."K m.....:::: mrmm«M v Gorici, 8. avgusta 1890 K&TXX „Soda" iahaja vssk petek in vp1> popoitiprejemana a!t v Oorici na rtom poiftjans: Vie leto . . . . f. 4. Pol ieta......,2. Cetvrt Ieta . . . . „ I Pri oznnniUli in talco tutii j>ri ,.j>u B'anicah" «e pladuje za navaili-' tr«>»op •in vrato: 8 kr. te *e ttska i In «t Zkt*&« 6rke po proatoru SOČA Potttitifzue fitevilke se dobivajo fo * kr. v tuiiakiiniit-ab na Starum trgu tn v Nanski uiici. Dopisi naj so poSiljajo vrodniStvu narounina pa upravniStvii „SoLe" : Hi-larijanski tiskarni v Gorici. Rokopiii Be ne vraiajo; dopiai naj •e blagoToljno fraoknjejo. — Delavww in drugim nepnmojnlnt ie aarofeina iniift, riivo so ouliie pri opravnifctvu. Razglas. Z L avgustom stevilko prevzela je Hilanjanska tiskarna v Gorici uprav-nistvo „So6e". Narodnina in nazoanila naj se torej zrmaprej po&iljajo Hilari-janski tiskarni v Gorici. Upravni&tvo „So6e". Vodstvo Slovcncev na ttoriskem. V novejsem gasu sc mnogo govori od od-stopa gosp. dr. Ladislava Riegra od vodstva v politilkrh zadevah ceSkega naroda. Da je ome* njena zadeva velike va^nusti, si more misliti vmkdo, in tako misli tudi grof Hohenwart, vodja sudanje dr^avnozborske ve&ne, Prav iz tega vzroka si on prizadeva ohraniti moid, katerega zguba pomenja raztlor sedanje drzuvnozborske vecine in ob eriem tudi propid ministerstva Taafejevega. Enake vafnostt, ee tudi no tako velike va/-nosti, so vodstva vseb strank, katcre v svoji veemi podpirajo sedanje vlado, in tudi — si parva He** componere magnis — sedanje vodstvo Slovenes, v zadnji vrsti pa vodstvo uas gorilkih Slovencev. Naj si bode po kateri koli poti, all uaae sedanje vodstvo se opira na drzavnega poslanca gosp. viteza Josipa dr. Tonkli-ja. Tukaj ne ve-]ja ni zavist ni katerakoli mr/.nja; tukaj je treba v poStev jeraati edino in golo dejansko staH§eet in zaradt tega je treba, da mi goHiki Slovenei podpiramo njegovo osebo. Zaradi tega noSemo velcvati svojemu po- L1STEK. €rticc o popotovanji v sir. deMc. (Dalje), Hi Suda po tern taketn, da se fsled toliko prelit© krfi v onib krajeb pri kristijanib sodi i sklepa da na tiatt planj^vi se bode vnela poslednja vojska mod nebeskirai vojniki id med Aatikristom. Moida ni prav dalec oni straianski S\9, kajti nczbozaost, uemaraost do Kriatufiovega kraljestva na zemlji, celo ZttQicevauja vSega bozjega in sv< tpga se maoli in zalibog ne la po mentib, ampak tudi po deieli se od mnogih brt'iboiaezev brez skrbi in groze zaniiujo in prekltoja beije nuprare in atelidatne poaredke. Ra-dnje se po vaej pravic? v skrivuem razodetja navc-deni Antikrist v ossein stoletju. Okoli poldan je, pa zvoniti ga ni sliiati dneve in tedae, kadar po takih krajeb popotvaS, ^aloatno! Po navadaem po6itku i pifilem kos'ilcu, kaker sent vze omenil, kiero &mo toie ali na zemlji aede pod pidlo eeoco bodisi 6govo alt c&droTO, so pomikamo dalje in pridemo do studenea Aid Djalud. Tu je nek prost kmet na boijo povelje po augelu pokaza! vse tisie iz bozjega ljadatva, kt 8(i sposoboi orodje nositi. Ta kmet, M je po angelu od Boga ˇ nnjvjiega generala uvoljeo mt •« je klwal Gedeoa. Qa jo popiej iku* slancu nobeue rcci, ali on tudi nc bo v zlo je-mal, cc ga opozarjamo na nekatere nedostatno-sti, ki bivajo v dezeli. Prva nedostotnost je, da g0'*iki Slovenei, Le nam po katcrikoli nezgodi odpade oseba gosp, viteza, ne nab&jamo druge oscbc, ki bi njega k pribii^uo nadomestovala. Gotovo je, da zmoziie in pripravne osebe sc ne nalwjajo v vsakem kotu, in treba be, da se politiiki na-raifiaj skrbno iscc, odgojuje in uri, Druga nedostatnost je, da nose ljudstvo premaio dobaja v dotiko svojega voditolja. Tukaj ni treba cakati, da go kdo priblizu, ampak znati se mora ljudstvu preblizavati so sain, in to je mogoce na vec nacinov, ali neposredno ali posredno, pot mora najtt voditelj sam, ker druga5e se i/postavlja nevarnosti, d& mu na* sprotniki (naj si bojo stvarski ali posebno osebui) delajo vsakovrstne ovire na kvar narodu. Tretja nedostatnost.,.. Pa kaj bomo vse nedostatnosti naltevali, spreten vodja jib zo sam labko najde, ali z razmiiljevanjem stvari, ali z razgovarjenjem javnih zadev z drugimi osebami, ki same stvar jasno vidijo in