
Sergeja Puppis Freebairn iz Liste Čuš&MI je dejala, da so združitev zavodov v svojem programu imeli v načrtu že pred volitvami,
meni celo, da bi jo lahko izvedli še hitreje in s še več zavodi. Razlog naj bi bilo precej kritik na račun delovanja zavodov. Tudi med seboj naj bi imeli kar nekaj težav: »Ne bom rekla, da si ti trije mali zavodi nagajajo, zagotovo pa si ne pomagajo. Za izvedbo dogodkov najemajo zunanjo delovno silo, namesto da bi si pomagali. Samo zato, ker se enemu direktorju ni dalo odgovoriti na mail. Nekateri direktorji si zavode jemljejo kot svoje vrtičke, fevde. V preteklosti so bili tudi razpisni pogoji pisani na točno določeno osebo. Zato se strinjamo s širitvijo pogojev za zasedbo delovnih mest. Smo mnenja, da je treba zadeve transparen-tno odpreti.« Meni, da si ptujska občina ne more privoščiti treh direktorskih plač za tri tako majhne zavode, zato pričakujejo, da bodo spremembe prinesle optimizacijo, reorganizacijo in še večji prihranek, kot je trenutno še načrtovan. Po mnenju Puppis Freebairnove se je hrup okrog tega pravzaprav dvignil zaradi »branjenja« enega delovnega mesta. Svetniki - tako tisti, ki so bili za združitev kot proti njej - so izpostavili, da čaka novega direktorja tega »super« zavoda izjemno težko delo.
Kljub nekaterim pomislekom sta bila predloga za združitev in ustanovitev novega zavoda gladko sprejeta, oba s 17 glasovi za od skupaj 29 mestnih svetnikov. Matematična računica je bila sicer že pred sejo očitno dobro sestavljena, roke pa preštete. Nov zavod naj bi začel delovati 1. januarja 2024.
Dženana Kmetec
Podravje, Slovenija • Upokojencem zimski regres
Izplačila od 58 do 182 evrov
Novembra in decembra bodo prejemniki pokojnin in nadomestil prejeli za 1,8 odstotka višje zneske. Gre za odločitev, ki jo je državni zbor potrdil že maja v proračunskih dokumentih za letošnje in prihodnje leto. Vlada je nato sporočila, da bo ta dodatek država izplačala tudi januarja 2024. Nato mora tako ali tako po zakonu slediti redna uskladitev pokojnin.
Novost letošnjega leta bo zimski dodatek (regres), izplačan enako kot letni, v petih višinah, od najmanj 58 do največ 182 evrov. Upokojenska združenja tem napovedim sicer niso ploskala. V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) so pristojne spomnili, da je svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) že februarja letos predlagal 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin za vse upokojence in dodatno enoodstotno za upokojene do vključno leta 2011. Pokojnine bi morale biti po tem predlogu višje že od aprila.
Tudi božičnica za upokojence naj bo leta 2024 višja, predlagajo v Zdus. Izplačana naj bo v višini povprečne starostne pokojnine.
Argument, s katerim je vladna stran zavračala zahteve po izdatnejši izredni uskladitvi, je bil, da so vladni ukrepi namenjeni zmanjševanju tveganja revščine in socialne izključenosti med upoko-
jenci. Izredne uskladitve tega cilja ne bi dosegle, saj z njimi največ pridobijo upokojenci z višjimi pokojninami.
Pomisleki ob zagotovljeni vdovski pokojnini
Izboljševanju položaja vdov in vdovcev je namenjena sprememba pokojninskega zakona, ki jo mora državni zbor sprejeti še pred novim letom, da bi upravičenci višje pokojnine začeli uživati že od 1. januarja. Gre za uvedbo zagotovljene vdovske pokojnine za vse vdove ali vdovce, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne, starostne ali invalidske pokojnine. Zagotovljena vdovska pokojnina bi znašala toliko kot zagotovljena starostna pokojnina, torej 687 evrov oziroma 700 evrov od novembra naprej.
Na ta predlog se je odzval Svet
Pokojnine bi morale biti višje že od letošnjega aprila, svet zavoda za pokojninsko zavarovanje je predlagal izredno 3,5-odstotno uskladitev pokojnin ter dodatni odstotek za upokojene do vključno leta 2011.
Zpiza z mnenjem, da bi bilo nesorazmerno, če bi zagotovljena vdovska pokojnina presegala skupni znesek lastne in vdovske pokojnine. Če sta, na primer, oba zakonca delala po 15 let in sta uživalca najnižje pokojnine v višini 310 evrov, je seštevek njunih pokojnin 620 evrov. Po predlogu zakona, ki je nared za potrditev v DZ, »pa bi to pomenilo, da bi namesto sedanjih 352 evrov prejemnik dobil kar 687,75 evra, neverjetnih 335 evrov oziroma 95 odstotkov več, kar pomeni, da o kakršnikoli sorazmernosti ne moremo govoriti,« je v imenu Zpiza poslance opo-
zoril generalni direktor Marijan Papež.
Če bi se zajamčena pokojnina odmerila v višini seštevka lastne in vdovske pokojnine, bi bila zagotovljena pokojnina v opisanem primeru 592 evrov. »Tudi ta znesek pomeni kar za 240 evrov oziroma 68 odstotkov več od sedanjega prejemka, a se ga da vsaj utemeljiti,« sporoča Papež. Na Zpizu opozarjajo, da mora zakon pri uvajanju zagotovljene vdovske pokojnine upoštevati tudi morebitne prejemke upravičencev iz tujine.
JK
Foto: CG
8 Štajrnki
Podravje
petek • 29. septembra 2023
Slovenija • Osebna asistenca: prenizka plača, posledično malo zanimanja
Iskanje osebnega asistenta kot iskanje igle v senu
Delo osebnega asistenta je izjemno zahtevno in odgovorno, interesa za opravljanje pa je očitno zelo malo. Tudi ali predvsem zaradi nizkega plačila. Uporabniki, invalidi in njihovi skrbniki imajo posledično zelo veliko težav. Vanja Ropič, mama 19-letnega Vida, že nekaj časa išče nekoga, ki bi ji pomagal pri negi in varstvu, a se na razpis na objavo na facebooku - kije sicer imela več sto všečkov in delitev - ni oglasil prav nihče. Na pristojnem ministrstvu se zavedajo, da so na tem področju potrebne zakonske spremembe, predlog je že v obravnavi.
»Prej sem opravljala delo osebnega asistenta, ki je izjemno zahtevno, delala sem popoldan, vikende, praznike ... Zdaj sem zaposlena v trgovini in zaslužim več. Tu ni logike. Država bo gotovo na tem področju nekaj morala narediti,« pravi Sandra, ena izmed naših sogovornic, ki je pred kratkim zamenjala službo. Prav nizko plačilo osebnih asistentov je eden izmed razlogov, da tega dela marsikdo ne želi opravljati. Osnovna plača je v višini minimalne plače, 26. plačnega razreda, kot velja za javni sektor, in sicer za zaposlene, ki osebno asistenco izvajajo neprekinjeno tri leta pri izvajalcu osebne asistence. Plača brez dodatkov tako znaša 890 evrov.
Skladno s Pravilnikom o osebni asistenci so v nekaterih primerih upravičeni še do dodatkov: za nočno delo, za delo v nedeljo, na praznike, za izmensko delo, deljen delovni čas. Nekateri prejmejo še dodatek za posebne obremenitve in odgovornosti v višini največ 15 % urne postavke osnovne plače, ko delajo z uporabniki, ki potrebujejo več nege. A tudi vsi dodatki ne znesejo dovolj, da bi konec meseca asistenti prejeli primerno plačo.
Zakaj ni zanimanja za to delo?
Ropičeva je dobro seznanjena s problematiko, pa vendar jo je ne-odzivnost na razpis nekoliko pre-
Delo osebnega asistenta je zahtevno, odgovorno in težko, žal pa plačilo ni temu primerno, osnovna plača je minimalna in znaša 889 evrov.
Vanja Ropič
senetila: »Težko verjamem, da zraven tolikšnega števila brezposle-nih ni nikogar, ki bi želel biti osebni asistent. Res se verjetno marsikomu, ki dobi 500 evrov socialne pomoči, je upravičen do subvencije najemnine ipd., niti ne splača. To delo bi moralo biti bolj cenjeno in plačano. Zdi pa se mi tudi, da je ta poklic v javnosti premalo poznan, mnogi niti ne vedo, kaj to pomeni, kaj bi dejansko delali kot osebni asistenti.«
Zraven slabega plačila izpostavlja še en nesmisel, in sicer, da so osebni asistenti enako plačani za delo z zelo različnimi kategorijami invalidov. Razlika je le v navedenem (15-odstotnem) dodatku za posebne obremenitve: »Tudi moj
Vid na primer potrebuje celodnevno nego, previjanje, hranjenje, a ker to ni na sondo, osebni asistent ni upravičen do dodatka. Razumljivo je, da bo potem raje delal pri uporabniku, ki je bolj samostojen, na primer samo slep. Žal, takšna je realnost, pri tem jih razumem.« Prav zato meni, da bi morala biti že osnovna plača osebnih asistentov diferencirana glede na zahtevnost varstva in oskrbe uporabnika.
Brez osebne asistence bi zelo težko živeli
Vid ima sicer dva osebna asistenta, a je trenutno njegova mama v veliki zagati. Ena asistentka je na zasluženem dopustu, drugi bol-
V Sloveniji delo osebnih asistentov opravlja okrog 8.000 ljudi. Julija letos so v Sloveniji to storitev izvajali za 4.103 uporabnike, ki imajo v povprečju priznanih 86 ur osebne asistence. »Razpolagamo s podatkom, da naj bi osebnih asistentov primanjkovalo, ne pa s podatkom, koliko uporabnikov trenutno išče osebnega asistenta,« pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Na področju osebne asistence se pripravlja nov zakon, ki bo predvidoma v javni obravnavi še ta mesec.
niško odsoten. Sama 24 ur na dan zanj zelo težko skrbi. Da je zadeva še težja, je pred kratkim umrl Vidov oče, ki je pomagal pri skrbi za sina. »Izvajalci bi morali imeti več zaposlenih za take primere, kot so nadomeščanja. Država pa varčuje na račun kadra. Ko je kdo bolniško odsoten, gre na dopust in podobno, so uporabniki brez osebne asistence, ker jih izvajalcem ne odobrijo.
Komisija, ki odloča o upravičenosti in številu dodeljenih ur osebne asistence, pa zadnje mesece sprejema nesmiselne odločitve. Možnih je maksimalno 186 ur mesečne asistence, popolnim invalidom pa dodelijo sto ur, kar je zelo malo. Drugače kot da na ta račun varčujejo, si ne znam razlagati takih odločitev, ker predobro poznam primere,« pravi Ropičeva.
To ni prvič, da sta se s sinom Vidom znašla v težavah pri iskanju osebnih asistentov. Že pred letom dni sta imela podobno situacijo. Z Vidovima osebnima asistentoma sta zelo zadovoljna, a trenutno bi nujno potrebovala nadomeščanje bolniške, kasneje bi to lahko bila tudi kakšna drugačna, bolj dolgoročna zaposlitev, saj se bo ena izmed Vidovih asistentk kmalu upokojila.
Največ težav imajo z iskanjem moških osebnih asistentov, ki so pogosto fizično spretnejši in primernejši za to delo. »Izbire pa tako ni, ne med moškimi ne med ženskami. Tudi pred letom dni je bil Primož, Vidov osebni asistent, edini, ki se je prijavil na to delovno mesto. Brez pomoči asistentov pa bi bilo življenje nas staršev še veliko težje.«
Dženana Kmetec
Foto: CG
Gorišnica • V Moškanjcih srečanje disko generacije
Enkratno druženje in obujanje spominov
Sredi septembra je v vaško-gasilskem domu v Moškanjcih potekalo srečanje 21 generacij Moškanjčanov, letnikov 1965-1985, ki so skupaj obiskovali osnovno šolo v Gorišnici.
Ideja se je porodila na osebni zabavi dvema izmed udeležencev in kaj kmalu so besede prišle do dejanj. Pobudnika srečanja sta izbrala po enega predstavnika vsakega letnika, nato pa so vsi skupaj z združenimi močmi organizirali srečanje. Po seznamu, ki so ga pripravili predstavniki, je vseh teh Moškanjčanov kar 190; prireditve se jih je udeležilo 106, 17 pa jih žal ni več med njimi.
Danes sicer že odrasli Moškan-jčani so svojo mladost preživljali drugače, kot jo preživlja današnja mladina - odraščali so brez digitalnih naprav, v šolo so hodili peš ali s kolesi. Vsak dan so se družili v njihovi »vaški jami«, poletne počitnice preživljali ob Pesnici, kjer je bilo kopališče. Tam se je odvilo veliko romanc, veliko parov, ki so se tam zbližali, je tudi ostalo v zvezi. To so generacije, ki so še bile sprejete med pionirčke, kasneje v mladince, bili so pripravljeni poprijeti za
vsako delo. Imeli so željo po skupnem prostoru, ki so jo tudi realizirali in si zgradili mladinsko sobico, v kateri se je kasneje odvijal disco. Disco glasbo je takrat vrtel priznani DJ Vlado Petek, ki je z veseljem enako naredil tudi na tokratnem srečanju. Ker jih je ta disco glasba 80. let res zaznamovala, so si nadeli ime disco generacija.
Udeleženci srečanja so se v soboto, 16. septembra, zbrali v poznih popoldanskih urah. Ob prihodu je vsak udeleženec prejel majico in prigrizek dobrodošlice - obložene kruhke z zaseko in lukom. V dvorani je sledila večerja, za katero je poskrbel domači gostinec.
Za strežbo je skrbela ekipa »Mokra cota«, ki so jo sestavljali partnerji nekaterih udeležencev. Sledil je pozdravni nagovor in nekaj kronike vasi, ki sta jo pripravila udeleženca srečanja. Z minuto molka so se poklonili preminulim

Zbrana družba generacij od letnikov 1965 do 1985
prijateljem. Prešteli so tudi pare, v katerih sta oba partnerja iz Mo-škanjcev. Našteli so jih kar nekaj. Nato se je nadaljevalo rajanje do zgodnjih jutranjih ur. Imeli so si
veliko povedati, obujali so spomine ter se spomnili marsikatere dogodivščine. Udeleženci so bili nad idejo zelo navdušeni in hvaležni organizatorjem za takšno srečanje.
Po več letih so se srečali s sošolci, nekaterih sploh niso več prepoznali, saj se niso videli več let. Vsakega posebej so se razveselili, z vsakim je vsak želel spregovoriti. Vaško
jamo je v soboto preplavila oranžna barva majic disco generacije, generacije srčnih, veselih in prijaznih Moškanjčanov.
Bernarda H. Antolič
petek • 29. septembra 2023
Podravje
Štajerski	9
Ptuj, Podravje • Izjemen napredek na področju radiologije v zadnjih letih
Bo tudi preiskave opravljala in odčitavala umetna inteligenca?
Zanimanje za poklice v radiologiji v zadnjih letih narašča. V ptujski bolnišnici trenutno delajo štirje zdravniki in pet specializantov radiologije. Čeprav gre za poklic, ki s seboj prinaša kar nekaj nevarnosti, pozitivni dejavniki očitno prevladajo. »Mnogi mislijo le na dobro plačilo, ki pa niti slučajno ne pride samo po sebi, temveč je za tem res ogromno dela, izkušenj in ur v pripravljenosti. Taki so hitro razočarani,« pravi Robert Čeh, vodja radiološkega oddelka v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj.
Radiologija je specifično področje, ki združuje visoko tehnologijo in strokovno usposobljen kader. Ustrezna diagnostika je ključna za pravilno postavljanje diagnoze. Metod, ki omogočajo vpogled v notranjost našega telesa, je precej. V ptujski bolnišnici izvajajo preiskave z rentgenom, ultrazvočne preiskave, računalniško tomografijo in z magnetno resonančno napravo. Letno opravijo 40.000 konvencio-nalnih radioloških preiskav, predvsem gre za projekcije mišično--skeletnega področja, pljuč in srca ter rentgenske preiskave z uporabo kontrastnih sredstev. Z ultrazvokom pregledajo več kot 6.000 pacientov letno, z računalniško tomografijo še tisoč več, največ z magnetno resonanco, okrog 8.500 bolnikov. Zraven tega izvedejo še okrog 6.000 mamografij v sklopu programa Dora.
Več kot polovica pacientov prihaja z druge strani Trojan
»Čakalne dobe pri nas niso dolge, kljub temu da k nam prihaja ogromno pacientov iz drugih regij. Na tem koncu države je precej magne-
Mitja Vilčnik, vodja radioloških inženirjev v ptujski bolnišnici
tnoresonančnih naprav, tako da smo lahko zadovoljni, res pa je, da veliko in dobro delamo, kar skrajšuje čakalne dobe,« ugotavlja Mitja Vilčnik, vodja radioloških inženirjev v ptujski bolnišnici. Izpostavlja visoko kakovost naprav, ki jih uporabljajo pri svojem delu. Nekatere so sicer že precej stare, a obnovljene in še vedno omogočajo zelo dobre ter natančne preiskave. V kratkem načrtujejo nabavo še ene magnetno resonančne naprave, sredstva za njen nakup naj bi zagotovila dr-
žava, a je prvi razpis padel v vodo. Vsekakor bi bila smislena in potrebna, dela je namreč vedno več.
Na oddelku so redno zaposleni štirje zdravniki, specialisti radiologije, pet specializantov, 16 diplomiranih inženirjev radiologije, ena diplomirana medicinska sestra, dve srednji medicinski sestri in tri ad-ministratorke. Občasno sodelujejo tudi z zunanjimi sodelavci, predvsem na področju magnetne resonance, mamografij in ultrazvočne diagnostike bolezni krvnih žil.