spoznajo, ali se spretnim pozve-davat»juni v javnih drufitvili, ali slednjifi z mo-drim pretehtaujem misli javnih glasil. Tukaj nam prihaja na misel, kar o teU zadevah mislijo mladocelki Hsti, in po pravtci refceno, nam te misli ne vgajajo, ker one na-meravajo napraviti iz avstrij skill Siovanov cedo brez pastirja, ki bi lahko bila medsabo needina in bi postala lahko podlaga tujeevi peti, Nika-kor ne odobrujemo misli, da bi sploh Siovani v svoji celoti brez vodja mogli napraviti kaj, in tudi ne moremo misliti, da bi se oni mogli znatno vstavljati nasprotuikovi sili. Tukaj si mi-slimo Slovane kot take, ali v drzavni zvezi, v Sal junaatvo izbranih 30.000 mo?.. To je proved bilo. Heci ljudstvu, pravi gospod, naj odatopijo vii, kteri se bojo v vojsko proti AmoliCaaom. 8000 jih je o-stalo, Prevefi jih je. pravi Bog, naj bi ne rekli, mi smo zniagali, pelji jih k studencu. Tuti ki se bodo na tla vlegli ter (mehkuino), kakor voli po ielji vodo srebaii, brez Be kaj zatajiti, odloCi kot ne sposobne. Le one je spoznal za junake, ki ao se vs5e tam zatajili. Bilo jih je 300 s kteri mi je Gcdeon sovraznika prcmagal. Pred uami stoji gorovje, ki li je vie h sv. pi-sma pod imenom Gelboe zoaao, tako pusto, golo in zupusCeno, da moras pjtrditi, kar ju tam o ajem pi-satio: Gora Gelboe, ne rosa ne deL ne pade ve6 na ?as, niC naj ne rase, ker tam so jo vniSilo orozje Saulovo. Ta je Saul vidivSi, da zgubi vojao, se sa-mega sebe napieil kakor mu je bilo po Samnelu pre-rokovano, ker je veroval v vrafe in se po ujih wedel. Copranca Endor mu |e veliko v pogubo pomogla. V Djenini,na meji med Saraarijo in Galilejo, se ka4e mesto, kjer je bil g. Jezus, popotovaje v Jeruzal^m k velikono6niin prazoikom, 10 gobovih srefial, tor jih od te grozne bolezni ozdravil in od kterih lo eden to je vernil k Kristuau an zahvaliti. Bil je Samarijan. Imeuovana de2ela Djenia je zaana, da njeni prebivalci ne delajo razlocka; med m^jo in tvojp. Si* eer pa je namestnik (gouvemeur) onega meata in kraja (luzaf HaW) prav vljudea moi. On nas je vie 6akal tik naiih vie postavljeaih aotorov, kjer se je okoli 8. ure vefier kmlo kubalo. Oweojeui gospod kateri se nahojamo ml avstrijski Siovani in na-posled tudi mi Slovenei in nizadnjo gorifiki Slovenei, se zmeraj vpraSa, kdo ho6o in kaj hoge, Odgovor na to vpraianje bi bil jako smelen, Se bi le vladi odgovorilo t beBO-dami: „pori§ki Slovenei to hocejo." Mislite si le, da bi te besede zapisal v kakem krajnem listieku kak zakotni politikac. Doscdaj smo pi le govorili, kako je treba postopati, da narod nekaljeno svoje misli izra-^a, in kake dolznosti ima v tern obziru norodni zastopnik. Ali nismo fie povedali, kako naj so narodni zastopnik vede navzgor. To razgovar-jati ni umestno, ali umostno je le omenitl, da narodni zastopnik, ki mora poznuti svoje dot* Lnostt na vse strani, tudi zna In zamore pri-praviti narodno ^eljo k temu, da se izpolnl. Je li mar vsak zmoleu clovek spoftobmi za to, da pri pravi k izpulnitvi narodove 4eljo? Mi dvomimo. — mmtm_ V. Kaj je ufcitclj katolUklm otrokom? (U Hlavnostnoga govora P. M. Bauchhigor.ja C. 8S. U. pri bUgoslovljcnju to mo Ij nog* kamna za »Aitoij«ko vemenUfio Mkatoli8kega druStva1* v Bmika rWahrii'!,'! pri Duuaju dnh 27.julija 1890.) Kakor nas uci kriSaoska vera, je vsak stau od Boga izvoljen, od Boga dolocen. Ysaka zvezda na nebu, vaaka bilka ob pom ima od Boga namenjeno nalogo, koliko ve5 torej dlovek, razumna korona stvurjonja, koliko vec vsak stan, ki jo k uekemu go-tovemu namenu vrejena skupina Ijudi. Tudi uditeljaki stan je od Boga izvoljen, od njega ima vzviseni na-men; in com bolj so vzoru pribliiuje, tern popnlnejsi je; cam uatanCoeja spolnuje svojo nalogo, tern iz-vrstncje doluje. Nekdaj je razpjslal Jezus Kristus aposteljue glavar k nam pristopi spremljan od dveh vradaikov tor prav prijazno nam (v arabskein jeziku) vosi are-Loo dosli, naj bi tudi dalje bill sreeni, dokler se v svoje dozolo nazaj vrncmo. Zahvaljujem se mu (gov vernerju •- Ba§a) za vosila in prijazoost Y italijan-skem jeziku, kterega je toliko uroil, da sva se pot urb pogovarjala o raznih refieb, kar ga je prav za-nimalo. On je bil v Evropi 3 Ieta, na Duaaja kot profesor Orjentalnih jezikov. Kadar je videl kosilo nase na mizi, vstane lepo z svojima vradnikoma, po-slovi se in vrh So rece: Zamoram li Vam v kakej rcci biti koriatco, potrobnjete vojake za straio po noci? — Razvidno je kako je izobrazen 6!ovek, tudi turske vcre, priljuden in poatreiljiv. Mendaje tolika uljudnost bolj do Avstrijaaeev; kajti zopet reoem: Na6 cesar jc po dobrotljivoati in mdodarnosti po ce-lem svetu tako dobro znan, in ae posebno v Paleatini, kjer je sam popotoval, povsod je znamnja, dobratlji-vostiin resniSne pobozuoati zapustil. Drugi dan 29. maroa nadaljujemo pot, ki je bila v zacetku se precej dobra in ravna. Tudi je bila planjava obraSeua. 2ito lepo in skoraj zdrelo se je pripogibplo, kakor valovi merja. Pozvudoli smo tudi da ono veliko planjavo je nek jud iz Grecije osjal. Kadar je bil Las koaiti, pride on in za njim vradniki, ki so g< za davke taksirali rekofi: tisoc vagonov bodeS zita odaesel, placaj davke toliko. Jud pobere 2ito je spravi v zeklje, ealoli i ¦ ¦¦ ¦ • ¦ !¦ j -i 111' • ¦. ......waagggg % TzviSooisi akasora: ,U5ite vse narode!" Tekom dasa se je delo pooka razdelilo. Gospod po-Silja duine pwtirje k spreobmjenim ovdicem svojiro, misijonsrje k oevernikom in aditelje t Solo k otro-kom. Ce to otroci Jezutova last, katere ma nihce ne snore kratiti, je vstk adttelj katoliikega otroka apottelj Jewisov. Odtod vzviSenost njegOTega atano. Naj ixna avojo sluzbo od kraj&ega, oksajnega alt de-ielnega aolakega sveia — prav lepo; So od v i a j e stopoje jo ima, ima jo od Jezost Kristasasa-mega. Bog ga jo ˇ Solo poala), da bole otroke po-dudoje in vzgaja. Otroka more ukaz >vati t «m e n a ioltke postave; more mo pa tudi ukaaovati ti-menu trikrat svetoga Boga, zakaj nditrlj jo od Boga poslaa, Tadi o ojem telju, kar velja o dahoTOikuJ: „Kdor vea poaloia, ma J jtdmenove zetve, od soiudnih zarkor zadet, tako, da I je m-tev so zgrudil in na polja obleial. Skoraj da I me je pri tej miali oekoliko zamrzlelo, poaebno set I ker sem videl, da se mi roke pocroile od premodne- I ga solnea. Drugi dan ui red bilo znamenja. Gotovo I so je bila kri v zilah prefeabala, da so se demo po* I barvane zdele. j Pred nami stoji kogla podobna gora, tso aka- I loyje, ki je bila uekdaoja Betulija, obzidana, ktero | je Holofova oblfgel, ktertmu je bila «rdno-pobo2na J Judita (predpodoba Marije D.) glavo odaekia. I lake je obb redHa s^oj aarod pogubo. ?a po- j Branedi atan varaje domovino pred zananjimi aovral-nikr in pred notranjimi opori. Udfdi atan pa mora skrbett za dahovato blaginjo, aa pravo dalno omiko ljudako; oa k»mi ladni duii krah oliko in varuje sree prod sovrsJoiki, ki se imeoajejo zapoljivci, in pred uporotn atrastt r lastnih praih. Uditolj ima torej vzvften namea. Previdnoat bozja mo je odlodila vxviaeno naiogo. Gledamo g», ne to-liko, kot aluzibn ki driavo. Os je ved. Oa je sp.stelj Jeznsa Kristnsi, names tuck stariaev, t njegovih rokah je aedanjo-st in prihodnn^t ljud^tka. Vera ga ne po-nizuje z visokega staliSda, naapmtuo po?iiaje ga na dastno meati. ki ma gre, ia gotovo ga ni pravega ka-tolidana, ki bi aaoiceval uo ci scan. DOMOLJTJBJE! Slehern^d omikitne^t mro(U svotu dolznost j y*, ataviti moio, katert ao mu dar«ivtifi vse svoje du-sevm; modi, ga budilt in ni»ud»Se»afi s Kvojimi go-tori in pesmrm in pomag;(ti ma do viij« »t ip nje omike in izobrazenoati. Kieo t&lx du5ettii!i vrlikmor nasega naroda j? „*ioti-anjstii sEafec*, neamrtni Atiroslav Villiar. 7Aoiil je brez Stevila kr^ath pesmic, mnoge z napevi vred, ki ao se adomadile ne le po slovenskem, ampak po vaem ??ovanskem svetu. Spominjamo le na mile p«>smi: „Po jezeru*, „5iila lnoioatt itd. — Vtlhar je bil ob eneni dramattk. Spisat je ronogo gledisnih iger, ki ao ao z nsjboIjSim vspehom igrale po abvenskih odtih. — V zvezi z Levslikom je de-loval tudi na neh/aleinero dtsuikarakem polji, s ka-tertga ga je bila odlodna pisara spravila v jeiio na ^ibjek. Bil je moL jektencga znacuja, naudaSen Sto-vonec do zadoje iilice svojegjt bitja. Ta odlidoi narodojak je v trga Pianina ua No-tranjakom dne 7. sept. 1818 v hiil it. 74 ki ie se-daj nosi ima „Vilharjeva htSattt ugledal Ui bveta. V hvalezen spomio je daio slovensko pisateljdko druatvo v njegovo rojstno biSo 1. 