Umetna inteligenca ne bo nikoli v celoti nadomestila človeka
Vilčnik kot radiološki inženir dela že 17 let. Poklic, ki ga opravlja, vidi kot odlično kombinacijo zdravstva in visoke tehnologije: »Združuje pa tudi delo s pacienti in pomoč drugim ljudem, prav to je tisto, kar sem želel početi.« Ugotavlja, da so se v zadnjih letih na področju radiologije zgodile pomembne novosti, doze sevanja so se zmanjšale, naprave so veliko boljše, aparati tehnološko dovršeni, kar mogoča veliko hitrejšo obravnavo. »Ko sem začel delati, smo slike še razvijali, danes je vse računalniško. To je pomembna prednost. Vedno bolj je poudarek tudi na umetni inteligenci, ki radiologom pomaga pri iskanju patologije. To bo pomembna pomoč pri oskrbi pacienta. Nikoli pa ne bo nadomestila znanja zdravstvenega delavca v celoti.«
Robert Čeh dodaja, da so v ptujski bolnišnici izjemno usposobljeni in da delo poteka na zelo visokem nivoju. Zadovoljen je tako s kadrom kot opremo in prostori, ki jih imajo. Zaveda pa se, da je še kar
Robert Čeh, vodja radiološkega oddelka SB Ptuj
»Včasih smo rekli, da je rentgen aviacija«
»Deset let sem bil edini specialist radiologije v bolnišnici, takrat sem res ogromno delal. Vsi se potem obregnejo ob dobro plačo, ampak to sije treba zaslužiti. To je zgodba nekaj zdravnikov, ki zelo veliko delajo, v službi in doma. Ko bo v ptujski bolnišnici zaposlenih osem zdravnikov, ne pa trije, štirje, si bomo delo razporedili in ne bo takih anomalij. Osnovna plača pa ni tako visoka, mislim, da začnejo v 48. plačnem razredu. Je pa res, da ni vseeno, ali si šofer avtobusa ali pilotiraš avion. Včasih smo rekli, daje rentgen aviacija,« pravi Robert Čeh, ki kot specialist radiologije dela že 33 let. Ena izmed prednosti, ki jo imajo zaposleni v radiologiji, pa tudi nekaterih drugih poklicih v zdravstvu, je 18 dni dodatnega dopusta zaradi izpostavljenosti sevanju. A Čeh pravi, da veliko dni dopusta sploh ne izkoristijo, ker vsaj doslej kadra, ki bi lahko opravil delo namesto njih, ni bilo. Prav zato upajo, da bodo ti, ki zdaj specializacijo opravljajo na Ptuju, tu tudi ostali.
nekaj prostora za izboljšave, predvsem pri uvedbi novih preiskav: »Upam, da se bomo v prihodnje
lotili še interventne radiologije, ki omogoča vstop skozi žile.«
Dženana Kmetec
Foto: DK
Foto: DK
10 Štajerski
Kultura in izobraževanje
petek • 29. septembra 2023
Knjigarnica
O LISTJU
Minuli teden je izšla nova Bukla - 175. številka brezplačne revije o novih knjigah, ki izhaja že devetnajsto leto. V navadi je, da jo knjižničarji takoj, ko utegnemo, skrbno prelistamo in tako pridobimo informacije, ki so dobrodošle knjižnicam in njihovim uporabnikom. Buklo je mogoče najti tudi v knjigarnah in vsem knjigoljubom je dobrodošla pomoč pri iskanju želenega čtiva. Tokrat sem se zelo razveselila knjižnega naslova O listju. Cenjeni bralci, saj že veste, da sem neizmerna ljubiteljica dreves in vsega zelenega, zraven knj-igoljubja, seveda. In ta noviteta mi je bila neznana, avtorica pa še nikoli slišana. Presenečena, da je en izvod knjige prost v Študijskem oddelku vaše in moje najbližje knjižnice, sem ta edini izvod v naši ustanovi vzela domov in komaj sem čakala na tisti večerni ritual, ko greva s knjigo v posteljo.
Priznam, da sem se nekoliko razža-lostila, ker je knjiga drobna, le petino-semdeset strani šteje. Je 259. iz zbirke Frontier, ki jo skrbno izdaja Kulturni center Maribor. In kakšno zanimivo branje! Pravi mali biser od knjige, sem se pridušala bralskim pobrati-nom. In ni bolj primernega branja v teh prvih jesenskih dneh v deželi, kjer odločevalci - jim kar rečem: podiralci častitljivih dreves - s tako neznosno lahkotnostjo podpirajo odstranjevanje urbanih dreves. Povem še, da sem z branjem knjige O listju izvedela veliko novega, zanimivega, neverjetnega, spodbudnega za širše in bolj poglobljeno ter raznotero razmišljanje o bistvenih življenjskih rečeh. Tako začenja prvi, uvodni kratki esej z naslovom Indian Summer:
Vsako jesen se v ameriških zveznih državah Nove Anglije in v Kanadi na tisoče ljudi zgrinja v gozdove, odpravljajo se gledat, kako drevesno listje spreminja barve. V tem koščku sveta se drevesa obarvajo v vseh niansah zelene in rumene, oranžne in redeče barve. Zlasti sladkorni javor utegne ob ugodnih vremenskih razmerah razviti žarečo rdečo barvo, posebne medijske napovedi o barvanju listja pa listoglede opozarjajo, v katerih krajih bo v katerem trenutku mogoče opazovati vrhunec barvne prelesti.
Pojem leafpeeping v Severni Ameriki nosi s seboj občutje svobode, prostranstev, pustolovščin in neokrnjene narave. Ljudje se vozijo v gore, skozi pokrajine, povežejo se z gozdovi in vremenskimi razmerami, deležni so lepote dežele. Zato so to več kot le preprosti izleti v naravo. Takšna pohajkovanja ljudem neizogibno omogočijo, da postanejo pozorni na več stvari...
Ja, pozornost je zares problem današnjega časa.
Morda porečete, dragi bralci, pa saj se pri nas tudi listje lepo obarva in ni lepšega kot na primer barvito jesensko listje ob haloških poteh. Toda, ali ste vedeli za izraz momidigari? Označuje tisočletno azijsko tradicijo opazovanja in občudovanja japonskih javorjev. Ta pojem je na Japonskem povezan z »nadvse prefinjenim občutkom za estetiko, visoko stopnjo izobraženosti in spiritualnim odnosom do pojavov v različnih letnih časih.« Ali ste vedeli, da listni turizem, vodeno ogledovanje jesenskega listja, predstavlja pomemben vir dohodkov v Aziji in Ameriki? Obstajajo lestvice najboljših krajev za opazovanje tega jesenskega pojava. Si morete misliti, da obstaja uspešna trgovska mreža, ki prodaja posamezno posušeno jesensko listje po 20 dolarjev za enega? A to je šele začetek neverjetnosti o pomembnosti drevesnega listja, saj avtorica Marion Poschmann (1969) z vsakim naslednjim zapisom (19 naslovljenih) posega v globlje in raznotere tematike v zvezi s tem: od pomena listja v arhitekturi, v umetniških slogih, v dekorativnih namenih, v zgodovini, psihologiji, matematiki, v digitalnih vedah, vse do dušeslovja in spiritualnih občutij ter v literarnih oblikah. Torej o podobah, ki so pravzaprav znane: listje kot gradbeni, okrasni element, nakit, tkanine, simbolni znaki, listi v državni simboliki... In še bi lahko naštevala iz odličnih zapisov in premišljevanj Marion Poschamnn, uveljavljene in zelo nagrajevane nemške pesnice, pisateljice in filozofinje. Naj zaključim to vabilo k branju, ki ga je prevedla Urška P. Cerne, strokovno pa pregledala arboristka Tanja Grmovšek, s citatom s strani 41:
... V kapitalističnem svetu se prostor ves čas oža zaradi nebrzdanega razvoja. V umetnosti lahko nastane razširitev: evklidski prostor se prenese v duhovni prostor. To pa je tudi svoboda, ki sojo pred očmi imeli romantiki, ko so opustili mišljenje v zaprtih sistemih in ko so se podali na odprto.
Če želimo ohraniti naravo in preprečiti ekološko katastrofo, je neizogibna nova romantizacija sveta, poetično zaznavanje narave...
Upam, da boste ob branju te knjige tudi vi navdušeni in boste, če še niste, postali listogledi!
Liljana K lemenčič
Ormoško • Ob izdaji monografije Helene Srnec
»Šele šola življenja naredi iz človeka - človeka«
Po obsežnem delu s področja kulturne dediščine Prlekije z naslovom Prleška duša, monografskih publikacijah o Martinu Kojcu in Stanku Janežiču, je izpod peresa pesnice in pisateljice, pobudnice in predsednice literarno kulturnega društva Prasila Helene Srnec iz Središča ob Dravi izšla monografska publikacija, neke vrste nadaljevanje že izdane monografije o Martinu Kojcu, kjer lahko najdemo 397 misli, citatov in aforizmov.
Ravno na dan domoznanskega večera, ki je bil 14. septembra v restavraciji in pivnici Folk v Središču ob Dravi, je minilo 122 let od rojstva Središčana Martina Kojca, intelektualnega velikana, ki je najbolj zaslovel s knjigo Učbenik življenja, pa tudi sicer je v svojih delih rad predstavljal smernice za srečnejše življenje. V svetovnem merilu je zapisan kot eden izmed najbolj znanih slovenskih publicistov z začetka prejšnjega stoletja in nedvomno eden izmed najbolj tiskanih slovenskih ustvarjalcev v tujini, saj je izšlo že čez 50 ponatisov njegovih del, ki izhajajo še danes. V svojih delih predstavlja moč misli ter (z)možnosti človekovega duha za zdravljenje psihičnih in tudi organskih pomanjkljivosti. Kot neke vrste samorastnik, samohodec je svoj čas posvetil študiranju filozofije, svetovnih religij, psihologije, hipnoze, magnetizma in si izoblikoval svojo metodo z lastnim filozofskim pogledom.
Ljubezen, razumevanje in uvidevnost
»Spoznala sem ga šele, ko sem začela pisati Prleško dušo,« je povedala Srnečeva. »Njegove knjige so mi dale potrditev v mojih razmišljanjih, v mojem dojemanju življenja kot takega: katere vrednote živeti, kako živeti, na čem delati. Kojc nas uči, da mora vsak izmed nas najprej spoznati samega sebe, nato pa se truditi, da je z vsakim dnem boljši človek. Pri tem nas
morajo voditi ljubezen, razumevanje in uvidevnost. To se mi zdijo načela, ki so v današnjem času spregledana, potisnjena v ozadje. Že dokaj zgodaj sem se v tej naglosti in trenutni potrošniški družbi začela spraševati, a je to res tisto pravo življenje, si tega resnično želim in ali vse to zares tudi potrebujem. Naletela sem na Kojca, ki me že skoraj deset let vodi skozi življenje in verjamem, da se bom do smrti ukvarjala z njegovimi deli in nauki.«
Pomemben doprinos k prleški kulturni
■ I «v v* •
dediščini
Helena Srnec je Središčanka. Po končani gimnaziji v Ormožu je nadaljevala s študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer Primerjalna književnost in literarna teorija. Leta 2010 je diplomirala z delom Podoba Prlekije v slovenski prozi. Piše že vse od gimnazijskih let. Njeno delo z naslovom Prleš-ka duša, kjer je predstavila prleške ustvarjalce in Prlekijo v literarnih
»Tvojega smehljaja ne more nihče kupiti, nihče priberačiti, nihče ukrasti in nihče izsiliti. Prisrčen smehljaj lahko samo podariš.« (Martin Kojc) Na fotografiji je avtorica monografije o Martinu Kojcu Helena Srnec.
delih nasploh, štejemo za pomemben doprinos h kulturni dediščini Prlekije, saj nam kaže in odkriva identiteto Prlekije in Prlekov skozi teme in motive literarnih ustvarjalnosti tistih piscev, ki so tako ali drugače povezani s Prlekijo. Je tudi pobudnica in predsednica literar-
Vse se je začelo s simpozijem ob 40-letnici Kojčeve smrti
Leta 2018 je v Ormožu potekal dvodnevni simpozij o Martinu Kojcu, kjer je bila predstavljena biografska monografija Most k spoznanju, ki jo je Srnečeva napisala s pomočjo arhivskih gradiv. Na simpoziju so takrat sodelovali elitni strokovnjaki slovenske akademske scene in postavili temelje slovenskemu velikanu tudi na domačih tleh.
no-kulturnega društva Prasila, ki s svojim delovanjem veliko prispeva h kulturnemu dogajanju v domači središki občini in širše.
Na literarnem večeru se je z avtorico knjige Martin Kojc, misli za vsak dan pogovarjala bibliotekarka Simona Sakelšek iz Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Številni udeleženci od blizu in daleč pa so imeli priložnost uživati v iskrivih in strokovno podkovanih odgovorih velike poznavalke Martina Kojca, pisateljice Helene Srnec.
KUD Prasila je ob tem velikem dogodku, 122. obletnici rojstva domačina Martina Kojca, po sredi-škem mestnem jedru izobesilo kartončke z izbranimi mislimi oziroma citati Martina Kojca.
Darja Žganec Horvat
Foto: DZH
Hajdina • Tradicionalna jesenska akcija je uspela
Nekateri so do šole hodili tudi dobro uro
Na osnovnih šolah in vrtcih Spodnjega Podravja so na različne načine obeležili teden mobilnosti. Učenci OŠ Hajdina so prihajali v šolo in odhajali iz nje na okolju prijazen način, in sicer peš, s kolesi, skiroji... Šolski avtobus je bil v tistem času za nekaj dni na dopustu. V minulem tednu so podobno akcijo organizirali še za otroke iz vrtca.
Janja Vidovič, vodja prometne varnosti na OŠ Hajdina, je izpostavila, da skozi vse šolsko leto na različne načine spodbujajo trajnostno mobilnost. V ta namen dvakrat na leto organizirajo prav posebno akcijo, v okviru katere učenci hodijo peš v šolo in iz nje. Na poti jih že tradicionalno spremljajo učitelji,
člani Društva upokojencev Hajdina, prostovoljci, za dodaten nadzor so poskrbeli tudi rajonski policist Igor Levstik in ptujski redarji. »Letošnja akcija je uspela, vključila se je večina učencev in pet dni v šolo pripe-šačila, prikolesarila ali kako drugače privozila. Zahvaljujemo se prav vsem, ki so bili kakorkoli vpleteni in
povezani s tednom mobilnosti,« je povedala Vidovičeva in dodala, da so se veliko naučili, teden mobilnosti pa so zaključili z obiskom policista Levstika, kije učence opomnil na vse vidike varnosti v prometu in jih pohvalil za vzorno vedenje v prometu. V okviru akcije so nagradili tudi najbolj izviren prihod
skupine v šolo. Zmagala je ekipa iz Gerečje vasi, ki je bila oblečena v jesensko okrašene predpasnike, s seboj pa so pripeljali samokolni-co. Za nagrado so prejeli dežnike, ki jim bodo prav gotovo prišli prav ob kakšnem deževnem tednu mobilnosti v prihodnje.
EK
-V- - k
- T
Gerečja vas


mm.

Foto: OS Hajdina
petek • 29. septembra 2023
Podravje
Štajerski	11
Markovci • Letos je bila v ospredju izgradnja cest in kolesarskih povezav
Za ceste 2,5 milijona evrov
Večje investicije v občini Markovci so v teku ali pa so že uspešno končane. Župan Milan Gabrovec je tako več kot zadovoljen z realizacijo proračuna. Letos je občina največ sredstev namenila za investicijsko vzdrževanje in gradnjo občinskih cest v skupni višini 2,4 milijona evrov. Prav tako je v celoti zaključena kolesarska povezava skozi Borovce, Prvence in Strelce, kije občino stala še dodatnih 1,2 milijona evrov.
Foto: EK
Zupan Milan Gabrovec si prizadeva za čim večjo prometno varnost celotne občine.
Med pomembnejšimi naložbami je župan Gabrovec izpostavil izgradnjo pločnika v Stojncih, od Križa proti Gmajni v višini 230.000 evrov. »Tam smo cesto in bankino nekoliko razširili ter omogočili lažje srečevanje vozil, hkrati pa smo povečali prometno varnost za pešce in predvsem tamkajšnje prebivalce,« je povedal Gabrovec in dodal, da so z izvedeno investicijo sedaj zadovoljni tudi tisti, ki so imeli sprva pomisleke. Čez dobra dva tedna bo končana rekonstrukcija okoli kilometer dolge ceste v Bukovcih, mimo športnega parka. V okviru načrtovanega projekta bodo asfaltirali parkirišče ob športnem objektu in dovozno pot, ki je sedaj makadamska. Vrednost naložbe je 300.000 evrov. Občina si že dalj časa prizadeva zgraditi kolesarsko povezavo od Zabovcev proti Spuh-lji, delno z višinsko razliko in delno z zelenim pasom. Začetek gradbenih del se vse bolj odmika, saj dva lastnika gradnji nasprotujeta, prav tako občini ne želita prodati dela svojih zemljišč na tistem območju. Projekt so spreminjali že trikrat in upoštevali prav vse predloge oz. pripombe. Ker še vedno niso našli skupnega dogovora, župan
napoveduje še četrto spremembo projekta. »Ne razumem vseh teh nasprotovanj, najverjetneje gre samo za nagajanje. Verjetno bi nam radi politični nasprotniki ob koncu mandata očitali, da v Zabovcih nismo ničesar postorili in si na tak način pridobili glasove volivcev,« je izpostavil Gabrovec. Pri ponovnem projektiranju bodo poskušali traso umestiti tako, da ne bo posegala na zemljišča lastnikov, ki nasprotujejo izgradnji. »Pri umeščanju novih cest, pločnikov ali kolesarskih stez včasih naletimo na težave. V takih primerih se sku-
šamo z lastniki zemljišč pogovoriti in upoštevati čim več njihovih predlogov. Zavedamo se, da nimamo vedno prav. So pa za projektiranje zadolženi strokovnjaki in ne občinska uprava.«
Bukovčani trenutno ne nasprotujejo izgradnji povezovalne ceste
Nekoliko manj nasprotovanj pričakujejo v povezavi z izgradnjo nove povezovalne ceste v Bukovcih. Na prvem sestanku z lastniki je bilo sicer nekaj vprašanj,
vendar prav nihče izmed njih ni nasprotoval izvedbi. V prihodnjih tednih bodo cesto zakoličili, da si bodo prebivalci lažje predstavljali, kako jo nameravajo speljati. Letos so v proračunu rezervirali samo sredstva za dokumentacijo, izvedbo pa načrtujejo v prihodnjem letu. Povezovalna cesta bo omogočila dostop do gradbenih parcel, ki jih ima kar nekaj lastnikov za svojimi stanovanjskimi hišami, vendar sedaj do njih ne morejo dostopati drugače kot peš. Prav tako nameravajo asfaltirati še del poti do čebelnjaka in urediti povezovalno cesto proti zapornicam, takoj za mostom čez kanal. Posledično bodo zmanjšali promet skozi Novo
vas, še posebej v času, ko se ljudje vozijo v službo in iz nje, ter v poletnih mesecih.