1888 vzidati apo-minko plo5cf>. Sloveanosti odkritja tc ploSde pa ie do danaiujegt dueva ni bilo, daairavno bo planinski rodoljubjc zo i. 1888 vae pripravili za njeno prazno-venje. Zaradi neljubih zadrzkov in pomii)jujer se jV ta narodna avedanost odlogtla od lot» do leta. Odbor tukiijinje ditalntee se je % nova poprijel te stvari in pozivlje danes va^ alovenske vodoljube, v prvi vr<«ti Notranjcc, naj drage rolje priporoorejof ila sef Vil-harjeva alavnusti letos po vsaki ceoi praznojo. Ro-doljubtjih odb'dtijstkov je r Planioi sHso mal^o ptosto i Iji'datvo pa vsted vaakotetrrili povoduji j.tk« nbofaw. Ob avojih modeh ne zmagamo troskov za slavnosr, da bi bila dostojna nesmrtnega pesnikti. Kodoljubje, ki dela Vilharjova poznate in Cislate, zlasti vi No-tranjei, nabirajte v*ak v svojem kcaju prostovofjoe doneake ztt Vdharjevo slavnost in posljife jih saj do 15. angusta na odbor citalnico v Pianipi! Ako nm ne goljufa upanje, nam bode mogode kmatu pofer.i povabiti vas na Viibarjev dan v Pianino, dastifc neu-mrljivega Miroslava. Ako bi cam pa tako malo denarne pomodt do-iloy da bi alavnoati v vecji meri ne mogti prirediti, napravi citalntca v dan 24. avgusta skromno besedo Tiiharja v daat, uabrani doueski pa se doloie k za-kladu za njega oagrobni spomendc. P1 a n i n a dnd 1. avguata 1890. ODBOR CTCALNICE. bozna in v Bogu mogodna 2ena je bila r veltkt da- I ati pred svojim ljudstvom in j«* starost 105 let do- ' segla. Pnstimo Betulijo in tn.ii njeno okolico, Irpo ' ravnino ter po atermih at.^ah dospemo do Djebe in i Pentekumich. Po grozno strmi in skaloviti pott nav- | zdol pridemo do neke vasi porednih ljadi, Borka po j imenu. Se precej eddaijeni ud vasi nojdemo uek u- \ virk in tadi prav sendnatih oljknih dtevea. Oljka f zdreja tarn vsako drugo Ieto. Meseca scptprobra se > jagode 8 palcami oklatij«>. Naj dragocent'j5o in naj- I boljso olje je tisto, ki »e iz jitgodt samo izpoti ali [ na prvi Iahki otej dob-'. j Po 3/4 are hodu dospezio v Sobustie t. j. stara j Samarija, ki je bilo sezidano na gric-i 470 m viso- ¦ kern. Nek kralj Amrl je vkupil ta grig za 2 fuuui aiebra, ia na njem je meato Schomeron (Samarija) zidal. nSin Amrija Abab je porodil ^idouakega kraija hder po imeno Jozabela. Ta ienska je svoje dezete (Fenicije) seboj prinesla in v novi doraovini zaajala j malikovalstvo in vaakoraue apadeuosti in hudobije. | Nesreda za ncsredo je aadevala Samarijo zarad ene . zenake (neveste). Naj prvo je pridrl nek Sirski kralj Benadad je oblegel mesto dolgo caaa, da so Ijudje I na tisodine sladu vmirali. Eoa oslovska giava je do | 80 gld. arebra stala in matere so svoje laatne otroke spekle in snedle. 1 (Dalje ptib.) Bopisi. CepOVan 4. avguata. Ker sem lani MSodi« po-rodal o alabej lotini ter neatetih tropah poljskih miS, ki ao nam zglodale skoraj vso poljske pridelke, in Se stnmt in travi niso prizaneale; si Stejem v nekako dolznoat, da pohvatim lept sad Ietosnje poljsdine. Laai uzaljeni Umzi je Jctos uto!a2en. Pad tnkajsnji kmet nima toliko polja. mogel poravnati, kar se je zajedel preteCeno let'), a obilni letoinji pridelki m scnoietih in polja so hladno olje toiazbe v sklelcde rane lansko revidine. Kakor n&} ved let, je tadi letos doiio k nam n k j poletHidarjev. Kedor bi iskal t\\ mestne zabave in pui.ieim*, temu C-'po^art ii«j more ugajati; kedor w pa xadovoljnje s biad.iim distim zr.ikom, mrzlo aladen^un, x ¦•np'-oiro prijutnoHijo Jjudstva, lopoto njt-avo in duniad<» p Hiio/.bo, a« no bo keaal, da ai jo to va* izvolil za •¦>! |ih in pocitok. I Iz Ceirkljanskega n. juiija. Mnogo smo braii ; Uiton u poiaiib, o tu.ji in o drugih nesredah, ki pos-| pt'.iuji'jo slabi>, da rio.sred.'to Ieto Hvala Bogu, pri nai ni kaj enaoega. Poljske pridelke dosodanje je nam nebo posebuo blagostovttu. Nazeli smo toliko in tako lepega iita, da Le dolgo ne tako. Tudi seru smo toliko nakoaili. da zivinorcjci z roiruim srcom lebko gkdajo v zimo, Sadjo ka2e prav dobro in sploh tudi joson mnogo obeda;da lo ne pride kaj nepridakova* nega, potem smemo lutoSiijo Ieto imenovati naj boljSo, kar jib poronumo. Pa bozja roka bo ie duvali nad n^mt, kukor bo tudi tola2ila