Nadgradnjo gasilskega doma v Zabovcih bi lahko začeli še letos
Po napovedih župana bi lahko do konca letošnjega leta dogradili še gasilski dom v Zabovcih, uredili parkirišče, zelenico in postavili klopce. Gre za naložbo v višini okoli 150.000 evrov. Gasilci so imeli sicer svojo idejo glede prenove doma, ki pa je bila ocenjena na 800.000 evrov. »Naš predlog bomo predstavili vaškemu odboru in gasilcem. Če se ne bodo strinjali
in bo spet veliko nasprotovanj od nekaterih ljudi, bomo od vsega skupaj pač odstopili in izvedbo za nekaj let prestavili. Ne zdi se mi smiselno, da bi nekoga prepričevali o smiselnosti projekta in delali nekaj na silo. Je pa dejstvo, da lahko za 800.000 evrov zgradimo novi gasilski dom, ki ga pa v tem trenutku prav gotovo ne potrebujemo,« je povedal sogovornik. Iz letošnjega proračuna je izpadla izgradnja kolesarske ceste od Stojn-cev do Borla. Ker gre za državno cesto, bi morala naložbo izvesti Direkcija RS za infrastrukturo, ki pa je začetek del do nadaljnjega prestavila.
Estera Korošec
Ptuj • Evropska sredstva za ZRS Bistra
Sodelujejo v sedmih projektih
Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj je bilo uspešno pri pridobivanju evropskih sredstev. Za sedem projektov, ki so skupaj vredni okrog 12 milijonov evrov, so si zagotovili dober milijon.
Promocijsko sporočilo
Na ZRS Bistra so z izkupičkom izjemno zadovoljni.
Zvonka Lazar Borak iz ZRS Bistra Ptuj pojasnjuje, da gre za projekte iz sklopov čezmejnega sodelovanja Interreg Central Europe (sodelujejo v treh projektih) in Interreg Slovenija-Avstrija, v sklopu katerega so bili uspešni z vsemi štirimi prijavljenimi projekti. Kot je dejala, prav vsak med njimi sledi specifičnim ciljem, spodbujajo prehod in krepitev krožnega gospodarstva ter gospodarnega obnašanja z viri, razvoj znanj, spretnosti in kom-petenc za delo in življenje ter krepitev vloge kulture, trajnostnega turizma, socialne vključenosti in socialnih inovacij.
Vodja projektne pisarne ZRS Bistra Ptuj Danilo Čeh pravi, da je za tem veliko dela in da so se pripra-
ve začele že pred dvema letoma.
Projekt GreenScape je vreden 2,5 milijona evrov. Namenjen je prenovi urbanih območij v šestih državah Srednje Evrope, ki jih želijo preobraziti v podnebno odpornejša območja. Skupna vrednost projekta NiCE znaša 2,2 milijona evrov, vključenih je devet partnerjev, skupaj bodo iskali rešitve za zeleno Srednjo Evropo in krožno gospodarjenje mestnih središč. 2,5-milijonski projekt Ginevra združuje sedem držav, namenjen je prilagajanju mest na avtonomna vozila. V sklopu Interregovih projektov Slovenija-Avstrija bodo sodelovali tudi v tako imenovanem Viridi projektu, ocenjen je na 1,4 milijona evrov, krepili bodo prehod na krožno in z viri učinko-
vito gospodarstvo s celostno in digitalno podporo malim in srednje velikim podjetjem. Nekaj manj kot milijon evrov namenja Evropa za Coworking.net, spodbujanje podjetniške aktivnosti preko testiranja poslovnih modelov in vzpostavitve uspešnih coworkin-gov na podeželju. Približno enako sredstev bodo porabili za izvedbo projekta Hostedbyfamily, v sklopu katerega bodo skušali doseči ohranitev in nadaljnji razvoj tradicionalnih družinskih podjetij v turizmu. Nadaljujejo tudi projekt Castle Road, tokrat v različici 2.0. Ta je že dosegal odlične rezultate, zdaj Evropa namenja dodatnih 1,4 milijona evrov za pozicioniranje čezmejne Ceste gradov.
Dženana Kmetec
Privoščite si obiranje oljk s turistično agencijo Playa
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi ulici, imate možnost rezervirati tudi nepozabne počitnice. Za to bodo poskrbeli v Turistični agenciji Playa, kjer najdejo pravo počitniško varianto za prav vse okuse.
Že v oktobru se lahko v družbi Turistične agencije Playa odpravite na tridnevni izlet in se pridružite obiranju oljk na Braču. Izlet bo potekal od 13. do 15. oktobra, trije dnevi pa bodo polni nepozabnih trenutkov, dobrega vzdušja in enkratnih doživetij.
Odhod bo v zgodnjih jutranjih urah, vožnja bo potekala do Splita, kjer sledi vkrcanje na trajekt proti Braču. Po nastanitvi in nekaj prostega časa se odpravimo proti mestecu Postira. Sprehodili se bomo skozi slikovito ribiško naselje z ozkimi ulicami in starimi kamnitimi hišami ter imeli možnost obiska lokalnega muzeja in cerkve. Sledi večerja v eni izmed postirskih lokalnih restavracij ter nočitev.
Drugi dan bomo začeli z zajtrkom in vožnjo do nasadov oljk otoka Brač, kjer sledi obiranje oljk, spoznavanje postopka pridelave oljčnega olja, de-gustacija pod oljkami v spremljavi domačega sira, pršuta in drugih lokalnih specialitet. Ogledali si bomo oljarno, imeli možnost nakupa različnih proizvodov iz sveže obranih oljk. Sledil bo sprehod do simpatičnega morskega predela Dol, kjer si privo-
ščimo vrhunsko kosilo s pogledom na morje. S polnimi želodčki se bomo odpravili do proizvodnega obrata, kjer pridobivajo mila, šampone in kozmetiko iz oljk. Tretji dan se bomo po zajtrku odpeljali do Zlatnega rata, edinstvene plaže s premikajočim se peskom in kristalno čistim morjem. Na voljo bo nekaj prostega časa za ogled, sprehod in sprostitev na plaži, najpogumnejši bodo verjetno tudi zaplavali. Sledi kosilo v eni izmed restavracij na plaži z okusno morsko hrano in mediteranskimi specia-litetami. Popoldne bo moč obiskati še samostan Blaca, ki je tudi astronomska postaja, aktivni po-hodniki bodo morda obiskali še Vidovo goro. Prosti domu se odpravimo v poznih popoldanskih urah. Prihod v Slovenijo je predviden v poznih večernih oziroma zgodnjih jutranjih urah. Cena tega enkratnega izleta znaša 245 evrov (pri udeležbi 45 oseb) in vključuje avtobusni prevoz po programu, trajektni prevoz, dve nočitvi z zajtrkom, obiranje oljk z degustacijo lokalnih dobrot, mediteransko kosilo, celotno spremstvo in organizacijo izleta. Ogled lokalnega postirskega muzeja in cerkve ter obisk samostana Blaca sta mogoča z doplačilom.
Rezervirajte svoje mesto - v turistični agenciji Playa v Qcentru Ptuj. Informacije dobite tudi na številki 02 292 60 04, na elektronskem naslovu info@agencija-playa.si ali na spletni strani www. agencija-playa.si.
Playa ^fr
Agencija s plažo ponudb ^
Foto: CG
12 Štajerski
Kronika
petek • 29. septembra 2023
Ptuj • 56-letni strelec je bil v torek novica dneva
Drama s streljanjem se je končala brez žrtev
V torek so bile oči javnosti od zgodnjega dopoldneva do poznega večera uprte v dogajanje na Ptuju. Drama s streljanjem je pritegnila veliko medijske pozornosti, policijski speci-alci in pogajalci so bili ves dan vpeti v intervencijo, na Ptuj so celo pripeljali policijsko oklepno vozilo, nad mestom je krožil policijski helikopter.
In kaj se je dogajalo? 56-letni moški je sam poklical policiste in jih obvestil o uporabi strelnega orožja. S policijske postaje na Osoj-nikovi cesti so z modrimi utripajočimi lučmi proti Turniščam, naselju na desnem bregu Drave, kjer naj bi odjeknili streli, nemudoma odhitela policijska vozila. »Nekaj minut pred 9. uro so bile na kraju prve policijske patrulje iz Policijske postaje Ptuj. Na balkonu stanovanjske hiše je bil moški, v rokah je imel orožje. Večkrat so mu ukazali, da odloži orožje in zapusti hišo, česar ni upošteval. Na kraj smo nemudoma napotili okrepitve, več policijskih patrulj različnih policijskih postaj,« so pojasnili na Policijski upravi Maribor. Situacija na kraju dogodka se je v eni uri od prihoda policije zaostrila, saj je možakar še streljal. »Osumljenec je večkrat stopil na balkon hiše, ob 9.48 je z balkona sprožil več strelov in pri tem zadel mimo vozeče vozilo, v katerem sta bili dve osebi. S strelnim orožjem je meril tudi proti policistom.« To so bili razlogi, da so možje v modrem svoje vrste na kraju dogodka še okrepili. Prispeli so sodelavci specialne policijske enote in pogajalec.
Na Turniščah je mrgolelo policistov, življenje v naselju je bilo ves dan oh romljeno, saj je policija zavarovala širše območje.
Policija: »Talcev v hiši ni bilo«
S pogajanji in mirnim načinom reševanja v intervenciji so se policisti trudili ves dan. Razširile so se govorice, da naj bi v hiši zadrževal talce, a je bila informacija napačna. Da ni bilo talcev, so potrdili na policijski upravi. In zakaj intervencije, ki je za ves dan ohromila celo naselje, policisti niso končali prej? Zakaj je trajalo skoraj deset ur, da so strelcu nadeli lisice? Vodja mariborskih kriminalistov Stanko Vido-vič je pojasnil, da so se odločili za
mirno reševanje spora predvsem z vidika varnosti, v izogib poškodbam ali žrtvam. Tako se je na koncu dejansko tudi končalo. Možakar, ki je ves dan grozil s puško, se sicer ni predal sam, ampak so v akcijo po več kot devet urah potrpežljivega čakanja stopili policisti, pripadniki specialne enote. Aretirali so ga na balkonu, 56-letnik se je prijetju močno upiral, a so ga policisti obvladali in mu nadeli lisice. Ker je bil med prijetjem poškodovan, so ga oskrbeli reševalci, nato so ga odpeljali v pridržanje. O priporu zoper osumljenega so odločali na ptujskem okrožnem sodišču.
Ptujčan je osumljen storitve dveh kaznivih dejanj, povzročitve splošne nevarnosti in preprečitve uradnega dejanja. Za prvo navedeno kaznivo dejanje je najdaljša kazen zapora osem let in za drugo pet let.
Mojca Zemljarič
Neuradno naj bi bil razlog za incident razpad partnerske zveze, medtem ko policija o motivu osumljenega za kaznivo dejanje na dan dogodka še ni komunicirala. »Motiv še preiskujemo,« so povedali po aretaciji.
Policisti so strelca lani obravnavali zaradi kaznivega dejanja grožnje.
Ko so strelca ob 18.30 obvladali in vklenili, so začeli preiskavo. »Opravili smo ogled kraja kaznivega dejanja, po odredbi pristojnega sodišča pa tudi hišno preiskavo.«
Pripadniki specialne enote policije so prispeli s helikopterjem, na kraju je bil policijski oklepnik.
Mihaela (29.) če grmi, viharjev veliko pozimi buči
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nižinah v notranjosti megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 12, ob morju 14, najvišje dnevne od 22 do 26, na Goriškem okoli 28 °C.
OBETI
V soboto bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Predvsem na severovzhodu lahko nastane kakšna kratkotrajna ploha.
Napoved za Podravje
Nedelja 1.10.
dež
nnrci
jasno
nana
Ponedeljek 2.10.
pretežno jasno
Vir: ARSO
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
Foto: CG
Atletika
Iz Koroške premraženi, a zadovoljni z medaljami
Stran 14
Nogomet
Tretjeligaša v drugem polčasu stopila na plin
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL, 10. krog
tednik
Zlati krog z Rogličem
Za mlade športnike zbrali okrog 26.000 evrov
Stran 15
Karting
Organizacjski in ekipni uspeh AMD Ptuj
Stran 15
iVoilulajti nat na íuitoutiún íjilztu!
RADIOPTUJ
tea- d/Uetu. www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Sumarjem uspelo to, kar ni še nikomur v tej sezoni
Celje-Aluminij 1:3 (1:0)
STRELCI: 1:0 Kvesic (27., z 11 m), 1:1 Jagic (67.), 1:2 Baskera (72.), 1:3 Jova-novic (88., z 11 m).
CELJE: Obradovic, Milic (od 56. Karničnik), Nemanič (od 56. Zec), Vukliševic, Ajhmajer (od 70. Dulca), Vrbanec, Kvesic (od 70. Bobičanec), Kouter, Bizjak, Lamy, Bajde (od 62. Edmilson). Trener: Albert Riera.
ALUMINIJ: Pridgar, Šubaric (od 57. Baskera), Koblar, Zeljkovic, Peč-nik (od 82. Schaubach), Jovan, Jagic, Gorenak (od 92. Kosi), Susso, Jova-novic (od 92. Maružin), Skiba (od 57. Katuša). Trener: Robert Pevnik.
Nogomet iz tedna v teden po vsem svetu piše zanimive zgodbe, svojo sta v ta mozaik v sredo dodali ekipi Celja in Aluminija. Ko prvouvrščena in neporažena ekipa elitne slovenske lige, s 7,5 milijona evrov vredno igralsko zasedbo, gosti zadnjeuvrščeni in pet krogov zapored poraženi Aluminij, z več kot pol manj vredno igralsko zasedbo (3,05 milijona), pri kateri za nameček manjkajo štirje igralci (Martic zaradi kartonov, Brkljača zaradi poškodbe, Bilji in Matic pa zaradi tega, ker sta posojena igralca Celja), potem bi
Nogometaši Aluminija so na Areni Z'dežele pripravili prvovrstno presenečenje.
moralo biti glede končnega izida vse jasno - v poštev v pride edino zmaga Celja. Če k temu dodamo še statistični podatek, da Celjani na dosedanjih štirih tekmah na domačem igrišču sploh še niso prejeli zadetka (gol razlika 10:0), potem je stvar še bolj jasna. Oziroma bi vsaj morala biti ...
Tako je verjetno razmišljal tudi trener Celja Albert Riera, ki je v začetni postavi glede na prejšnjo tekmo z
Radomljami naredil kar sedem menjav (ostali so le Milič, Nemanic, Ko-uter in Kvesic). „V ekipi imamo več kot 20 igralcev, tekme pa si v tem tednu sledijo v ritmu sobota-sreda--sobota. Kdaj, če ne na domačem igrišču proti zadnjeuvrščeni ekipi, pa naj ponudim igralne minute tistim, ki jih imajo sicer manj?!? Vsi moramo sprejemati odgovornosti, tako jaz kot tudi vsi igralci. Karničnik je npr. doslej odigral zapored 14 tekem, kar je veliko za začetek sezone, ki traja 10 mesecev. Zdrave igralce bom potreboval tudi takrat," je Riera odgovoril na vprašanje, zakaj je naredil toliko sprememb v začetni enajsterici.
A vsa zgoraj našteta dejstva in statistični podatki (tradicije sploh še nismo omenjali, ki pa je itak močno v prid Celja - na 14 tekmah v Celju med tema dvema tekmecema so šumarji slavili dvakrat) ne morejo vnaprej določiti izida tekme, tega morajo vedno na koncu na igrišču potrditi glavni akterji - igralci. In vsaka tekma se začne z 0:0 ...
Na začetku tekme so več napadalnih ambicij kazali gostje, a so jim štiri zaporedne poskuse iz dobrih situacij domačini odlično blokirali. Varovanci trenerja Riere so se osredotočili na ohranjanje posesti žoge, pri čemer so jim šumarji puščali preveč prosto-
Koblar: »Na treningih smo določene stvari popravili«
Luka Koblar, Aluminij: „Odigrali smo dobro tekmo, čeprav smo imeli v prvem polčasu nekaj smole s penalom, ko me je žoga zadela v roko. Ob polčasu nam je trener dal koristne napotke in v nadaljevanju smo kljub zaostanku pokazali, da smo čvrsta in dobra ekipa in smo si glede na prikazano zaslužili tri točke. Olajšanje je seveda ogromno, čeprav smo si tudi ob zadnjih petih zaporednih porazih zaslužili kaj več, saj smo bili velikokrat blizu ali celo na pragu točk, pa so nam vedno spolzele skozi prste. Tokrat smo skozi trde treninge določene stvari popravili in se nam je to v Celju obrestovalo."
Pevnik: »Najpomembnejše je, da so začeli prevzemati odgovornost«
Robert Pevnik, trener Aluminija: „Ob petih zaporednih porazih smo ostali samozavestni zaradi tega, ker smo si ustvarjali priložnosti, ker nismo bili anemični . Zmaga v Celju nas ne sme zavesti in preveč ponesti, kakor nas ne sme potreti nekaj porazov. Še naprej moramo ustvarjati igralce, kar pa ni vedno lahko.
Ob polčasu sem bil jezen, predvsem zaradi tega, ker smo prišli v goste vodilni ekipi, pa nismo pokazali naše prepoznavne igre, nismo si upali igrati. Ponosen sem na fante in na to, kako so reagirali - odlično so
odigrali drugi polčas in domačinom niso dovolili, da bi si v zadnje pol ure igre ustvarili kakšno priložnost. Najpomembnejše je bilo to, da so začeli prevzemati odgovornost, to je pri mladih igralcih najtežje. Da smo proti vodilnemu Celju na dveh tekmah osvojili štiri točke, je dokaz, da imamo v svojih vrstah kakovost. Svoje so tokrat naredile tudi menjave, na igrišče so prinesle svežino in pravo energijo. So pa še vedno rezerve v moštvu, podrobna analiza bo to zagotovo pokazala."
Kvesic: »Aluminij nas ni presenetil, mi smo kvečjemu v negativnem smislu presenetili sebe«
Mario Kvesic, Celje: „Lahko vam zagotovim, da v tekmo nismo šli z razmišljanjem, da imamo tri točke že vpisane. Kljub temu je bila to z naše strani izjemno slaba tekma, individualnih napak je bilo bistveno preveč, od napačnih podaj, do slabega sprejema, do napačnih odločitev . Ne najdem drugega razloga za poraz kot izjemno slab dan celotne ekipe. Aluminij nas ni presenetil, mi smo kvečjemu v negativnem smislu presenetili sebe. Jaz sem prvi med igralci, ki prevzemam odgovornost nase, ne preostane pa nam nič drugega kot trdo delo na treningih. Nikoli ni
prijetno izgubiti, še posebej na svojem stadionu, a se moramo obrniti k naslednjim tekmam. Aluminiju lahko tokrat le čestitamo za zasluženo zmago, preko naših napak so se dvignili in jih na koncu izkoristili za zmago."
Riera: »Po zmagah me igralci ne potrebujejo, potrebujejo me sedaj«
Albert Riera, trener Celja: „Vsi smo imeli zelo slab dan, vključno z mano, saj sem prvi, ki izbira igralce in naredi načrt za tekmo - vsi smo odgovorni. Lahko pa zatrdim, da smo se na tekmo pripravljali natančno tako, kot na vse druge, pa naj bo v Evropi ali proti ekipi iz vrha ali dna lestvice. Nikogar ne bom kaznoval, na nikogar ne bom kričal - to ni moj način -, saj se zavedam, da me igralci sedaj najbolj potrebujejo, veliko bolj kot ob zmagah. Pričakujem pa, da bodo razumeli, zakaj se nam je ta poraz zgodil, na naslednjem treningu in na naslednji tekmi pa pričakujem tudi drugačno igro. Ne bom govoril o posameznikih, ampak vedno o ekipi.
Po vodstvu z golom razlike si vedno želim povišanje vodstva, saj je to najboljši odziv na pobudo tekmeca, ki išče priključek. Tudi tokrat sem si želel drugega gola, a nam ni uspelo - na koncu so vedno igralci najpomembnejši in tisti, ki zamisel realizirajo ali ne. Poraz sam po sebi ne boli, teh bo še nekaj v sezoni, bolj gre za to, kako smo igrali. Včasih lahko greš mirno v posteljo tudi po porazu, a tokrat ne bo tako - to bo za vse nas dolga in težka noč. A nogomet je tako čudovit ravno zaradi tega, ker favoriti vedno ne zmagujejo. Ostati moramo pozitivni."
ra in časa za sprejem in oddajo žoge.
Največ dogajanja je bilo v sredini polčasa, ko so najprej Kidričani v 25. minuti neuspešno zahtevali penal po strelu Jovanoviča, na drugi strani pa so v naslednji minuti po strelu Ne-maniča in blokiranem strelu z roko Koblarja Celjani penal upravičeno tudi dobili. Izkoristil gaje Mario Kvesic-1:0.
Blizu izenačenja so bili rdeče-beli v 41. minuti, ko je po podaji Jovanoviča iz kota poskušal Zeljkovič (prvič je zaigral v začetni enajsterici), a je žoga za nekaj centimetrov zletela mimo gola.
Najboljši polčas šumarjev v sezoni
Drugi polčas je bil s strani Aluminija najboljši, kar so jih doslej prikazali v sezoni. Igralci zvezne vrste (Gorenak, Jagič, Jovanovič, Jovan) so začeli prevzemati več odgovornosti v igri, s preigravanji in dvojnimi podajami so osvajali vedno več igrišča in prihajali vedno bližje Obradovicu.
Po nekaj opravljenih menjavah na obeh straneh so Kidričani v 67. minuti izenačili. Jagic se je odločil za strel s približno 25 metrov, žoga je na poti proti golu oplazila Zeca in spremenila smer ter končala v mreži - 1:1.
Pet minut kasneje si je Obradovic privoščil napako pri pošiljanju žoge do svojih branilcev, kar so šumarji s podajo s strani Jovana in zaključkom Baskere v petmetrskem prostoru kaznovali z vodilnim zadetkom - 1:2.
Celjanom tudi ob zaostanku ni uspelo izvesti pritiska proti golu Prid-garja, ki je v drugem polčasu ostal domala brez posredovanja. Končni
Nogomet • 1. SNL
Najlepše povabilo na lokalni derbi z Mariborom
Zmaga nogometašev Aluminija v Celju je najlepše povabilo njihovim navijačem na naslednjo preizkušnjo - nedeljski derbi z Mariborom. Ta je za šu-marje ena od najtežje pričakovanih tekem sezone, ko se v njihovem športnem parku zaradi bližine Maribora tradicionalno zbere največ gledalcev.
Ob tem iz Ljudskega vrta prihaja kar nekaj sedanjih igralcev Aluminija, na čelu s Pridgarjem, Koblarjem, Schaubachom in Gorenakom. „Nedvomno smo z zmago v Celju dobili dodatno motivacijo za obračun z Mariborom, čeprav je to že sicer tekma z ogromno naboja. Upamo na to, da še enkrat pokažemo dobro predstavo in iztržimo pozitiven rezultat," je dejal Luka Koblar.
1. SNL, 11. krog: Aluminij - Maribor (v nedeljo ob 20.15 v Kidričevem).
izid srečanja so Kidričani postavili v zaključku tekme, ko si je sodnik Anže Jerič po sporočilu iz VAR-sobe ogledal posnetek zelo očitnega posredovanja Koutra z roko in se odločil za penal. Jovanovic je bil zanesljivi strelec - 1:3.
Glede na prejšnjo tekmo z Domžalami in katastrofalno odigranemu zaključku, so tokrat v tem delu igre odigrali maestralno. Z agresivnim pokrivanjem in drsečimi štarti so odvzemali žoge tekmecem in jim niso puščali „kvadratnih kilometrov prostora", s podajami v napadalno tretjino pa so še naprej ogrožali gol Obradovica.
Jože Mohorič
Gneča v spodnjem delu vse večja
Podobno kot Aluminij je drugo zmago v sezoni dosegla tudi Rogaška. Po slavju v Kidričevem pred dvema krogoma so Slatinčani tokrat ugnali še ekipo Brava. Zgodnje vodstvo so branili brez posebnih težav, nato pa so ga celo nadgradili. Prvič v sezoni so tekmo končali brez prejetega gola.
Na podoben dosežek pa še naprej čakajo igralci Domžal, ki pa prvič v sezoni niso dosegli gola. Razen prebliska v zadnjih minutah tekme z Aluminijem v prejšnjem krogu Dom-žalčani pod vodstvom trenerja Dušana Kosiča kažejo slabe predstave in so povsem zasluženo v spodnjem delu lestvice. V tem vlada precejšnja gneča, štiri ekipe (Kalcer ima še tekmo manj) loči ena sama točka ...
Črno-beli so na drugi strani po prihodu trenerja Vladimirja Vermezovica na treh tekmah osvojili sedem
točk in so se nemudoma preselili v sredino tabele.
REZULTATI 10. KROGA: Celje - Aluminij 1:3 (1:0); Rogaška - Bravo 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Gradišar (12.), 2:0 Vinogradac (73.);
Domžale - Mura 0:2 (0:1); strelca:
0:1 Shabanhaxhaj (44.), 0:2 Maruško
(70.).
Tekmi Maribor - Kalcer Radomlje
in Olimpija - Koper sta bili	odigrani po sklepu redakcije.
1.	CELJE 9 6	2 1 20:9	20
2.	KOPER 8 6	11 14:6	19
3.	OLIMPIJA 8 5	0 3	22:17	15
4.	BRAVO 9 4	2 3	13:12	14
5.	MURA 9 4	1 4	12:15	13
6.	MARIBOR 8 3	2 3 11:9	11
7.	DOMŽALE 9 2	2 5	11:16	8
8.	ROGAŠKA 9 2	2 5 7:18	8
9.	ALUMINIJ 9 2	1 6	13:16	7
10.	KAL. RADOMLJE 8 2	1 5 7:12	7
JM
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 29. septembra 2023
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Loka zmeraj neugoden nasprotnik
Atletika • Ekipno prvenstvo za starejše mladince
Iz Koroške premraženi, a zadovoljni s petimi medaljami
Članici AK Ptuj na reprezentančnem peteroboju
Na Slovaškem je potekal peteroboj pionirskih reprezentanc U-16 Slovaške, Češke, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. V slovenski izbrani vrsti sta iz AK Ptuj nastopali Tia Kelc v metu kladiva in Tia Lovše v metu kopja, obe letnici 2008.
Lovšetova je z rezultatom 43,91 m zasedla 3. mesto (zmagala je Madžarka Zsofia Vago z izidom 46,78 m) v svoji disciplini, Kelčeva pa peto z rezultatom 48,25 m (slavila je druga slovenska predstavnica Oria-na Lovrec iz Velenja z izidom 59,07 m).
Ekipa AK Ptuj, ki je na Koroškem nastopala v soboto.
V Slovenj Gradcu je v soboto in nedeljo potekal Atletski pokal in Ekipno prvenstvo Slovenije za starejše mladice in starejše mladinke. Nastopilo je blizu 300 mladih atletov iz 34 klubov. S 13-člansko ekipo se je tekmovanja udeležil tudi AK Ptuj.
Na Koroškem so se atleti in atletinje soočili z zelo nizkimi temperaturami, dežjem in vetrom, ki je občutek mraza le še potenciral. Ptujska vrsta se je v teh razmerah dobro znašla in nanizala nekaj odličnih uvrstitev. Rezultat:
1.	mesti: Andraž Rajher v metu krogle (14,78 m), Taja Pučko v troskoku (11,89 m);
2.	mesti: Andraž Rajher v metu kladiva (63,15 m) in metu diska (43,65 m);
3.	mesto: Marcel Merc v teku na 400 m (49,98 s).
Blizu stopničkam je bila še Zoja Sluga v skoku v daljino (4. mesto z izidom 5,27 m). Najboljši osebni rezultat v sezoni je dosegla še Maja Kostanjevec v teku na 400 z ovirami (6. mesto, 1.07,13).
Iz ptujskega kluba so nastopili še Blaž Jurgec (110 m, ovire), Andraž Petrovič (daljina, višina, palica), Timi Tušek (200 m), Maša Belic (800 m), Zala Kramberger (200, 400 m), Julija Maučič (100 m), Sara Šeruga (200 m) in Taja Štumberger (400 m).
Gorazd Rajher, trener v AK Ptuj: „Razmere so bile - milo rečeno - res
zahtevne. Andraž je s kroglo, s katero trenira zgolj občasno, nastopil povsem sproščeno in zmagal z osebnim rekordom. V kladivu je dosegel pričakovani rezultat, saj je še pred dvema tednoma metal s 5-kg kroglo (ml. mladinci, op. a.), tukaj pa 6-kg (st. mladinci). V metu diska je v nedeljo uporabljal rokometno smolo, da je sploh lahko metal disk, tako je polzel zaradi dežja. Taja je z vetrom v prsi dosegla zelo dober rezultat, blizu 12 metrov, kar je odličen nastavek na naslednjo sezono, ko bomo ciljali na 12,5 m. Z rezultatom pod 50
sekundami je na 400 m presenetil Marcel, saj je velik del sezone tarnal zaradi manjših poškodb. Zoja je na treningih sposobna še kakšnega boljšega rezultata, a v teh razmerah kaj boljšega ni bilo mogoče pričakovati. Maja je v 300 metrih dobra, zmanjka je v zadnjih 100 metrih, kar je cilj za naprej.
Glede ekipnih uvrstitev lahko rečem to, da naredimo s tako maloštevilno zasedbo kar dobre uvrstitve in s tem smo lahko zadovoljni. Če bi imeli tekmovalce še v tistih desetih disciplinah, kjer jih sedaj nimamo,
potem bi se lahko pogovarjali tudi o stopničkah, a razmere je vendarle treba sprejemati takšne, kot so in iz njih potegniti maksimum, kar pa nam kar dobro uspeva."
JM
Ekipno, fantje (28 klubov):
1.	AK Krka Novo mesto	11827
2.	AD MASS Ljubljana	10757
3.	AK Slovenj Gradec	10107
4.	AK Velenje	7934
5.	AK Nova Gorica	6738
6.	AK Ptuj	6499
Dekleta (25 klubov):
1.	AD Kladivar Celje	13373
2.	AD MASS Ljubljana	11443
3.	AK Krka Novo mesto	11303
8. AK Ptuj	5115
katerim so se ob zaključku minule sezone merili za končno 3. mesto. »Zagotovo bodo gostitelji v novi dvorani lačni zmage, ampak mi smo v minuli sezoni osvojili končno 3. mesto, zato se nadejamo zanimive tekme, zanimajo pa nas tri točke,« je pred odhodom na Primorsko dejal trener Meteorplasta Robert Grdo-vic. Optimističen je tudi kapetan ekipe Matic Goznik: »Po dobrem mesecu priprav in treh pripravljalnih tekmah sedaj nestrpno pričakujemo prvo tekmo. Na gostovanje v Škofije gremo z velikimi pričakovanji in pričakujemo tri točke.« Tekma se bo začela ob 20.30.
V prvi tretjini prvenstva bo Meteorplast nastopal brez Šnofla, ki mora na operativni poseg in ga nato čaka nekajtedensko okrevanje.
NŠ
VNAPREJ ODIGRANI TEKMI 1. KROGA:
Markovci - ZASE Videm 1:4 (0:1); strelci: 0:1 Podbrežnik (11.), 1:1 Akanni (58., z 11 m), 1:2 Podbrežnik (69.), 1:3 Petek (76.), 1:4 Kurež (85.). Rdeči karton: S. Čeh (68.);
Gerečja vas - Drava Ptuj 1:7 (1:2); strelci: 1:0 Kolašinac (3.), 1:1 Dukadin (25.), 1:2 Šalamun (42.), 1:3 Dukadin (54.), 1:4 Šalamun (55.), 1:5 Dukadin (62.), 1:6 Vogrinec (86.), 1:7 Šalamun (89., z 11 m).
V	začetku tedna sta bili vnaprej odigrani dve tekmi pokalnega tekmovanja MNZ Ptuj, v Markovcih in Gerečji vasi sta domača člana super lige MNZ Ptuj gostila tretjeligaški zasedbi Vidma oz. Drave. Favorita v teh obračunih sta to vlogo povsem upravičila in se uvrstila v naslednji krog. Člana ptujske super lige sta se dobro upirala, nato pa vendarle „padla v kolesje" fizično in tehnično bolje pripravljenih ekip.
V	torek in sredo naslednji teden bo odigranih še preostalih osem srečanj tega kroga.
JM
V 3. krogu Lige NLB so Ormožani v Novem mestu doživeli zaslužen poraz, po zmagah proti Dobovi in Slovenj Gradcu prvi v sezoni 2023/24. Ob slabi igri in obenem zelo močnem tekmecu je bil visoki poraz neizbežen.
„Tekmo smo seveda natančno analizirali in ne moremo mimo tega, da smo jo odigrali zelo slabo - bili smo na nivoju večine tekem v pripravljalnem obdobju. Krki je treba le čestitati, saj so ekipa, katere igra ima glavo in rep tako v napadu kot v obrambi. Skozi teden smo na treningih poskušali odpraviti napake iz Novega mesta, predvsem smo delali na igri z igralcem več v polju. Ta segment igre je bil proti Krki katastrofalen in je bistveno pripomogel k porazu," je najprej tekmo na Dolenjskem pokomentiral Tadej Sok.
Zadnji tekmec Jeruzalema v septembru 2023 bo ekipa Urbanscape Loka, ki je sezono začela z dvema visokima porazoma v gosteh (Krka Novo mesto 20:31, Koper 22:31). Ško-fjeločani so se nato odlično izvlekli iz godlje, doma so premagali Slovan (32:30).
„Loka je proti Ljubljančanom dokazala, da ni pozabila igrati rokometa in bo v soboto zelo neugoden nasprotnik, tako kot zmeraj. Še
V	začetku septembra je bilo v italijanskem Forliju za plesalce zelo pomembno tekmovanje - World Sport Games, ki je na sporedu vsaki dve leti. Udeležilo se ga je 750 plesalcev iz vseh kategorij iz kar 42 različnih držav.
Barve Slovenije sta v članski konkurenci zastopala Vincenzo Chianese in Ana Ekart. V izjemno močni konkurenci sta se v standardnih plesih prebila v finale in osvojila odlično 6. mesto. Naslednji dan sta uspeh ponovila v latinskoameriških plesih, kjer sta dosegla 9. mesto.
V	začetku oktobra (6.-8.10.) ju že čaka naslednje mednarodno tekmovanje, tokrat na domačem terenu v Kopru.
UR
Kegljaški klub Drava nastopa letos z dvema ekipama v državnih ligah in eno (moško) v 2. ligi OTS Maribor. Zraven moške ekipe v 3. ligi vzhod nastopa tudi ženska ekipa v 1. B-li-gi vzhod za ženske. V tej ligi je lani nastopalo samo šest ekip in želja Kegljaške zveze Slovenije je bila, da se število ekip poveča - tako so se ptujska dekleta odločila, da poskusijo vsaj malo zapolniti nastalo vrzel. Sicer pa so pred dvanajstimi leti že igrale v tej ligi, ampak takrat so se vanjo uvrstile kot zmagovalke 2. lige vzhod. Število ženskih ekip pa se je od takrat bistveno zmanjšalo.
Drava - Lendava 6:2 (3000:2892)
DRAVA: Marko Godec 477, Bojan Krušič 508, Elvis Slaček 467, Mitja Kramberger 513, Janez Krajnc 507, Boris Premzl 528 podrtih kegljev
Tekmovalni razpored je obema ekipama za nasprotnika v 1. kolu namenil igralce in igralke Lendave, in
vedno sta glavna nosilca igre brata Jesenko, Matevž in Aljaž. V ekipo se je odlično vključil 18-letni Črnogorec Mirko Latkovic, ki je Slovanu natresel kar sedem zadetkov. Ekipo vodi izkušeni Gregor Cvijic, ki ima v svojih vrstah še nekaj zanimiv mladih in predvsem nepredvidljivih igralcev. Lahko rečemo, da se bosta na Har-deku pomerili dve zelo nepredvidljivi ekipi, kjer nikoli ne veš, kje bo pristalo 'vesoljsko plovilo'. Na zadnji medsebojni tekmi nas je Loka letos maja na Hardeku gladko ugnala. Res pa je, da je to bila tekma po pokalnem Final 4, kjer smo ob osvojitvi srebra porabili vse svoje moči. Motiva za zmago nad Loko imamo veliko, saj nas ta obdrži v zgornjem delu lestvice. Tudi za goste bo to pomembna tekma, saj jih zmaga popolnoma 'vrne med žive'. Zelo pestro bo, to je jasno že v tem trenutku. Zaradi trgatev dvorana Hardek tokrat verjetno ne bo polna kot po navadi, a vseeno verjamemo v glasno vzpodbudo naših najzvestejših navijačev. Z njimi smo popolnoma drugačna ekipa, precej kakovostnejša," je na kratko o pričakovanjih pred sobotno tekmo z Urbanscape Loko povedal trener Saša Prapotnik. Tekma v trdnjavi Hardek se bo začela ob 19.00.