po neareci poikodovane na§e aodessetano. Pretekle dni klat.I so je pri nas nepoznani po* nnrejaleo bnBkovecev Za UO goldinarjev jo baje obe* dnval naiediti donarja za 20,000. No naii priteui ljude se venclar niso dali preatepiti, do ravno so v ve-likih deuarni 1 stiaknh, naj dobro vedo, da btagostanje je le mogoce, ako Bog da in no sloparji. Skoda lo, da dotidnega ponoreja'ca (pravil jo, da jo od Idrije) niso ozoanili zupanstvu, (It bi ga bila prijola. Ko mu je alav, y-MudunmMija priSIa na aiflJ, bil je slepar zo davno odt>csi«l pi«t«\ Drugih posi'buib novio no vom, de jih bom kaj dni, porodal jih bom v Vase „Fa«je dueve" gospod vrednik f Iz bo(§kega okraja 7. avgu.-ta. dianek 0 go^p. d\, vite/u Tonkliju in stovenskih paralelkah v predzadnji ftfftvilki BNave Sodo" kaze v pravtsm svita vmazano perilo katero „2ehta" imenovaui list v o-sfbnih interenili nekatcrih goapodov. Dopis imonujti driavni zbor in prihodne volitve. — Ako mem* pisa-tolj tega 61a aka si na ta nadin glasove za svojoga kaadidata pridobtti, jako se nioti! Ali pa morda nnsli vodo na svuj ml in s tern obracati, da obrekuje in sumnici uaiega driavn^ga poalanco, na katerom vidi vso drno, —• se tudi moti. Kateri poslanec nam obljubi vse zahteve nase pokrajine zadovoljiti ? JiJditeljitea in fakultete sicer ne potrebujemn, ali brezltevtioa zabtovanja posamui-kov! — Kedo bi zadovoljil vse, ko Se Bogu toga storiti ni ruogoco I — Gosp. dr. rite* Toukli je veliko dosegel in trdno smo prepricani, da bod© tudi zanaprej ved storil ka* ker drugi hujskact, kateri iz zavisti vrlega in mnogo zasluinega moza oapadajo. Eden za ved onakomisledib. Politidni razgled. Notranje delele. Nj. velifianstvo presvitli ce-sar prepeljal se je v nedeljo dne 3. t. m, ob (>. uri zjatro v Gradec. Na kolodvoru so ga sprejeli: knezoskofa Zwerger in Napotnik, na-delniki vojaskih in civilnih oblastev, zupan in razstavni odbor. S kobdvuru se je eesar peljai v dvorec po lepo okrasenih ulicah, po katerih se je ljudstvo kar gnjetlo. Vsi zvonovi so zvo-nili. Ob 8. uri bil je cesar pri sv. ma§i» ktero je slfiSil knezoskof Zwerger v stolni cerkvi. Ob 9. uri sprejel je narprvo duhov§6ino in potem naceinike oblastev. Ob 11. uri je cesar otvonl in si ogledal razstavo. Popoldne je cesar obi-skal ccrkev Jezusovega Serca, gluhoneranico in streligde. Ob 6. uri bil je dvorni obed. GraSko pevsko drustvo priredilo je seronado in potem se je peljai cesar po me&tu in si ogledal rai- ¦^msemamaissame^^......i.......; -.-uiiuiiu-iL svetljavo. V ponedeljelT^ila *jL voja§ka parada, poteia si je cesar ogledal novo dezelno palaco in je vlo2il temeljni kamen novemu dezelnemu muzeju. Ob 3. uri na vecer vrnil se je cesar v Ischl. BivSi namestnik tr2a§ki inpoznej§i trgovinski minister baron Pino sel bode v po-fcoj. Nazadoje slufcboval je kot de^elni predsed-nik Bukovinski. Bil je dober in dobrohoten mo2 ; Goriski — v Gorici bil je svojeclasno okrajni glavar — in Triaski Slovenci so ga nvak>Lno spominjajo, kajti ni bil zagriaen in principjekn protivnik nusemu jeziku. Sluiboval je vsega skupaj 41 let. Najznaraenitejsi din njegovega ministrovanja bila je osnova poStnih hrantlnic. 0 v o 1 i t v i v o 1 i 1 n i h moL v P o d-k I o ft t r u, koroskem trgu, so nekega moza tako tezko ranili, da je Se tisti dan vrarl, Ne-src&ieS je Sel z dvcma tovarsema draztt druitvo onib, ki niso volili z njegovo stranko. Nem§ku. tarji bi radi vso krivdo zvrnili na Slovene©. — Gosp. zupnik Gregor Einspieler bode zoper ne-6rarano in ia^njivo obrekovanje beljaske nl)eut-scbe Allgemeine Zeitung" vlozil tozbo proti vredntku Forestiju pri dezclnom sodisui v Cclovcu. Novi dezelni So Is ki svet za Ce« fiko je imel v penedeljek 28. julija prvo sejo, katero je odpr! cesarski namestnik v obeb je-zikih ter priporofial v vseh atvareh nepristra-nost. Novi fclani so storili obljubo v deikem in nemSkcm jeziku. Seje sc je vdelezil tudi rav-natelj Heinrich. Oeski notrauji jezik pri sodiSfiih. „PoIitikB objavila je obsiren fclanek o notra* njem uraduem jteftkem jeziku pri sotliidih* Sta-roceski list pravi, da ta zahteva ni nova, in tudi ne nasprotuje spravi. Ako se pa Cehom m zadovolji, je spiava nemogofa. „Gazeta