Uroš Krstič
to na ptujskem kegljišču. Odigrana pa je bila samo moška tekma, saj so igralke iz Lendave prosile za prestavitev tekme.
Moška ekipa Drave je tokrat nastopila brez najboljšega igralca in vodje ekipe Robija Goloba, Tekma se je začela po notah gostov, ki so po prvih dveh dvobojih povedli 0:2 in si priigrali 31 kegljev prednosti. Ker sta to priigrala njihova najboljša igralca, se domačini niso pustili zmesti in so odločno krenili v boj za spremembo rezultata. In so ga tudi obrnili v svojo korist, saj so zmagali naslednje štiri dvoboje ter na koncu podrli 108 kegljev več od gostov. Najboljši rezultat na tekmi, 530 kegljev, je postavil Uroš Zadravec iz Lendave, lani najboljši igralec v 3. ligi. Najboljši domačin Boris Premzl je podrl 528 kegljev. Ekipa KK Drava je skupaj podrla točno 3000 kegljev - kar sicer ni rezultat za posebno pohvalo - in ima tako še precej rezerv. Začetni led pa je vendarle uspešno prebit ...
David Breznik
Futsal • Meteorplast Šic bar, 1. SFL
Za začetek v Škofijah v ponovitvi lanske končnice
V petek, 30.9., se začenja nova futsal sezona. V prvoligaški konkurenci bo nastopal tudi ljutomerski Meteorplast ŠIC bar, ki brani bronasto kolajno minulega prvenstva. Minulo soboto so Ljutomerčani odigrali zadnjo pripravljalno tekmo: na Reki so se pomerili s hrvaškim ligašem in izgubili s 3:6 (2:4). Vse tri zadetke za ljutomersko ekipo je dosegel Adrijan Trstenjak.
V prvem krogu novega prvenstva čaka Prleke gostovanje na Primorskem. V obnovljeni dvorani v Škofijah bo njihov tekmec Bronx, s
Ljutomerčani pripravljeni pričakujejo začetek sezone v 1. slovenski futsal ligi.
Nogomet • Pokal Slovenije, 1. krog MNZ Ptuj
Tretjeligaša v drugem polčasu stopila na plin
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so uspešno preskočili 1. krog letošnjega pokalnega tekmovanja, v Gerečji vasi so ugnali domačega superligaša.
Ples • Ana Ekart in Vincenzo Chianese
Na svetovnih športnih igrah dvakrat do finala
Kegljanje • KK Drava Ptuj
Uspešen začetek sezone
petek • 29. septembra 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	15
Karting • Dirka za državno prvenstvo v Slovenji vasi
Organizacijski in rezultatski uspeh AMD Ptuj
V AMZS Karting in motošportnem centru v Slovenji vasi je bila v nedeljo pod organizacijsko taktirko AMD Ptuj izvedena četrta in hkrati zadnja dirka državnega prvenstva v kartin-gu. Dirka je štela tudi za točke CEZ (Centralno evropske cone), pokalno prvenstvo Sportstil in RMC Avstrije, skupno pa je v šestih kategorijah nastopilo več kot 100 tekmovalcev. Bencinski vrvež je bilo v Slovenji vasi čutiti že več kot teden pred dirko, saj so številni prišli na treninge, še posebej močno pa v soboto in nedeljo, ko so bile na sporedu kvalifikacije in tri dirke v konkurenci. O zmagovalcih zadnje letošnje domače tekme je odločal seštevek vseh treh dirk.
Uroš Langerholc, predsednik AMD Ptuj: „Ker so dirke štele za različna tekmovanja in so vsi tekmovalci v istih kategorijah nastopili skupaj, je
bil to za organizatorje zares velik zalogaj. Boks je bil nabito poln, kot še nikoli doslej, tako da smo imeli nekaj težav tudi z električnim napajanjem, a smo z agregati zadevo rešili. Dodatno nam je delo otežilo mrzlo in deževno vreme, tako da smo le z bogatimi izkušnjami iz preteklosti dirke izpeljali na potrebno visokem nivoju.
Zelo smo ponosni tudi na rezultate naših tekmovalcev, še posebej seveda na zmagovalca v svojih kategorijah, to sta postala Maj Rakuša in Nik Trobec. Tudi ostali so dodali svoj delež k ekipnemu drugemu mestu našega društva. Do zadnjega smo se kosali z ekipo Šlander, na koncu je pri 300 zbranih točkah odločalo nekaj točk v korist celjskega moštva."
V domala vseh vožnjah so bili obračuni napeti in izenačeni, za dvig kakovosti dirkanja pa so s številčno
Nik Trobec (AMD Ptuj)
Maj Rakuša (AMD Ptuj)
udeležbo dodatno poskrbeli nastopajoči iz tujine. Zaradi dežja in slabe vidljivosti je bilo dirkanje še posebej oteženo, zato so do izraza prišli resnično najboljši vozniki. Po posameznih kategorijah so bili doseženi naslednji izidi (zmagovalci in rezultati članov AMD Ptuj in AMDHajdina):
-	Rotax Micro Max: 1. Timon Crgič (Šlander Celje), 2. Filip Ferk Žerak (Hajdina);
-	Rotax Mini Max: 1. Maj Rakuša (Ptuj), 2. Maj Tušek Haladea (Ptuj);
-	Rotax Max Junior: 1. Aljaž Vidmar (Sportstil),... 5. Luka Crešak(Ptuj);
-	Rotax Max Senior: 1. Nik Trobec (Ptuj) ... 4. Taj Kovačič (Ptuj) ... 7. Anja Levar (Ptuj);
-	DD2/DD2 Master: 1. Xen De Ruwe (Sportstil)... 5. Kaja Kralj (Ptuj);
-	KZ2:1. Dimitrij Mlakar (Hajdina), 2. Jan Skledar (Ptuj), 3. Karim Greblo
Kolesarstvo • Zlati krog s Primožem Rogličem
Za mlade športnike zbrali več kot 25.000
evrov
Na dobrodelni prireditvi Zlati krog s Primožem Rogličem, ki je potekala minulo nedeljo od Maribora do Ptuja, so v letošnji izvedbi v dobrodelne namene zbrali približno 26.000 evrov. Kljub slabemu vremenu se je na pot od Maribora do Ptuja in nazaj podalo 200 dobrodelnih kolesarjev.
Po prihodu v cilj je sledila še dobrodelna dražba, kjer so se dražitelji med drugim potegovali tudi za zmagovalni Rogličev dres, ki ga je nosil ob zmagi na letošnji dirki po Italiji.
Zbrana sredstva bodo namenili razvoju mladih športnikov in kolesarjev. Z lanskim izkupičkom Zlatega kroga je Fundacija Primoža Rogliča kupila več kot 60 koles in 150 kolesarskih čelad za otroke iz ekonomsko šibkejših družin.
Dogodka so se udeležili številni rekreativni športniki in podporniki slovenskega kolesarskega asa. Za dober namen so kolesarili tudi mo-štveni kolega Rogliča Jan Tratnik, nekdanji nogometaš Marcos Tavares in nekdanji svetovni prvak v smučarskih poletih Robert Kranjec. Start dobrodelnega Zlatega kroga je naznanil nekdanji slovenski predsednik Borut Pahor.
sta
Primož Roglič je bil tudi na Ptuju obkrožen s številnimi navijači.
Judo • Prlekija Open
Ptujčanke do dveh medalj, po ena še v Ormož in Gorišnico
Foto: AQMZS
(Ptuj)... 5. Amadej Kmetec (Ptuj), 6. Primož Gardelin (Ptuj)...
Državno prvenstvo, končni vrstni red:
Rotax Micro Max: 1. Filip Ferk Žerak (Hajdina);
Rotax Mini Max: 1. Maj Rakuša, 2. Maj Tušek Haladea (oba Ptuj);
Rotax Max Junior: 1. Aljaž Vidmar (Sportstil);
Rotax Max Senior: 1. Nik Trobec (Ptuj);
DD2/DD2 Master: 1. Xen De Ruwe (Sportstil), 2. Matic Kolmanič (Šlander Celje), 3. Primož Matelič (Hajdi-na);
KZ2: 1. Dimitrij Mlakar (Hajdina), 2. Jan Skledar (Šlander Celje), 3. Karim Greblo (Ptuj).
JM
V Ljutomeru je potekalo mednarodno tekmovanje Prlekija Open, na katerem je v kategorijah mlajših kadetov/kadetinj in starejših dečkov/deklic nastopilo blizu 200 tekmovalcev iz 32 klubov. Večina jih je bila iz Slovenije, za mednarodni pridih pa so poskrbeli tekmovalci iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Italije in Srbije.
Iz JK Drava Ptuj sta na zmagovalni oder stopili Maruša Frank v kategoriji do 63 kg U-16, ki je s štirimi zaporednimi zmagami osvojila 1. mesto, ter Aneja Vidovič, ki je v kategoriji do 57 kg U-16 osvojila 3. mesto (zmaga in dva poraza). Ptujski klub je zastopal še Mai Pak, ki je v kategoriji do 66 kg U-16 izgubil v 1. krogu.
JK Ormož je imel na tekmovanju tri predstavnike, s štirimi zmagami
in osvojenim 1. mestom v kategoriji do 55 kg U-16 pa se je najbolj izkazal Rene Voršič. V kategoriji do 73 kg U-16 je Tjan Koter zasedel 7. mesto, Izidor Korban pa 5. mesto (oba z zmago in dvema porazoma) v kategoriji do 60 kg U-14.
JK Gorišnica je nastopil s štirimi tekmovalci, do medalje je s 3. mestom v kategoriji do 50 kg U-14 prišel Jakob Horvat. Peti je bil Teo Kokot v kategoriji +66 kg U-14, sedmi Jaka Purgaj do 81 kg U-16, brez uvrstitve pa je ostal Gašper Hrga (do 55 kg U-16).
Največ medalj so osvojili tekmovalci JK Bežigrad, drugo mesto pa so osvojili člani JK Pujanke iz Splita.
JM
Foto: Črtomir Gozni k
Foto: Črtomir Goznik
S Primožem je za dober namen kolesarilo približno 200 kolesarjev.
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 11. KROGA, V SOBOTO OB: 15.00: Bravo - Domžale; OB 20.15: Mura - Celje; V NEDELJO OB 15.00: Rogaška - Olimpija Ljubljana; OB 17.30: Kalcer Radomlje - Koper; OB 20.15: Aluminij - Maribor.
2.	SNL
RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 15.30: Ilirija 1911 - Primorje eMu-ndia, Gorica - Fužinar Ravne; OB 18.00: Krka - Beltinci Klima Tratnjek;
V	SOBOTO OB 15.00: Kety Emmi&Impol Bistrica - Tabor Sežana, Rudar Velenje - Triglav Kranj, Nafta 1903 - Vitanest Bilje, Jadran Dekani - Brinje Grosuplje; V NEDELJO OB 15.30: Dravinja - TKK Tolmin.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 7. KROGA, V SOBOTO OB 15.30: Hajdina - ZASE Videm, Podvinci - Premium Dobrovce, Zavrč - Avto Rajh Ljutomer, Krško
-	Rače; OB 18.00: Brežice 1919 Terme Čatež - Šampion; V NEDELJO OB 15.30: Koroška Dravograd - Drava Ptuj, Šmartno 1928 - Korotan Prevalje.
Ženska liga
7. KROG: WFC Drava Ptuj - Primorje Gaia Naturelle (v nedeljo ob 11.00 na igrišču z umetno travo na Ptuju).
Super liga MNZ Ptuj
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Markovci - Središče, Grajena ANpro - Gerečja vas; V NEDELJO OB 16.00: Bukovci - Ormož, Gorišnica - Boč Poljčane, Apače - Stojnci.
1.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Podlehnik - Rogoznica;
V	NEDELJO OB 14.00: Makole Bar Miha - Hajdoše; OB 16.00: Dornava Digitalpartner.si - Tržec, Pragersko - Skorba.
2.	liga MNZ Ptuj
RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.00: Oplotnica Senčila Seni-ca - Leskovec, Cirkulane - Polskava avtop. Grobelnik; V NEDELJO OB 16.00: Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija.
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 4. KROGA, V PETEK OB 18.30: Rtinmo Trebnje - Slovenj Gradec; V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož - Urbanscape Loka, Ljubljana - Gorenje Velenje, SVIŠ Ivančna Gorica - Dobova, Škofljica
-	Krka, Koper - LL Grosist Slovan; V NEDELJO OB 19.30: Riko Ribnica
-	Celje PL:
1. A SRL (ž)
2. KROG: Žiher hiše Ptuj-Ormož - Z'dežele (v soboto ob 19.30 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju).
1.	B SRL (m)
4. KROG: Kočevje - Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.00).
2.	SRL (m)
1. KROG: Drava Ptuj - Alples Železniki (v soboto ob 17.00 v dvorani Ljudski vrt na Ptuju).
Futsal • 1. SFL
RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 20.00: Dobovec - Sevnica, The Nutrition Extrem - Dobrepolje; OB 20.30: Bronx Škofije - Meteorplast Šic Bar, Siliko Vrhnika - Oplast Kobarid.
Atletika • Prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirje U-14 in U-12
Na ptujskem Mestnem stadionu bo v organizaciji Atletskega kluba Ptuj v soboto in nedeljo, 30. 9. in 1. 10., potekalo Prvenstvo Slovenije za pionirke in pionirje U-14 in U-12. Oba dneva se bo tekmovanje začelo ob 12. uri.
Jože Mohorič
Foto: AMZS
16 Štajerski
petek • 29. septembra 2023
Tedenski horoskop
Vulkan, ki je nastal leta 1912 med največjim vulkanskim izbruhom 20. stoletja, se nahaja v nacionalnem parku ter rezervatu Katmai nasproti otoka Kodiaka na jugu Aljaske in približno 470 km od mesta Anchorage. V višino meri 841 m. Med nastankom je vulkan izbruhnil kar 30-krat več magme in pepela kot med izbruhom Svete Helene iz leta 1980. Zadnji izbruh je bil leta 1912.

«■X
J
A
A
IV
Življenje vam bo v osnovi namenilo nekaj prijetnosti. Tako uvidite pozitivnosti in naredite premike naprej. Še vedno bodo daleč v ospredju delo in delovne obveznosti. Toda prav nič ne bo izstopala ljubezen, kajti čas je ugoden, da jo izpoveste. Srečen dan: ponedeljek.

OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Blizu vam bodo skrita znanja. Soočite se s tistim, kar vam je bilo v preteklosti ovira in naredite analizo prihodnosti. Nekdo vam bo poklonil knjigo z ezoteričnimi nauki in skozi to zrklo boste dojeli sebe v drugi luči. Na delovnem mestu bodite ambiciozni.
_
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Imeli boste veliko obveznosti in spoznavali boste ljudi, ki vas bodo osrečevali. Najpomembnejša in ne nazadnje tudi izstopajoča bo ljubezen. Vaša čustva bodo romantična in polna strasti. Odločite se in naredite sintezo, kajti tako boste ugotovili, kaj vam je blizu.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)

TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Preteklost vam bo močan vir navdiha. Vsekakor morate narediti analizo in se odločiti, kdo potrebuje vašo pomoč. Odgovorno se lotite zastavljenih nalog in preteklost je pač neizbrisno znamenje. Finančno bo nekoliko bolj vihravo obdobje, sreča v ljubezni.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.)
Pred vami je teden, ko boste dokazali svojo moč in znanje. Školjka modrosti se bo v vašem primeru odprla in pokazala, kaj skriva v sebi. Zelo prijetne in zvedave energije vas bodo pričakovale v ljubezni. Za samske bo veljalo, da bo na delu Amorjeva puščica.
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Čeprav boste želeli hiteti in se vam bo navidezno mudilo, bo življenje tisto, ki vas bo umirilo. Naravna terapija sproščanja je, da se odpravite v naravo in opazujete barve narave. Teden je namenjen počitku, odpravite se lahko v savno ali na masažo. Pogovori bodo magična rešitev.
ARTERIOLA - najtanjša žila odvodnica, ki se cepi v kapilare, JANTAR - dragocena okamnela smola izumrlih iglavcev za nakit, LAVRA - samostan pravoslavne Cerkve
Sveti Andraž • Samopostrežna stojnica z okrasnimi bučami
Buče za dekoracijo ali noč čarovnic
Jani Hentak in Kristijan Majer sta se najprej lotila pridelave jagod. Lani sta kupila njivo, sočne rdeče dobrote, ki so bogato obrodile, pa nato prodala na stojnici v Drbetincih.
A ne na navadni, ampak samopostrežni. To pomeni, da so jagode, lepo zložene v posodicah, na stojnici čakale na mimoidoče ali še bolje mimovozeče kupce, ki so denar za nakup preprosto vrgli v blagajno. Brez prisotnosti prodajalca, brez nadzornih kamer, na zaupanje. Kot je povedal Hentak, sta prepričana o poštenju ljudi in nimata nobenih slabih izkušenj, saj sta dobila doslej plačano prav vsako jagodo. Čeprav stoji stojnica tik ob novem in precej prometnem krožišču v Drbetincih.
A se nista ustavila le pri jagodah, saj sta se že domislila nove ideje, in sicer pridelave okrasnih buč. Čez poletje je na njivi dozorela pisana paleta različnih vrst, od velikih do najmanjših, od okroglih, ovalnih do izrazito reliefnih, od oranžnih in zelenih do belih, skratka za vsak okus in dekoracijo.