War5zawskaa poro6a o pi-smu grof a Hohenwarta dr. Biegru, v katere m ga prosi, da bi se ne umaknil g poliMLnega po-zoriMa, ker ujegov odstop spremenil bi sedanji politk%i polo^aj. Br. Radey, zastopnil. kmetskega vo-ltlnega ok raj a Mariborske okolice, bil je v zadnjem zasedanju do/.olnega /.bora namestnik Aeielnegs glavarja. Zdaj je pa menda le nerad prevzel nmndat za dezelni zbor in je ubjavil, da ne piwzame mesto deMnega glavarja na-mestnika. ko bi ga vlada priporoeila, ker bi moral prevec" zaneroarjati svoj notarski posel. Na Soinograskeni je novi in dezolnim glavarjem imenovan liberalni poslanec notar Harrer. Prostozidar — ravnatelj. Ogerski uradni list je objavil imenovanja profesorja Bele Erddija, ki je bii 1871 sprejet v prosto/.idar-sko zvezo, ravnateljem Franc Josipovega xavoda v BudimpeSti. Zavod ustanovil se je katoliskim fondow, — in visji katoliski krogi niso zamogli zaprefiiti te sramotc. Vsa dunajska predmestja zdruzi-jo se ze prihodoje leto z notranjim mestom in od leta 1892 naprej bode Dunaj lc ena sama velika obtiua. Lupana pa si voli tudi zanaprej mesto samo. Mesto bo imelo poldrugi miljon prebivaleev, bo razdeljeno v 19 okrajev. Mestui zbor bo imel 129 odbornikov. Iz c. kr. vseudilisca v Gradci pre-zeno, kakor se slisi, vse srbske dijake ter jib dolzijo, da so krivi neke veleizdaje. „Pro Patrta" 3N, Fr. Pr.* prinasa na-slednje porocilo iz Trid^ nta: „V Cb*su so na-stali nemiri, ker je izsla prepoved, da bi se po-stavil spominek poslancu Bertoliniju, predsedni-ku imenovanega drustva. Pet mescanov so za-prli, ker so svojo vrocekrvnost prevec kazali. Da se je naredil mir, postopati je moralo oblastvo z vso ostrostjo. NatanCneje porocati je bilo pre-povedano." Vnanje diiave. V Rimu zidajo nove protestantovske cer-kve, kaioliSke cerkve pa prodajajo. — Morda bodo zdaj v novih protestantovskih cerkvah v Rimu tudi vpeljali, kar je v Svici ze v navadi da sc otrokc sme pustiti k prvemu obhajilu, predou so krsceni. Prcdsednik francoske republike sprejel je poslanca nove republike v Braziliji. — Torej pripoznal sedajno vlado kot postavno, — iz cisto sebicnega namena. Brazilija bo u-ravnala mejo z Guyano in i/.vzela Francoze od postavn<»ga podr2av)janstva. V N e m 6 i j i i it B e I g i j i prodirajo soci-jalistiski nazori vedno globljo v narodni zivelj. ^idje v Rusiji. Zidovski listi se modno jeze, da je ruska vlada zopet ukrenila nekatere ^idom uepovoljne naredbe. Tuko zanaprej iidje «e bodo smeli knpovati posestva Hivati bode jiro dovoljeno le v 10 giibernijab, pa le po me-stib. Ve6 manjiih most je vlada proglasiia za vasi, da se zJdje v njib naseljevati ne bodo smell. Visoke Sole tudi zidov ved vsprejemale ne bodo in noben M ne bode mogel biti dr-zavni uradnik. Bolgarija. Veliko je bilo veseije v nol-garskib politiSkih krogih, ko je Turdija oblju-bila, da bo vstregla bolgarski noti z ozirom m versko vpraSanje. To veselje pa so jim skaiile Rusija, Serbija in Grecija, ki so ugovarjale i-men^vanju bolgarskih Skofov za macedonske Bolgare. — Kaker se zatrjuje, bodeta za sedaj za Macedonijo imenovana le dva bolgarska Skofa. Nemiri v Garigradu, Eden Jermenec je v eerkvi zabteval, da patrijarh pojasni do-godke v Erzeremu, patrijarh mu jo pa odgovo-ril, da v eerkvi ni pravo mesto za to. Na to so nekateri Jennend potegnili nozu in hotoli napasti patrijarba. 'Zo v eerkvi in posebno pred ccrkvijo priSlo je do tepela. 2ondarmi in vo» jaki napravtli so s silo mir. Runjenib in mrtvih je tieki dvnjset oseb. Sultana je ta dogodek razkanl in So ti^tcga dne odpustil je policijske* ga ministra. Argentinija, 0 puntu iz te ameriike drzavico poro^alo se je zadnji cas mnogo. VstaSi so oblegall tamoSnje mesto Buenos-Ayres dva dui ter narcdili veliko Skode. Mrtvih je manda nad tisoc vojakov, ranjenih pa 5000. Zmagale go vladne ccte. Prcdsednik Gelman in narodna vlada imajo zopet vso oblast v rokah. Franco-ska in angleSka vlada ste zahtevali z energigno no to, da povrne argentinska republika skodo, katero so imeli angleski in francoski ddavljani med vstajo. Skoda znaSa neki 50 milijonov frankov. NovejSa poroSila pa zanikujejo, da bi bi-li angleSka in francoska vladi zahtevali kako odlkodnino. Srednjeameriske zadeve. V Sred-nji Amcriki so velike zmeSnjave. Vojna mej Guatemalo in San Salvadorjcm Se ni koncana. V poslednji drzavi spuntal se je general Rivas in prisvojil glavno mesto. General Ezeta ga je pa premagal, vzel zopet glavno mesto, Rivasa pa ukazal vstreliti. _______ Domade novice. Visoka poroka, ki sejo vrSila dne 31. julija v Ischlu, je bila predmct veselib pojavov poraod po Avstrijskero in tudi drtigod, tako, da je Njegovo Ve-liSaostvo, preavitli Cesar 8am, blagovolilo z lastno-rofino pisawm pismom do grofa Taaf«-ja zahvaliti se ivojitn ljudstvom sa vae te pojave. Srecna naSa Av-atrija, kjer se tako Ijubita vladar in podlo^ni I Potovanje gosp. e. kr. namestnika v Twtu, vite/.a plcm. Rinuldmi-ja, po Krasu ia po Ipayskern da!o je ondotnim prebivalcem priliko, da v noviC do-kafojo avojo neomojeno udanost prosvitlemu Gesarju 8 tim, da slavijo Njegovega names?nikn. Dae 5. t. m. podal se je g. namestnik na pot, da hispicira sodnijska okraja: Ajdovski in Komeuski. Na poti iz Se2ane do AjdovS5ino mudil ae je v To-maju, Dutovljeh, Skopnem, Koprivt, Kobddu, Stanje-Iu in Smarjfih. Povsod se mu je predstavila duhov-scina ia ob&nsko ^astopstvo. Ljudotvo ae je na {vsa-ki poataji kar gnjetlo, da vidi Cesarjevega namestni-ka. Kar le mogode okrasili so hise, poatavili slavolokc, ia strel naznaajal je povsod prihod ia odhod visoke-ga ^ospotU. Ob 6. aii zvefier doS<*l je %, namestnik v Ajdov-Sfiino. Trg jn bil vhs o^aljsaa z xHsiavami in eelenjem. Sprejoli so ga: g. voditelj gonfikega glavarstva, g. 2upanvGodiita, g. zujtnik, uradniki i« odponlanci fab-i-«k. Ko so se dotifiui posttiiK'zac predatavili, preho-dil je g. luinit'stnik tig d stile st an potoui druge napjtnice. i)a.' 6. t. m. ogledal ai je g. namestnik cerkev, IoU», ur.inije in fabrike, Pri odhodu pokali so topi-6i in vs; iKigelniki apreljeli so viaokega gosta do mejo uijo-n.-ilic. Vatuvil se je g. g. namestnik v av, Krilu in ubijubil avojo podporo za napravo tako polrebnega vodnjaka, NT:t dalnjem pototovanja 6akali so ga pri slavolokih duiiovniki in Supanatva razoih cbfiin, ki so ocUtiftDjciip (id ante:' i« Lokovca,Skti!j, Kamnja,Yr-tovina, Gojae. V S<>lu ia Betuljeh bil je odraor in odtod peljul so je gosp. namestnik v Doruberg, kjer ga je uoxdravila vetoraaaka godba z cuianko pes* mijo. Spremili so ga do Dornborga nafielniki vaeh navedonili obdin. V Dornbergu nnatavil so je tudi oddelok votoranov, katerim ja wipovedaval grof Lao-thieri. Bil je mwM tudi naoehiilc vctoranov, g. itot-nik Jaoobi. Po obodu podal ae je g. namestnik »ko-v.\ Rif«n'>org, kjuc ga jo, kakor povsod, flakal ilnvno* sten Kprejem. Vetorani % godbo so ga tudi tukaj pri-Lakovali in Ijudstvo in iolika mlndioa bila je v vrotl oh oesti naetavljeno. V gradu gosp, grofn Lanthlerl-ja se je gosp. namestnik delj cast pomudil in to priliko vporabilu Hta g. grof in naoolnih veteranov g, itotnik Jacobi, da v duljsih govorih izraxita 6ut ueomejoue vdanosti vsch prebivaleev do prosvitlega oeaarja, Gb 7. uri /.vefier dosel jo g. namoitnlk v Ko-men, kjer so ga sprejoli: duhoviCina, uradalkl in ob-Sinski zABtopuiki. Oglodal si je eerkev, lolo, uradtiilo in krsj tor so med atreljanjem in iivioklici odpoljttl v Solano. Ustanova. Previsviseiii g. grof Coronini, ims dt^olni gl&var, /uloiil je 12,000 gld. kot uitanovo, in sicer povodom poroka mtdvodinjt Maiijo V«larijot katore obresti so bido dolilo onomoglim delaviom, J^eleenica Dlvafia-Loka-Oelovao. V po. nodoljok duo 27. julija xborovula jo v Oelovcu Mo%-uiika onkotit, ter Hoglasuo Rprojela prodlogo koroi-kega dcXohicga odbora v geleznicni Kvozi Trsta • Ce-lovccm hkoei l)iva6o in Loko. V cerkev oo. kapuoinov v Oorioi ial %n je na vcftor dne 0. t. in. nuki vairnoviC eapreti. Poiku-sal jo vlomiti skrAboo za railosnjo — pa ni Slo. Bad bi bil menda odnosnl kind fn vuiilne darove Matero Bo^je — se tudi ni poHre&lo, kor bi bil moral stcklo na bltarju razbiti, kar bi bilo povzrofiilo ropot. Odno-sel jo mt;nda dva lCristusa, katera ja z kiiiov odtrgal, misU\ da sta siebrna. Popihal jo je potcm skozi velike vrata, katere so dne 7. zjutro odprte nasli. V Brestovicl je tresfiilo doe 4. t. m. ob H. zvecor v blev. Strela