Z bero buč nista tako zadovoljna, kot sta bila z jagodami. Pridelka je manj, kar pa je glede na slabo poletje z veliko dežja tudi razumljivo. »Buče so razstavljene na stojnici, ki so nama jo posodili na občini, ob njej, ob hiši pa tudi
l^Jpina sv.
Na samopostrežni stojnici v Drbetincih, pravi Jani Hentak, si lahko vsak izbere svojo okrasno bučo, denar zanjo pa položi kar v blagajno.
v prtljažniku avtomobila in še kje bi jih našli, toliko jih je. Na vsaki je listek s ceno, ki sva jo določila glede na težo, vsakdo, kot že reče-
no, pa si lahko sam izbere, katero bo odnesel domov,« še pravi Hen-tak, ki ga je presenetilo, koliko gostincev in trgovcev ga je klicalo za
buče. Tudi oni namreč želijo svoje lokale okrasiti z jesensko tematiko pa tudi za noč čarovnic.
SD
TSP'^ (21. 6. - 22. 7.)
RAK
Doživeli boste kreativen preobrat. Zazdelo se vam bo, da ste kot v pravljici in počasi po majhnih korakih boste tudi napredovali. Odločno boste šli naprej po zastavljeni poti in se odločili, kaj vam je blizu. Umetniške dejavnosti vas bodo vabile in osrečile.

\J
> LEV
f^J (23.7.-22.8.)
Pričakovati je priložnosti, ki bodo v celoti vezane na dom. Vsekakor bo obdobje primemo za prenovo in spremembe. Slednje naj bodo postopoma, počasi se daleč pride. Služba vam bo zgolj rutina, ustvarjalne urice boste imeli doma. Obiskal vas bo prijatelj iz mladosti.
DEVICA
(23.8.-22.9.)
Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč. Obdobje cvetočih financ je preteklost, toda dobra naložba bo obrodila sadove. Poglobili se boste v svet pisane besede, radi boste brali in se izobraževali. Svoje znanje na svoj način oplemenitite. V ljubezni bo napredek postopoma.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.
Odprle se vam bodo številne ugodne priložnosti. Rešitve, ki vam bodo v pomoč, boste preprosto stresali iz rokava. Ugodnosti vas čakajo v neki večji skupini ljudi in najti morate notranjo moč, da lahko napredujete. Ljubezenska sreča je namenjena rojenim januarja.
s )

VODNAR
c>7 ^ (21.1.-18.2.)
Končno boste zadihali s polnimi pljuči in prihaja paleta ugodnosti. Čas je namenjen temu, da naredite prenovo, ki je v povezavi s službo. Zdi se, da prihaja vaših sedem minut in morate jih izkoristiti v popolnem sijaju. Zvezde sreče vas bodo obdajale v ljubezni.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Morje strasti bo valovilo in pričakovati je pomembne premike na bolje. Okrepila se vam bosta intuicija in notranje dojemanje. Uskladili boste principe energije in zaupali v lastno srečo. Spoznali boste, da morate na nekatere stvari pogledati z drugega zornega
kota.
Foto: SD
Grad
Kako se pravilno lotiti sanacije poplavljenih površin
»Pristop k sanaciji je odvisen od vrste gradnje, ali je klasično zidana ali montažna, ter namočenosti elementov in materialov oz. vsebnosti vlage v materialih in konstrukcijskih elementih, ki je odvisna od izpostavljenosti poplavni vodi v stavbi, npr. kratkotrajno ali več kot pet ur, saj se v tem primeru šteje nasičenost materialov z vlago,« je razložila arhitektka Neva Jejčič iz Gradbenega inštituta ZRMK.
Škoda po vremenski ujmi, ki je Slovenijo prizadela minulo poletje, se meri v milijardah evrov. Posledice naravne nesreče so številnim družinam za vedno spremenile življenje, grobo posegle v gospodarsko dejavnost, pa tudi prometno in logistično ohromile prizadete dele države.
Lastniki poplavljenih objektov so se, ko je voda odtekla, najprej srečali z večdnevnim čiščenjem mulja in drugih nečistoč, potem so začeli objekte sušiti in razkuževa-ti. Kako se pravilno lotiti sanacije v objektih, ki so bili v vodi več ur, je razložila arhitektka Jana Jejčič iz Gradbenega inštituta ZRMK.
»Nujno moramo z vlago prepojene materiale čim prej odstraniti, npr. omete vsaj 50 cm nad nivojem vode, enako velja za dotrajane in neustrezne tlake ter druge materiale, npr. lesene elemente in obloge, mavčno-kartonske plošče, toplotno izolacijo. Hkrati pa že začnemo sušiti, da vlago čim prej odvedemo
POSTAVLJANJE OSTRESIJ IN KROVSKA DELA
TESARSTVO
Peter Matjašič s.p. Borovci 19a, Markovci
1101 %
30 &
GSM: 041 684 916 Tel.: 02 755 00 30 www.tesarstvo-matjasic.si
iz namočenih delov stavbe. Prostore lahko sušimo naravno s pomočjo zračenja s prepihom ali prisilno s pomočjo sušilcev oz. razvlaževalni-kov. V obeh primerih je ključno, da imamo v prostorih primerno temperaturo in ustrezno zračno vlago, ker iz prostorov lahko odvedemo le vlago, ki je v zraku in na površinah namočenih elementov, to je zidov in tlakov. Odstranitev vlage iz notranjosti namočenih delov stavbe je daljše in zamudnejše opravilo, saj mora najprej izpareti vlaga iz por oz. iz notranjosti elementov na površino in šele od tu nato lahko vlago odstranimo iz prostorov. Zaradi tega je ključno, da so namočeni deli stavbe ogreti na tako temperaturo, da lahko vlaga v materialih izpari na površje, npr. pri sušenju estrihov običajno zavrtamo več odprtin, preko katerih vpihujemo topel zrak. Pozorni moramo biti na vsebnost zračne vlage v prostoru, ki ne sme doseči točke rosišča in s tem kondenzacije - relativna vlaga ne bi smela preseči 60 %. V primeru, ko so bile stavbe že večkrat poplavljene oz. pričakujemo tovrstne scenarije tudi v prihodnje, ne vgrajujemo dragih materialov in poiščemo enostavne rešitve, npr. tako sestavo tlakov, da jih bomo ob ponovni poplavi z lahkoto osušili ali nadomestili z novimi, čeprav slednje z okoljskega vidika oz. zaradi gradbenih odpadkov ni ravno priporočljivo. Razmi-šljajmo raje v smeri izvedljivih in uresničljivih omilitvenih in preventivnih ukrepih, da v največji možni meri zmanjšamo možnost bodo-
čih poplav, npr. protipoplavni zidovi, nasipi, da ob naslednji poplavi zaščitimo le uvoz ali vhodna vrata. Več informacij o sušenju in sanaciji stavb po poplavah najdete v brošuri na spletnih straneh GI ZRMK (www.gi-zrmk.si/ukrepi_ob_ naravnih_nesrecah/).«
Kaj storiti v primeru spodjedenih objektov, je sanacija sploh možna?
»Možnih je več ukrepov in rešitev v primeru spodjedenih temeljev zaradi zatekanja meteornih ali zalednih voda ali plazenja terena. Najprej moramo poznati vzrok, npr. puščanje vodovoda ali kanalizacije ali zatekanje meteorne vode s strehe ali zunanjih površin ali celo bližnjega potoka ob vsakem dežju, neprimerna drenaža okoli stavbe, podzemni vodni tok ali pa je vzrok v poplavi hudourniških vod ali celo plazu ali kombinacija različnih vzrokov. Oceniti moramo tudi, ali gre za večje ali manjše poškodbe na temeljih in zemljini. Ob naravnih nesrečah priporočamo, da se najprej obrnete na civilno zaščito in nato vključite geomehanika, ki bo podal možne ukrepe in ustrezne rešitve sanacije poškodovanih temeljev z odpravo vzrokov in tudi finančno ovrednotil predlagane ukrepe in možne rešitve. Poškodovane temelje se lahko podbetonira ali izvede druge ukrepe, odvisno od resnosti stanja poškodb. Ob zadnjih poplavah je hudourniška voda, ki si je utr-
la novo strugo, odnesla zemljino s temelji vred in take stavbe dobesedno lebdijo v zraku oz. so nagnjene. Enako velja za stavbe, ki ležijo na bregovih ali v neposredni bližini rek ali jezer, kjer voda lahko spodjeda ali celo odnese zemljino in tudi temelje. V takih primerih lahko geomehanik predvidi izvedbo mikropi-lotiranja, kjer se zemljino stabilizira oz. dodatno utrdi, tj. dodatni betonski zid, ki preprečuje nadaljnje izpiranje zemljine in temelje dodatno učvrstimo in s tem preprečimo posedanje in druge deformacije na ostalih delih stavbe, npr. zidovih,« je povedala Jejčičeva in nadaljevala, da je osnovno pravilo pri gradnji stavb, da vodo čim prej odvedemo stran od objekta, npr. drenaža, pe-skolovi, različni jaški in jarki in po potrebi okoliško zemljišče tudi dodatno stabiliziramo, npr. kamnite zložbe, podporni zidovi. »Zaradi naštetega lastnikom in upravljavcem stavb, ki najbolje poznajo svojo nepremičnino in okolico, priporočamo redno vzdrževanje. Kot dober gospodar moramo po vsakem obilnejšem deževju ali vsaj dvakrat na leto pregledati in preveriti stanje najbolj izpostavljenih elementov stavbe (streha, žlebovi, odtočne cevi, jaški ...) in okolice stavbe (drena-že, čiščenje jarkov, ogled zemljine in morebitno prekritje razmočenih delov ...), saj s tem preprostim ukrepom v veliki meri lahko preprečimo škodo na nepremičnini in naravnem okolju ter tudi poskrbimo, da niso ogrožena življenja ob večjih vremenskih ujmah.«
Kolofon
Priloga
Gradnja prihodnosti,
29. september 2023
Urednica priloge:
Mojca Zemljarič
Avtorji fotografij in prispevkov:
Natalija Škrlec, Mojca Zemljarič, Sašo Švigelj in Šimen Zupančič
Lektoriranje:
Lea Skok Vaupotič
Tehnično urejanje:
Daniel Rižner Trženje:
Marketing družbe Radio Tednik Ptuj
M
18
L, oglasna priloga Štajerskega tednika
O vidikih trajnostne gradnje v luči podnebnih
Vreme postaja vedno bolj neprizanesljivo, škoda zaradi posledic divjanja narave pa vedno večja. Se bodo trendi gradnje v prihodnje spremenili, bo treba konstrukcije objektov zasnovati drugače, skrbno izbirati območja gradnje in materiale...? To so vprašanja, ki graditelje in javnost nedvomno zanimajo.
»Klimatologi nas že vrsto let opozarjajo na spremenjene podnebne razmere in s tem povezane posledice, ki nas čakajo v prihodnje. Letošnje pestro vremensko dogajanje je v skoraj vseh predelih sveta za seboj pustilo pravo opustošenje v grajenem in naravnem okolju, zahtevalo človeška življenja, materialna škoda je nepredstavljiva. Po mnenju strokovnjakov lahko pri nas v prihodnje pričakujemo podobne in celo hujše ekstremne dogodke, kot so bile zadnje poplave v začetku avgusta. Zato je skrajni čas, da z vso resnostjo pristopimo k tej problematiki, spremenimo navade, se začnemo okoljsko vzdržno obnašati in nemudoma pričnemo z udejanjanjem ukrepov za prilagoditev in blažitev podnebnih sprememb, saj so nam zadnjih ekstremni dogodkih demonstrirali našo ranljivost, nemoč in nujnost prilagajanja, če želimo še naprej sobivati v tem okolju,« je pojasnila arhitektka Neva Jejčič iz Gradbenega inštituta ZRMK. Dodala je, da so na ravni EU in tudi naše države bili sprejeti strateški in izvedbeni dokumenti z ukrepi in mehanizmi za prehod v brezogljično družbo. »Slovenija od leta 2019 dalje v okviru osemletnega integralnega projekta LI-
FE IP CARE4CLIMATE (www. care4climate.si) v koordinaciji Ministrstva za okolje, podnebje in energijo naslavlja številne ukrepe, namenjene blaženju in prilagoditvi na podnebne spremembe, npr. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in hitrejši prehod v brezogljično družbo, kamor sodi tudi gradnja in prenova stavb v duhu trajnostnih in krožnih stavb, prilagojenim novim podnebnim vzorcem.«
Na ekstremne vremenske pojave računati že v fazi idejnega projekta
Odpornost stavb na ekstremne vremenske dogodke je sistematično obravnavana v okviru kazalnikov trajnostne gradnje, ki jih strokovnjaki na podlagi evropskega nabora kazalnikov Level(s) v okviru projekta LIFE IP CARE4C-LIMATE prilagajajo slovenskemu okolju. Mag. Miha Tomšič je povedal, da poplave lahko povzročijo še posebej obsežne poškodbe zaradi prekomerne vsebnosti vlage v prostorih in konstrukcijah. »Uvrščamo jih med ekstremne vremenske dogodke, ki obsegajo poplave zaradi padavin, rečne
Avgustovska ujma je jasen pokazatelj, da bo treba lokacije in načine gradnje v prihodnje prilagoditi spremenjenim vremenskim razmeram.
poplave, nevihte z vetrom, obalne poplave, sušo, vročinske valove, točo in sneg. Nevarnosti pojava ekstremnih vremenskih dogodkov se ne moremo v celoti izogniti s praktičnimi ukrepi. Lahko pa stavbo načrtujemo tako, da je ob nastopu ekstremne-ga vremenskega dogodka škoda zanjo in njene uporabnike omeje-
na ali povsem preprečena. V zvezi z odpornostjo na ekstremne vremenske dogodke kazalnik omenja tri vrste prilagoditvenih ukrepov. Prvi so mehki, ki temeljijo na političnih, pravnih, družbenih, upravljavskih ali finančnih ukrepih, in ki vplivajo na ravnanje ljudi (npr. možnost dela na daljavo, ko je delovno mesto ne-
dostopno zaradi poplav). Zeleni prilagoditveni ukrepi temeljijo na naravnih pristopih (npr. gradnja zadrževalnikov padavinske vode). Na tehnoloških in inženirskih rešitvah pa temeljijo sivi prilago-ditveni ukrepi. Pomembno je, da povečano tveganje vremenskih pojavov obravnavamo že v fazi idejnega snovanja stavbe. Napot-
ki kazalnikov trajnostne gradnje na tem področju izpostavljajo nekatere preventivne ukrepe in razmisleke, ki so nujni za večjo odpornost stavb na ekstremne vremenske pojave. Izpostavljenost požaru v naravi v povezavi s sušo lahko omilimo s primerno tlorisno zasnovo in umestitvijo stavbe na parceli, s požarnimi
Uredimo dvorišče, vrt in teraso s Tlakovci Podlesnik
Promocijsko sporočilo
Z betonskimi izdelki Tlakovci Podlesnik lahko uredite horizontalne in vertikalne površine vašega dvorišča.
Za ureditev poti so na voljo tlakovci in betonske plošče različnih dimenzij, barv in obdelav. Linije izdelkov, zajemajo izdelke z enakim videzom in tako omogočajo oblikovanje terase, vrta in dvorišča v enotnem stilu (tlakovci, plošče za teraso, robniki, palisade, stopnice, ograjni zidaki...). Izbira je odvisna od individualnega stila in okolja, ki ga urejate. Ključnega pomena je kakovost izdelkov, ki zagotavlja dolgoročno obstojnost in odpornost. Kakovost pa ni naključje, ampak posledica najboljših vhodnih materialov, dolgoletnih izkušenj in najsodobnejše tehnologije proizva-
janja. Posebnost med izdelki Tlakovci Podlesnik predstavlja nova linija plošč ArtTlak, ki predstavlja bruše-no-peskano ArtTlak površino. Gre za posebej obdelane plošče naravnega in skoraj umetnostnega videza. Na brušeno-peskani površini takšnega izdelka je vidna struktura različnih naravnih agregatov, barvnih kamenčkov različnih granulacij. Izdelke iz linije ArtTlak si lahko v živo ogledate v razstavnem prostoru v Mariboru na Dupleški cesti 316, kjer vam bodo prodajalci pomagali pri izbiri.
Za vertikalne ureditve so na voljo številni izdelki, kot so stopnice, palisade, robniki, zidaki in škarpniki. Iz palisad ali antičnih robnikov lahko tako zazidate visoke grede, ki vam omogočajo enostavno saditev prilju-
bljenih vrtnin in poskrbijo za idilično vrtno gredico na domačem dvorišču. Proizvodni program zajema tudi okrasne zidake različnih stilov oz. takšne obdelave, ki daje zidakom poseben videz. Zidaki tako predstavljajo končni izdelek ličnega videza, ki ga lahko vkomponirate v stil posameznega objekta: zidak Klasik, zidak Prestige, zidak Antika, zidak Toskana antik. S sistemi betonskih zidakov Tlakovci Podlesnik lahko postavite ograjo, podprete škarpo ali omejite vaše vrtne kotičke na enostaven, kakovosten, lep in trajen način. Več na: www.tlakovec.si.
Želite katalog betonskih izdelkov s cenikom?
Pišite nam na info@tlakovec.si.