je ubila eno kravo in enega preBtca. Zadela je pa tudi vikarjovo stanovanje ter napravila nad 300 gld. gkode. Deklo vikarjevo je ua desni strani poSkodvaia, Nesreda. Due 3. t. ra. na ve2er sdrsnil je Ant. Sogala, znani gostilniiar v Kanalu, v klancu med Ka-tialora in Deskio » voza pod voz. Vsled pofikodovanja notranjih organov vmrl je Le drugi dan. Neredi. Protekle nedelje so bile vsled dogo-vora med prodajalci manofakturuega blaga (tkanin) in kinkalij (drobiinega blaga) vse* prodajalnice, razven kakih trob, zaprte. Kdor izmed omenjonih produjal-cev, ki je hi1. < d mimogredo6ih povabljen, oaj zapre svojo stacuuo. jo to re iovoljno storil, tenia se nij nid zgodilo, a kdor se jo vstavljal tacemu vabilu, temu je uabrana druhal kaj revseeno to storiti ukazala. Mi ob?,alujemo nastale nerede, aii le tefiko bi zagovarjali Stacunarja, ki se trmoglavoo dogovorom veCini Bvojih tovariSev vstavlja in s tem iali ob enem stanovskt cut svojib tovarisev in verski cat obCinatva. Ne ve8! — in to je vsestransko dovolj 1 Ljubesnjivosti. Corr. ovaja naae druStvo ss. Cirila in Metoda v svojem noviearju pod naslovom: ^l'attivita della Socteta dei Santi Cirilo e Metod!ott. Nam se studi odgovarjati re5enemu lista v tpj zadevi, Takaj je najboljgi iarck: „Non ragionare di ioro, ma guarda e passa". Novo SSeleznidno postajo odprli so v ne-deljo dne 3. t. m. blizo OpSioe, pri straSoiei at. 834 na Lrti juzne 2elezr.ioe med Sezano in Prosekom. Na Obfiinah ustavijo se za naprej po eno minuto poStnt vWki 7, 8, 9 in 10 in meSana vlaka 101 in 102. Na Opcinah bii jo prvi aomenjza iivino in kramar-sko blago dne 4> t. ra. potem pa bo redco 4. dan vsakega mesea. Dolgotrajen prepir ?iiti Si'in-U' v stirili tednik p<> iazgbstnji t«*ga raz-j>;sa. C. K. OKRAJNI SOiVSKI SVEX V TOMIKU dne 4. sut^it»ta 1890. Prcdiipitnik: M A K R X / 1. Stev. 250 op. " Oznanilo. Naznanja se, da javna drazba zastavil II. cetrtlela t. j. mesecev apnla, maja in junija 1839. bo zaLela dne 11. SEPTEMBRA 1890. in se bode nadaljeyala nasledaje pondeljke in ietrtke. Ravnateljstvo zastavljavnice ia ± njo zdruiene hranilnice. V Gorici 1. Avgasta 1890. M. PRODAJA P.IP1RJA piskarnaPallich? M v Gorici - Travnik 6. jfi yf Prodajam po najnizi ceni vse, kar j« po- TO A treba za pisanje ia «oiako rab^. Tiskam fccsjrge K [§] iu drugo. Imam v zalogi tiskevine za obciu- fgl ffi ske vrade, solake, molitvdue knjfgo, lis to i!u- k^ M atrovane in za modo. stovstvena de»a vaeh wlk ffl atrok. |i| |ffj Tiokovine vsake —*---------i.-t....--i_ * *_. .m. Odiikovanje z svetovnih razstav: v Londonu 1862, Parizu 1867, na Dunaji 1873 in apet v Parizu I. 1878. Klavirji za koncerte in za dom, kakor tudi pianini W. dlavno znane firrao: Gottfried Cramer, Wilh. Mayer nn Dunaji prodtjajo «o )>» 3St> i:i . 400 gl., 450 g|., fiOO gl„ 550 gi.t 600 gl. iu 650 }i'. Kttvirji litugib ti'm po 280 350 gl.; pianini duigih fit in (i.l 350 (JOO ^1. l)»bijo an vrdn<» v A. Thierfelder-jevi prodajalnloi in posojilnioi kiavirjev na Dunaji, VII, Burggasae 71. FJ8KE IN SADNE STIBKALNIGE najnovejse aestave prar pripravne in za 200/0 bol moctio kot druffe. NA DER2AVN! SADNI BAZSTAVI NA DUNAJti meaeca oktobra 1888 kot naj- boljSe spoznane in s Pervim darilom obdarovaoe. M LIK E zn grozdjc in sadje izgotovljojo in prodfljajo Ph. Mayfahrt et Co. Fnbrikon lundwirtbschaftli- cher u. Wflinbati-Maichinoo* EiHongieaHcroi u;id Oompf- liammorwcrk Dunnj II, Frankfurt a. M. u. Berlin H. KATALOGI in uaako pojaanilo nu znhtevanje gratis in franko. — Sposobni zaatopniki se iscejo tcr dobro pladojo. — Presenter. Lekarnica Kilmer preseli se v sa-boto dne 2. avgnsta t. 1. z Travnika v Franc-Jo^rfovo ulico v tiste prcstore kjer je bila lekarnica Braunizcr. Naznanjajc to preselitev, nadja sc podpisani, da ga bode si. obfinstvo tudi Qadalje ncdpiralo. Vdani JR. JButzrner. M^»g-8^HSSHS^^^( JAKO ZNlgANE CENE )1 m m Coppag & Skert m®8Egtmzmtm m Priporo^a slavnemn obSinstva svojo pomno^eno zalogo uraunega, listonega, tiskarskega in zavojnega papirja. Najvefia zbirka vradnih, Solskib, risalnih in slikarskih potrebscin. Mnogobrojna zbirka raaanih in molitvenih knjig. W Trgovcem in prekupcem $6 poseben odbitek *^H B»Ht