GRADNJA PRIHODNOSTI, oglasna priloga Štajers
19
sprememb
fizičnimi pregradami na robovih parcele, z izbiro zaključnega sloja tal (vegetacija ali tlakovanje) in z izbiro v primeru požara odpornejših materialov za stavbni ovoj in konstrukcijo stavbe. Obremenitve s snegom lahko obvladujemo s strmejšim naklonom strehe, enostavnim dostopom za čiščenje ter grobostjo strešne kritine. V primeru vetra lahko ekstremne razmere omilimo s primerno obliko stavbe in grobostjo površine stavbnega ovoja. Vplive ekstremnih zunanjih temperatur (dnevnih in sezonskih) lahko uravnavamo s primerno zasnovo stavbnega ovoja, toplotno zaščito ovoja, svetlimi in odbojnimi zunanjimi površinami, s toplotno akumulacijo zidovja, z zunanjimi senčili in s primerno vegetacijo v bližini stavbe. Za primer poplav kot posledice ekstremnih padavin je že v idejni fazi načrtovanja treba upoštevati primerno umeščenost stavbe na zemljišču, če je to višinsko razgibano, oz. predvideti dvignjen položaj talne plošče, glede na situacijo je na mestu tudi razmislek o poplavnih pregradah.«
Kako se zaščititi pred poplavami in plazovi
Osnovna razloga za povečano izpostavljenost ekstremnim vremenskim tveganjem v Sloveniji, sta tako kot v celotni Evropi, predvsem dva, je poudaril mag. Tomšič. »Prvi razlog so podnebne spremembe. Višanje temperature morja in kopnega spreminja vzorce padavin in povečuje in-
tenziteto vremenskih dogodkov v mnogih evropskih območjih (npr. vročinski valovi, močne padavine in suša). Drugi razlog je pozidava območij, izpostavljenih velikim tveganjem. Z naraščanjem vrednosti nepremičnin narašča tudi vrednost območij, ki obkrožajo urbane in podeželske regije. To vodi k širjenju mestnih območij na doslej nerazvita in neopremljena zemljišča, npr. na izpostavljena obrežja rek in na morske obale. Ukrepi za izboljšanje odpornosti stavbnih konstrukcij in ovoja na ekstremne vremenske dogodke niso nujno omejeni neposredno na stavbni ovoj. Značilna primera
Ko stavba odsluži, naj se vgrajeni materiali reciklirajo
Po besedah izredne profesorice Marjane Šijanec Zavrl bi trajnostno gradnjo najbolj preprosto lahko označili kot gradnjo, pri kateri ne zasledujemo le trenutnih uporabnikovih prioritet in kratkoročnih investitorjevih ekonomskih interesov, pač pa ob tem tudi skrbno pretehtamo, kaj se bo s stavbo dogajalo v njenem celotnem življenjskem ciklu, tudi ob verjetnih podnebnih spremembah in morebitni drugačni namembnosti, in kako bo to vplivalo na človeka, kakovost bivanja, stroške in okolje. »Pri trajnostni gradnji je torej poleg zahtev naročnika in gradbene zakonodaje v ospredju obvladovanje vplivov stavbe na okolje in pri tem izbira materialov in tehnologij, s katerimi bomo zmanjševali vpliv na podnebne spremembe. Večjo skrb pri trajnostni gradnji posvečamo rabi vode in trajnostnemu ravnanju s pitno vodo ter notranjemu okolju, tako kakovosti notranjega zraka, toplotnemu, vidnemu in zvočnemu ugodju. Razmišljajmo o tem, da naj po izteku življenjske dobe stavba in njene komponente ne predstavljajo odpada, temveč surovino za nove reciklirane proizvode, oziroma izkoristimo možnost ponovne uporabe ali izrabe za gorivo, namesto, da bi kot gradbeni odpadki končali na deponiji. Ustreznost zasnove trajnostne stavbe je treba preveriti ne le z vidika stroškov naložbe temveč z vidika vseh stroškov, ki nastopijo v življenjskem ciklu, torej tudi v fazi uporabe in ob koncu življenjskega cikla, ter iskati stroškovno optimalne rešitve,« meni Šijanec Zavrlova.
sta podporni zidovi ali stabilizacija zemljine za zmanjšanje tveganj zaradi zemeljskih plazov, ali pa protipoplavne pregrade. Načrtovane ukrepe za zmanjšanje nevarnosti škode zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov lahko torej razširimo tudi na elemente iz-
ven stavbnega ovoja. To so lahko npr. protipoplavne ali protierozij-ske ovire na meji parcele, ki so del večje zaščitne infrastrukture. Ti elementi so lahko zasnovani izključno za zaščito zadevne stavbe ali za zaščito tudi sosednjih območij in stavb. Naštete dejav-
»Škoda zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov močno bremeni lastnike in uporabnike stavb ter zavarovalnice. Stroški zavarovanja stavb s standardno zasnovo, ki je bila sicer desetletja zadovoljiva, se bodo morda povišali zaradi negotovosti, ali lahko stavba v prihodnosti brez škode vzdrži učinke ekstremnih vremenskih dogodkov. Ustrezno izvedeni zaščitni ukrepi lahko pomagajo te stroške znižati ali ohraniti na enaki ravni,« je opozoril mag. Miha Tomšič.
nike moramo upoštevati tako pri novogradnji kot pri prenovi stavb. Odločitve morajo temeljiti na preteklih izkušnjah, značilnostih lokacije in predvidevanjih spremenjenih okoliščin tudi v dolgoročni prihodnosti.«
Nosilne konstrukcije ojačati in utrditi
Med ukrepi trajnostne zasnove objektov bo v prihodnje nedvomno treba razmišljati tudi o utrditvi nosilnih konstrukcij, meni Neva Jejčič. »Pri prenovah stavb, čeprav gre le za prenovo fasade z dodatno toplotno izolacijo, bi morali razmišljati tudi o nujnih ojačit-venih in utrditvenih posegih na nosilni konstrukciji za povečanje varnosti in večjo potresno odpornost, ker Slovenija leži na potresnem področju. Ukrepi in sprejete rešitve pri gradnji in prenovi morajo biti premišljeni, določi jih za to usposobljen strokovnjak oz. statik in slediti morajo sodobnim načelom gradnje, zadnjemu stanju tehnike in zasnovani na trajnosti in krožnosti stavb. Najbolj osnovni ukrep pri starejših stavbah, ki niso potresno varne, je vgradnja horizontalnih-protipotre-
snih jeklenih vezi v ravnini stropov na fasadi ali celo na fasadi in v prostorih, ker s tem ukrepom precej izboljšamo njihovo potresno odpornost. Možna je še izvedba armiranih ometov, križnih sovprežnih konstrukcij, dodatnih povezovanj s sidranjem ter ojačitve temeljev (tudi v kombinaciji z utrditvami zemljine) in obvezno izvedbo drenaže.« Jejčičeva je opozorila, da bo pri prenovi stavb potrebno pozornost nameniti tudi požarni varnosti. »Poskrbeti za dostopnost poti ob intervencijah, odstraniti gorljive materiale v neposredni bližini stavbe, redno čistiti in skrbeti za vegetacijo in po možnosti naročiti požarni načrt. Uporabniki stavb pa veliko lahko postorijo sami, npr. v stanovanjih namestijo javljalnike požarov, v kuhinji imajo na dosegu roke požarne odeje ali posebne ampule, ki pogasijo začetni požar ter poskrbijo za nemoteno delovanje električnih naprav in ne izpostavljajo gorljivih materialov ognju in drugim virom, ki so lahko vzrok požara. Pri vseh delih velja, da naj nadzor nad deli izvaja za to usposobljen strokovnjak oz. nadzornik, saj nas napake in nestrokovna izvedba lahko zelo drago stanejo.«
Promocijsko sporočilo
BETONARNA SLOVENSKA BISTRICA
Kolodvorska 16
Telefon: 070 190 488 E-mail: info@betonarna-kuhar.si
BETONARNA PTUJ
Puhova ulica 23
Telefon: 02 787 65 01 GSM: 041 668 436 E-mail: kuhar5@amis.net
Dejavnosti podjetja so:
• prodaja in prevoz betona	• izdelava betonskih cevi in pokrovov
• mešanice svežega betona	• izdelava betonske kanalete
Podjetje ponuja vse vrste betona, ki so tudi certificirane.	
Z lastnimi avtomešalci vam beton tudi dostavijo na gradbišče	
in po želji tudi izčrpajo.	
Reference:	
- DomupokojencevvŽabjaku	- novo stanovanjsko naselje v Jušincih
- Q Center Ptuj	- novogradnjastanovanjskihhiš
- avtocesta Slivnica-Gruškovje	vžabjaku
- idustrijska cona v Ormožu	- KljučavničarstvoMKS
- industrijska conavTržcu	- Elpro Križnic
- Talum Kidričevo	- Florjančičtisk
- bloki pri Policijski postaji Ptuj	- Plezalne stene v Slovenski Bistrici
- železniški podvoz na Pragerskem	- Zdravstveni dom Slovenska Bistrica
Skrbimo, da strankam izpolnimo pričakovanja in dane obljube
DOMTEH, D. O. O., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo na področjih fasad, suhomontaže ter barv.
Smo v centru Ptuja, in sicer na območju nekoč znane Metalke.
Sodelujemo z dobavitelji, ki so pri nas in v širšem svetu zelo znani, tako da imamo materiale, ki so kakovostni, seveda cenovno dostopni in preizkušeni.
Sodelujemo predvsem z dobavitelji, kot so: JUB, SVJETLOST CHROMOS, ISOMAT, ISOVER, WEBER, RIGIPS, CAPAROL in še mnogimi drugimi.
V trgovini Vam bodo naši prodajalci z veseljem kakšno stvar pojasnili ali svetovali.
Pri svojem delu zaposleni in vodstvo podjetja nenehno skrbimo za to, da strankam izpolnimo pričakovanja in dane obljube. Zaradi dobrih poslovnih povezav s parterji oz. dobavitelji doma in v tujini pa nam to v celoti uspeva.
Naš asortima si lahko pogledate na naši spletni strani www.domkoptuj.com ali pa nam sledite na FB-strani DOMKO PTUJ, Domteh, kjer z veseljem objavimo kakšno akcijo ali pa kakšen nov zanimiv artikel.
Tel. 02 787-7300

20		GRADNJA PRIHODNOSTI, oglasna priloga Štajerskega tednika
		
HITRO IN PREPROSTO REŠITE TEŽAVE Z VLAGO IN PLESNIJO
Promocijsko sporočilo
Hitro in preprosto rešite težave z vlago in plesnijo s pomočjo inovativnega izdelka Isobell! Gre za patentiran izdelek, ki temelji na revolucionarni tekstilni tehnologiji in predstavlja enostavno rešitev za težave s toplotno izolacijo in vlago na stenah in fasadah. Italijansko znamko Isobell v Sloveniji zastopa ugledno podjetje Baustoff+Metall, d. o. o.
Isobell je večslojni izolativni material izjemno majhne debeline, izdelan iz popolnoma drugačnih materialov in z inovativnimi metodami, ki se razlikujejo od tradicionalnih gradbenih pristopov. Lahek in izjemno prilagodljiv material je idealen za zaščito in ohranitev vaših stavb. Zato je odlična izbira za obnovo in toplotno izolacijo sten ter fasad. Posebna struktura izdelka Isobell prispeva k varčevanju z energijo in izboljšanju energetske učinkovitosti vašestavbe.
Strokovnjaki podjetja Baustoff + Metall poudarjajo, da je izdelek Isobell idealen za obnovitvena dela, saj omogoča izboljšanje energetske učinkovitosti in prenovo tako zunanjih kot notranjih sten. To velja tudi za zapletene površine ali prostore z omejitvami, brez neprijetnosti za tiste, ki živijo v hiši. Poleg tega je nameščanje izdelek Isobell izjemno enostavno, kar ga naredi za odlično izbiro za katero koli zaključno obdelavo.
RAZLIČNA PODROČJA UPORABE
Isobell je izkazal svoje izjemne lastnosti na različnih področjih uporabe, kar so potrdili tudi naši sogovorniki. Poleg očitnih prednosti na področju energetske učinkovitosti smo lahko opazili tudi druge kakovosti tega inovativnega materiala, vključno z njegovo odpornostjo proti plesni, solnemu cvetenju in akustičnimi lastnostmi.
Eno od ključnih področij uporabe izdelek Isobell so konstrukcije suhe gradnje. Ta material se odlično veže na suho gradbeno podlago in ne zahteva fug, kar olajša njegovo vgradnjo. Prav tako ni treba uporabljati vijakov, kar pripomore k poenostavitvi procesa namestitve. Konceptualno se izdelek Isobell odlično ujema s suho gradnjo, ki je zasnovana za izboljšano zmogljivost in energetsko učinkovitost stavb.
Isobell se izkaže tudi kot odlična izbira za naknadno opremljanje starih stanovanj, ki se soočajo s težavami zaradi vlage in slabe toplotne izolacije. Pri notranji namestitvi deluje kot izjemna toplotna pregrada, kar pripomore k izboljšanju udobja in energetske učinkovitosti obstoječih stavb. S tem omogoča obnovo in izboljšanje stanovanjskega prostora brez potrebe po obsežnih gradbenih posegih.
CIKEL VLAŽNE STENE
Za dosego optimalne zaščite sten, ne glede na to, ali se lotevate obnove obstoječe stavbe ali gradnje novega objekta, je ključnega pomena temeljita ocena vodoodbojnosti in prepustnosti uporabljenih materialov. Zagotavljanje zanesljive zaščite sten pred propadanjem zahteva material, ki ima trojno funkcionalnost: vodo-odbojnost, zračnost ter toplotno izolativnost. Isobell združuje vse te ključne lastnosti.
Prva pomembna lastnost izdelka Isobell je njegova vodoodboj-nost, ki omogoča, da se zanesljivo prepreči prodiranje vode v steno. Sposobnost materiala, da učinkovito odbija vodo, je ključna za
PREDNOSTI ISOBELLA
Ščiti pred plesnijo: izdelek Isobell je odporen proti plesni in glivam ter zaradi svojega naravnega fungicidnega delovanja prispeva k bolj zdravemu zraku.
Ščiti pred dviganjem vlage iz temeljev: izdelek Isobell je prepusten za paro, a neprepusten za vodo ter zagotavlja dolgotrajno zaščito pred solnim cvetenjem in površinskimi poškodbami.
Zmanjšanje toplotnih izgub: sistem Isobell deluje kot toplotna pregrada in omogoča do 31-odstotno povečanje prihranka energije glede na standardno neizolirano steno.
Odlična paroprepustnost: izdelek Isobell se ponaša z izjemno paroprepustnostjo, saj ima vrednost Sd(m) 0,18.To pomeni, da lahko material zniža relativno vlažnost v prostorih za kar 30 %, kar prispeva k bolj udobnemu in zdravemu bivalnemu okolju. Isobell torej pomaga vzdrževati optimalno vlažnost zraka vvašem domu.
Enakomerni toplotni mostovi: sistem Isobell se izkaže kot najboljša rešitevza preprečevanje kondenzacije vlage, saj prispeva k višji temperaturi površine. S tem zagotavlja enakomerno ogrevanje sten in preprečuje nastanek kondenzacije, ki bi lahko povzročila težave, kotje plesen.
Odpravlja majhne razpoke: izdelek Isobell se popolnoma prilagaja tudi neravnim površinam, ki imajovelikodekorativnih elementov, krivin, nišinvogalov. Primerenjeza raznolike arhitekturne rešitve in omogoča enostavno namestitev brez težav s prekrivanjem in odpravljanjem manjših razpok.
dolgoročno ohranjanje integritete sten. Prav tako pa izdelek Isobell zagotavlja naravno izmenjavo vodne pare, saj je zračen material. Ta lastnost omogoča, da vlaga, ki se morebiti znajde v steni, izhlapi proti notranjosti stavbe, ne da bi se pri tem nabrala na površini. Posledično ostanejo soli vedno raztopljene, kar preprečuje neželeno kristalizacijo in potencialno škodo na strukturi stene.
Poleg tega pa izdelek Isobell odlikuje tudi njegova toplotna izolativnost. Ta material učinkovito zmanjšuje nenadzorovano izmenjavo toplote med steno in zunanjim okoljem, kar pomaga ohranjati ustrezno notranjo temperaturo in energetsko učinkovitost stavbe.
V kombinaciji s svojo vodood-bojnostjo, zračnostjo ter toplotno izolativnostjo izdelek Isobell predstavlja ključno rešitev za zaščito sten pred vlago in njihovo dolgoročno ohranjanje. S tem je material
nepogrešljiv pri ustvarjanju trajnih in varnih bivalnih okolij, tako pri obnovi kot pri novogradnjah.
CIKEL TOPLOTNE PREGRADE
Isobellov sistem toplotne pregrade predstavlja ključno orodje za zmanjšanje izgube toplote iz notranjosti stavbe in znatno prispeva k energetski učinkovitosti, saj omogoča kar 30-odstotno povečanje prihranka energije v primerjavi s standardnimi gradbenimi rešitvami. Ta sistem je vsestransko uporaben in učinkovito rešuje težave toplotnih mostov, kondenza ter izgube energije, kar ga postavlja v ospredje sodobne gradbene tehnologije.
Izjemna prednost sistema Isobell izhaja iz njegove sposobnosti učinkovite refleksije toplote, kar zagotavlja udobno bivalno okolje v vseh letnih časih. Ne glede na sezono, ali gre za zimo ali poletje, izdelek Isobell ohranja notranjo temperaturo na prijetni ravni in preprečuje nepričakovano nihanje temperature, kar prispeva k izboljšanemu udobju bivanja.
Namestitev sistema Isobell je preprosta in prilagodljiva na različne površine, kot so stene, tla ali strop. Ne zavzame veliko prostora, kar prihrani dragocen prostor v vašem domu ali poslovnem objektu. Izdelek je na voljo v obliki plošč ali zvitkov, ki jih lahko enostavno namestite s priloženim lepilom ali izravnalnim sredstvom, ki vsebuje steklene mikrokroglice. Njegova namestitev s pomočjo zidarske gla-dilke ne zahteva posebnih profesionalnih spretnosti, kar omogoča hitro in enostavno postavitev.
CIKEL ZUNANJE FASADE
Isobellov sistem za zunanje fasade je ključen za zaščito in dolgoročno ohranjanje integritete vaših zidov. Pogosto pozabljamo, da vlaga, ki se zadržuje v notranjosti stavb po dolgotrajnem deževju, izhaja iz kompleksnega niza dejavnikov, med katerimi igrajo pomembno vlogo kapilarna poškodba barv in ometov. Kojezuna-nja obloga poškodovana zaraditeh vplivov, voda prodre v notranjost zidov, nato pa, zaradi zamrzovanja in povečanja volumna, nadaljuje s postopkom uničevanja strukture zidu.
Ko se zavedamo teh procesov, se zavežemo k reševanju težav s čim več sredstvi, ki ščitijo fasado pred dežjem. Vendar pa strokovnjaki Baustoff + Metali opozarjajo, da hidroizolacija ni edina kakovost, ki jo mora imeti učinkovit izdelek. Pomembno je, da ima izdelek še druge ključne lastnosti, ki segajo onstran preprečevanja vlage in nastajanja plesniterlišajev.
Poleg hidroizolacije mora izdelek zagotavljati tudi rešitev za preprečevanje pojava razpok in mikrorazpokvfasadi.Toje ključno, saj so razpoke potencialna vrata za prodor vlage in s tem za nadaljnjo škodo na zidu. Isobellov sistem za zunanje fasade je zasnovan tako, da ne le učinkovito preprečuje vlaženje fasade, ampak tudi krepi njeno trdnost in odpornost na razpoke.
petek • 29. septembra 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Naročite
Vsak naročnik dobi:
•	20% popust pri malih oglasih
•	revija STOP (spored)
•	brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
•	poštna dostava.
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
STOP
SPORED
NAROCILNICA ZA
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta:_
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:____
RADIO TEDNIK Ptuj d,,. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. septembra 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
PRODAM bukovo hlodovino, možnost dostave. Tel. 069 657 824.
POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.

ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. 115®.
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 54 17 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
NESNICE, rjave, grahaste in bele leghorn, 20-tedenske, v začetku ne-snosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246.
PRODAM luščeno koruzo, suho, večjo količino, cena po dogovoru, in prodam koruzo za siliranje ali trganje, 0,8 ha, vse v okolici Ptuja. Informacije na tel. 031 332 238.
ODDAM rdeče grozdje (kvinton), cena po dogovoru. Tel. 02 764 38 01 ali 051 230 821.
NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01
NEPREMIČNINE
IŠČEMO gradbeno parcelo ali starejšo hišo s priključki v občini Juršinci. Pokličite na 041 605 168, Tomaž.
PRODAMO - Zavre, Hrastovec, vzdrževano hišo K+P+M, 159m2,1980, ter 7.180m2 zemljišča, dokumentacija urejena. Cena: 110.000 Eur.
Kontakt: iS;- nc/MAV
070 826 220 ^
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
DELO DOBI TERENSKI PRODAJNI ZASTOPNIK NA PODROČJU ŠTAJERSKE IN PREKMURJA
Podjetje Sinkopa, d. o. o., Žirovnica že 30 let deluje na področju proizvodnje in direktne predstavitve izdelkov končnim potrošnikom. Glede na povečan obseg dela, raznovrstnost artiklov in rast podjetja iščemo nove ambiciozne, komunikativne in delovne osebe za prodajo na področju Štajerske in Prekmurja.
Vaše delovno področje:
-	absolutno in odlično poznavanje prodajnega programa,
-	odlična sposobnost predstaviti lastnosti izdelka na terenu,
-	prepričljiva in maksimalna sposobnost uspešno zaključiti naročniško-pogodbeni postopek s stranko,
-	maksimalna natančnost pri izpolnjevanju listin. Ponujamo vam:
-	stimulativen, nadpovprečen in variabilen osebni dohodek (plačilo izključno po učinku oz. po provizijah),
-	izobraževanje oziroma uvajanje v delo,
-	proste vikende,
-	delo predvsem v dopoldanskem času,
-	prodajno blago, proizvedeno v našem podjetju ali ekskluzivno blago pod zaščiteno blagovno znamko Sinkopa,
-	odlične pogoje za kupce, kar pomeni: slovenski izdelki, odličen poprodajni servis, takojšnjo dobavljivost potrošnega materiala in servisnih delov, odlične plačilne pogoje za kupce, certificirane in testirane izdelke, dobavljivost izdelkov takoj po sklenitvi pogodbe, tehnično pomoč za kupce na brezplačni številki 080 81 33.
Način prijave:
-	kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti: toncka@sinkopa.si;
-	pogoj: status zunanjega sodelavca (s. p.). Kontakt za kandidata:
kontaktna oseba: Tončka Tičar, telefon: 04 / 537 85 10, naslov: Sinkopa, d. o. o., PE Radovljica, Jalnova cesta 2, 4240 Radovljica.
PVC okna, vrata, senčila

1
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
lloua Reha
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
/RadioPtuj
£
Z GLASBO DO SRCA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24- uro na radiu Ptuj.
OKRASNI PESEK RAZLIČNIH BARV IN DIMENZIJ
UGODNO!
kz-ptuj.s i
Kmetijska zadruga Ptuj z.o.o. Miklošičeva ulica 12,2250 Ptuj 02 749 03 00 kz.ptuj@siol.net
AKCUAVEUA V OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SMBOUČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBTTNE TISKARSKE NAPAKE.
www.tednik.si~!^-
www.rodio-tednlk.si
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
ORIANA GIROTTO NI VEC Z MATICEM A3DIČEM
Našla je novo ljubezen
USPELI PODVIG LUKE 3EZERŠKA
Kakoje postal najboljši očka?
GAŠPER BERGANT IN ŽAN PAPIČ STA ZBRALA POGUM
Ko se fejmiča razgalita
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
PETEK, 29. september
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Srečanje veteranov GZ Gorišnica 10:10 Koncert ljudskih viž pesmi tn plesa 11:45 Veseli popoldan v Desencih 2009 13:25 Starpoint prodajno okno 14:30 Italijanska trgovina - v živo 17:00 26. praznik Občine Zavrč 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Sončkovi talenti, Ptuj 2023 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani
SOBOTA, 30. september
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena Oddaja
09:00 Otvoritev društvenega čebelnjaka Nova Vas
11:00 Utrip Ormoža
11:50 Ptujska kronika
12:20 Starpoint prodajno okno
13:30 Video strani
16:00 Starpoint prodajno okno
17:00 26. praznik Občini Zavrč
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Predavanje o demenci
21:30 Moč glasbe nas združuje, 2015 - 7
22:30 Starpoint prodajno okno
23:30 Video strani
NEDELJA, 01. oktober
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroška oddaja
09:00 Kronika iz občine Hajdina
11:00 Praznik KS Pobrežje
12:00 Zapojmo prijatelji
13:00 Predstavitev knjige rta Polenšaku
15:00 Sončkovi talenti, Ptuj 2023
16:30 26. praznik Občine Zavrč
18:45 Moč glasbe nas združuje, 2015-7
20:00 Seja sveta občine Starie
21:30 Video strani
PONEDELJEK, 02. oktober
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 Otvoritev prevžitkarice v Tržcu
10:30 Ptujska kronika
11:00 Moč glasbe nas združuje, 2015 -7
12:00 26. praznik Občine Zavrč
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Praznik KS Pobrežje
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Predavanje o demenci
21:30 Otvoritev društvenega čebelnjaka Nova Vas
23:30 Starpoint prodajna okno
00:30 Video strani
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
petek • 29. septembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do 9. ure
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do 9. ure
majda.segula@radiiHednik.si,
tel. 02 749 34 16
ali marjana.pihler@radio-4ednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
Ne jokajte ob mojem grobu, le mirno k njemu pristopite. In večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Ob izgubi drage žene, mame, tašče, sestre, babice in prababice
Elizabete Merc
IZ REPIŠČ 23
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, podarili cvetje in sveče ter darovali za svete maše.
Zahvala gospodu župniku, pevcem, podjetju Mir in govorniku Janku.
Vsi njeni
Tisti, ki ga imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, snahe, sestre in tete
Dragice Krajnc
IZ KRAIGHERJEVE 29 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za tople besede sožalja, za darovano cvetje, sveče in sv. maše, predvsem pa za besede tolažbe, ko je bilo najbolj hudo. Hvala duhovnikoma za lepo opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, hvala govornicama za tople besede slovesa, hvala pevcem za čutno odpete pesmi v slovo, glasbeniku za odigrano poslednjo melodijo in pogrebnemu podjetju.
Iskrena hvala tudi osebju Internega oddelka in Oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Ptuj. Hvala vsem, ki jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Julijane Potočnik
14. 2. 1930-18. 9. 2023
IZ STRNIŠČA 7, KIDRIČEVO
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, Društvu
upokojencev in sovaščanom, ki ste našo mamo pospremili
k zadnjemu počitku, vsem, ki ste darovali cvetje in sveče, za
svete maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred in
govornici za izbrane besede slovesa, prav tako gre zahvala tudi
pevcem
Hvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Vsi njeni najdražji, ki jo bomo pogrešali
1=
WT — ž) Ali veš, da
... je mikroplastika zavzela svet - tudi zrak, ki ga dihamo. Ni se ji mogoče izogniti. Mikroskopske delce so odkrili že v notranjosti vseh človeških organov. Razkrivamo njihove vire in možne	ciwertiii
rešitve za izboljšanje stanja.
_ •»jrf r s
K SE teJJ
Več v reviji Science Illustrated in na www.alivesda.si
ET? f
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli.
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil naš dragi
Ivo Dernikovič
IZ CIRKULAN 65A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani.
Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala duhovniku za molitev in cerkveni obred, ge. Marici za molitev, Mladim veseljakom za odpete pesmi, vnukinji Minei in predsedniku PGD Cirkulane Kristjanu Kokotu za izrečene besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Posebna zahvala gre PGD Cirkulane in Gasilski zvezi Markovci - Cirkulane - Zavrč za zadnji poklon pokojnemu.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč je.
V SPOMIN
Boleč je spomin na 29. 9. 2022, ko nam je kruta bolezen vzela dragega moža, očeta, dedka, pradedka in prijatelja
Antona Hliša
IZ JUROVCEV 27B
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Kjer si bil, je praznina. Kjer te ni, je bolečina.
SPOMIN
28. 9. 2023 je minilo leto, odkar nas je zapustil
Rudi Rakuša
Zelo te pogrešamo.
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo.
Vsi tvoji
Letna naročnina (11 številk) znaša 46,20 EUR in velja do preklica.
24 Štajerski
Križem kražem
petek • 29. septembra 2023
Trnovska vas • V PGD Biš se jim ni treba bati za prihodnost
Trikrat zlato za gasilski podmladek
Na sedmem ligaškem tekmovanju pionirjev in mladincev podravske regije so se mladi gasilci iz Trnovske vasi odlično odrezali.
Starše • VRošnji so iskali bučo velikanko
Najtežja buča težka skoraj 90 kg
V občini Starše že vrsto let organizirajo Bučijado. Gre za dogodek, s katerim želijo ljudem približati specialitete iz buč, hkrati pa k sodelovanju vabijo tudi pridelovalce. Na prireditvi namreč vedno izvedejo tehtanje in razglasijo bučo velikanko.
Foto: ŠD Loka-Roši
Lastniki najtežjih buč so: Silvo Letina, Brunšvik, 88 kilogramov; 2. Jan Gojčič (Kava bar Vesna), Marjeta na Dravskem polju, 68 kilogramov; 3. Oto Meglic, Marjeta na Dravskem polju, 42,7 kilograma
Najtežjo bučo je na dogodek prinesel Silvo Letina iz Brunšvika, tehtala pa je slabih 90 kilogramov. Preostale so bile lažje od 70 kilogramov, vendar so kljub temu izstopale in požele precej navdu-šujočih pogledov. Letošnja Buči-jada se je po nekaj letih ponovno vrnila na dvorišče bara Ivanka v Rošnji. Po besedah lastnice Helene Bandur je glavni namen prireditve predvsem druženje, zabava in ku-
linarično razvajanje. Predstavniki društev in drugi kuharski navdušenci so okoli desete ure zjutraj začeli pripravljati raznorazne jedi iz bučk. Obiskovalci so lahko poizkusili bučke na sto in en način, kot so na primer bučkina juha, popleti, burek, z jajci, testeninami, ješpre-njem ... Kljub slabemu vremenu so z obiskom več kot zadovoljni, tudi vzdušje je bilo prijetno. Za dodatno veselje je poskrbel še srečelov,
za podarjene dobitke pa se zahvaljujejo številnim sponzorjem. Vsa zbrana sredstva in prostovoljne prispevke so namenili za sanacijo po poplavah Športnemu društvu Loka-Rošnja. Slednje je skupaj s Krajevno skupnostjo Loka-Rošnja in Turističnim društvom Starše prav tako sodelovalo pri organizaciji prireditve. Bučne specialitete je poskusil tudi Stanislav Greifoner, župan občine Starše, ki je celotno dogajanje tudi finančno podprla.
EK
In to dobesedno, kajti v Poljča-ne, Mladinsko podravsko ligo vsako leto organizira druga gasilska zveza, so se odpravili s štirimi ekipami, od katerih so kar tri pometle s konkurenco. Pionirke, mladinke in mladinci iz PGD Biš so bili namreč v svojih kategorijah najboljši in so si priborili zlata odličja, njihov uspeh pa so s petim mestom zaokrožili še pionirji.
Na tekmovanju je nastopilo 42 tekmovalnih ekip, trnovski gasilski podmladek pa je sodeloval na dveh od treh tekem lige, saj so bili dvojni rezultati, tako pojasni vodja mentorjev PGD Biš Manfred Jakop, pogoj za napredovanje. Najprej so tekmovali v Majšperku, nedavno pa še torej v Poljčanah. Mladinske ekipe so lahko letos izbirale med mokro vajo s hidrantom in vajo z
ovirami: dekleta so se odločila za mokro vajo, fantje pa za tisto z ovirami.
Zlate medalje so dokaz, da so na pravi poti in dobro delajo, je zadovoljen Jakop, ki obenem dodaja, da ta rezultat ni zgolj zasluga mladih tekmovalcev in njihovih mentorjev, pač pa tudi staršev, ki otroke redno vozijo na vaje in jih požrtvovalno spremljajo na tekmovanjih. (SD)
Mladi gasilci PGD Biš so si na tekmovanju podravske regije priborili kar tri zlate medalje.
OKNA, VRATA t¡ -GARAŽNA
www.naitors.si
Bučijada v Rošnji je kljub slabemu vremenu uspela.
Foto: SD Loka-Rošnja
NAI/ORSB
Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 204
Gorišnica 1, Gorišnica
* * *
Na^ol} srboritt so narásonti.
O
i rrüw-
obesit
kmalu se bodo smučišča.
pred nosom:

Foto: PGD Bis
<XX><XXXXXXXXXXXXXX>0<>0<>0<>0<^^
Nagradno turistično vprašanje
Svetovni dan turizma, priznanja za urejen
V L J,	¿)	cy

tival Ptujskih zgod
Včeraj se je na Ptuju začel zdaj že tradicionalni festival Ptujskih zgodb v organizaciji Zavoda Tura in Zavoda za turizem Ptuj. Gre za sklop številnih dogodkov, zanimivih za vse generacije. Včeraj so lahko zainteresirani tudi podrobneje spoznali delovanje nekaterih društev in ustanov, ki delujejo na območju starega ptujskega mestnega jedra. Prav tako pa so lahko prisluhnili tudi zgodbi o vitezu Parzivalu. Dogajanje letošnjega festivala se bo končalo s pogovorom z izjemnim, še danes aktivnim športnikom, atletom Markom Slugo v Mestnem kinu na Ptuju, 5. oktobra.
Osrednja slovesnost ob letošnjem svetovnem dnevu turizma je potekala na Mestni tržnici. Ob tej priložnosti je TD Ptuj že tradicionalno nagradilo najbolj prizadevne posameznike, ustanove in druge pri urejanju okolja in bogatitvi turistične ponudbe Ptuja. Priznanje je le skromna nagrada za njihov trud, ki naj spodbudi tudi druge, da jim bodo sledili, prispevali k lepšemu okolju mesta, ter h kakovostnejšemu bivanju in počutju tako meščanov kot obiskovalcev mesta.
Že postavljenim razstavam v ptujskih razstaviščih in galerijah se je v torek pridružila nova. V obokani dvorani Stare steklarske na Ptuju so odprli razstavo uporabnikov VDC Sonček Maribor, pod vodstvom mentorice Neje Blagovič. Od 2. do 20. oktobra pa bo razstava Vse roke so pomembne - moje in tvoje -, ki so jo postavili ob 40-letnici Zveze Sonček, na ogled v Galeriji mesta Ptuja. Novo razstavo z naslovom Medalje, male umetnine v luči Habsburške monarhije, pa so postavili tudi v romanskem palaciju ptujskega gradu, ki bo na ogled do 3. decembra. Gre še za en dogodek v sklopu praznovanja ob 130-letnici ptujskega muzeja. Na razstavi so predstavljeni izbrani predmeti iz prezrte muzejske zbirke. Spominske medalje brez značaja denarja razkrivajo kulturo različnih družb. Teme na medaljah so upodobljene s posvetnimi in svetnimi motivi, ki so bili značilni za čas do 17. do 20. stoletja.
Ponovno k obisku ob nedeljah vabi Stara preša na Mestnem Vrhu, kjer lahko obiskovalci pokusijo najboljša vina Slovenskih goric in slastne giba-
nice, si ogledajo tudi sto let staro prešo in uživajo ob pogledu na bližnje vrhove in čudovito jesensko pokrajino. Obiskati pa jo je mogoče tudi bo drugih dnevih, ob predhodni najavi.
Tudi oktobra na Ptuju ne bo manjkalo priložnostnih dogodkov, pogovorov in srečanj. V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj vabijo na pogovor z dr. Karlom Gržanom, ki bo 4. oktobra. Njegovo življenje je izjemno, posebno. Je duhovnik, mislec, pisec in predvsem človek, ki je v biografiji Mir (2023)
cy
predstavil zgodbo svojega življenja. Predstavil jo je zato, da bi bili ljudje manj sami. Njegove misli in dejanja so iskrena, navdihujoča, resnicoljubna, pronicljiva, čuteča in dragocena.
V	Knjižnici Ivana Potrča Ptuj pa bo 19. oktobra potekal tudi znanstveni simpozij pod naslovom Potrčev literarni opus med intimno in zgodovino, ki je posvečen 30-letnici poimenovanja knjižnice po pisatelju, 110. obletnici njegovega rojstva in 30. obletnici njegove smrti.
V	letu 2023 je ptujski knez Bojan izbral dve knežji vini, to se je zgodilo prvič v 12-letnem obdobju izbire knežjega vina. Prvič so v okviru Grajskega ocenjevanja vin knežje vino izbrali leta 2012. To je bil renski rizling letnik 2011. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj so v okviru Grajskega ocenjevanja vin prvič izbrali knežje vino, bo prejela Marjana Pihlers Ptuja.
Na Mestni tržnici na Ptuju so ob svetovnem dnevu turizma odprli tu-ristično-informativno razstavo na prostem. Kaj pripoveduje? Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, do 6. oktobra.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Na Mestni tržnici na Ptuju so postavili turistično informativno razstavo na prostem. Kaj pripoveduje?
t__
Ime in priimek:
Naslov:....................................................................................
Foto: Črtomir Goznik
Stara preša na Mestnem Vrhu ponovno vabi k obisku. Pot do nje vodi Davčna številka:......................................................................
med sadovnjaki in m^gradv kjer je v tem ČO^ še posebej živahno zaradi L^ Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.
trgatev.