vWsfn 0SRE0N3A KH3l^gCh CU Huze5sH;i 1 ! c ŠTEFANIJA GLUSIC Predsednica uprave Elkroja Dela je dovolj in če bomo inovativni, na. JE 1 SNOOOv lahko Elkroj s takšnim številom ljudi vsaj za določen čas še preživi. Preživetje bo v veliki meri odvisno od razmer na svetovnem trgu. Ustvarjalno obdobje ob pričetku tretjega tisočletja zahteva od nas veliko mero učinkovitosti tako v poslovnem, predvsem pa v proizvodnem in prodajnem poslovanju, kar je velik izziv zame in celoten kolektiv. LETO XXXVIII, 31. MAREC 2006, CENA 298 SIT, 1.25 EUR ŠTEVILKA 13 ISSN 0351-8140 KURILNO OLJE EL Uraden začetek prijateljstva treh občin v Gornjem Gradu EURODIESEL MINI MARKETING, d.o.o. Stranice PE: Prečna 17, Oplotnica Informacije in naročila Zgornjesavinjg Kmetovalci m vrtičkarji vse za vas! Zadruga mozirje ivtijska kmetijska iga Mozirje z.o.o. ijila za yaš< oskrbo: IO, 'sjEmgnskVkuruza Somoljnic MATERIALI ZA DOMAČE fejSTRE Ive IN LESENA OKNA iffiirtfamigza vas kvalitetne #SKjlÈVÙE - 7 ’AViosoia lRELAX RELAX2 Odprto: pon. - pet. od 7. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure TEČAJ CPP Ponedeljek IO.april ob 17.00 (V gasilskem domu Mozirje) NOVO NOVO NOVO Brez denarja do vozniškega izpita ! Relaxovo posojilo do 24 obrokov Brezplačen tečaj za dijake in študente Ura vožnje v paketu 2800 SIT ali 11.68 C Vpisi vsak dan na tel:03/ 5832-937, na avtošoli Relax ali na dan tečaja -VRTNIH KOSILNIC - MOTORNIH KOS - MOTORNIH ŽAG (fijHusqvarna STIH L SERVIS in REZERVNI DELI zagotovljeni! VABUENI! +DUSET/ d.o.o. Parižlje 8a, 3514 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel. & faks 03 700 M 70 Oglasi Mozirje 03/ 5832-937 wnp: , • — previjate delo na zahtevnih terenih in v ražličnjh vremenskih pogojih? - - - Potrebujete čevlje, ki bodo zagotavljali udobje in varnost vašim nogam? V središču Mozirja, v Hribernikovi ul.2, tel. 03/8393-540,.www.borovotrade.si M * m «kV «p m ': Porti ERMENC s. o... MESNICA tobe6 11 j. 3333 Ljubno ob Savinji r‘£3 j D^^r?3crT Tel.: 03 5 841 018 J u yVJyJ t\\ J L J l GSM: 041 592 155 PE Šoštanj. Kajuhova 7. tel 03 5 882 101 Svinjsko pleče brez kosti.799 SIT 0,33 eurj Svinjsko stegno brez kosti.... 999 SIT (4.iòeur) AKCIJSKE Svinjski vrat .....815 SIT (3.40 eur> Svinjka rebra brez kože.830 SIT (3.46 eurj k Tatarski biftek..2.000 SIT (8.34 eurj Svinjski kare.....950 SIT 0.96 eur> Meso je Junčja rebra......700 SIT <2.92 eurj slovenskega Prekajeno pleče v mreži 850 SIT (3.54 eurj porekla. Šunka brez kosti..999 SIT m.ićeurj MIZAR ili Na naslovnici: V Elkroju je trenutno 289 zaposlenih, od tega je 80 odstotkov žensk KK Nazarje: Mladi po novem letu spet uspešni OSREC ; ; Tretja stran JJ2Ns„a O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Leto je spet naokrog in spet smo pri lažeh, ki so dovoljene. Jutri boste lahko govorili, trdili in potencirali vse, kar ni res. No, seveda boste lahko isto počeli tudi z resničnimi informacijami, toda vprašanje je, če vam bodo verjeli. Prvi april je pač dan, ko je pametno vse jemati z rezervo, da kasneje ni kakšnega neprijetnega presenečenja. Spomnim se časa, ko sem kot pripravnik začel z delom v takratni Glinovi temeljni organizaciji združenega dela Energetika in vzdrževanje. Stari mojstri iz mehanične delavnice so me parkrat na splošno veselje vseh ostalih prisotnih poslali po kakšne neobstoječe strojne elemente, pri tem pa so bili tako prefrigani, da je med enim in drugim primerom minilo dovolj časa, da nisem več posumil, da gre za »nateg«. Ampak na koncu koncev smo se smejali vsi, kar je zelo pozitivno vplivalo na naše medsebojne odnose. Ah, ti časi se danes zdijo kot oddaljena preteklost, žal so številni izmed omenjenih akterjev že pokojni. Od Energetike in vzdrževanja je ostala samo Energetika, ki pa je le še bleda senca tistega, kar je predstavljala v obdobju, ko je Glin zaposloval skoraj I.3OO ljudi. Tudi Gozdno gospodarstvo Nazarje, o katerem smo in še bomo pisali, je bilo v tistem času povsem nekaj drugega, kot je danes. A tako pač je, vse se spreminja, tudi mi sami. Brian Tracy pravi, da se ljudje preveč ukvarjamo s preteklostjo. Znova in znova si v spomin kličemo dogodke, ki so se že zgodili, še posebej tiste, ki so nas prizadeli. Na ta način si ustvarjamo modele za razmišljanje in odločanje, na podlagi katerih že vnaprej sodimo o stvareh, ki se sploh še niso zgodile. Bistveno več kot s preteklostjo bi se morali ukvarjati s sedanjostjo in prihodnostjo. Sedanjost živimo ta trenutek, v prihodnosti pa bomo preživeli preostanek svojega življenja. Toda jutri ni nikomur obljubljen, ne glede na njegovo starost, spol in poklic. Da bi se bolj osredotočali na sedanjost in manj na preteklost, Brian Tracy svetuje, da se vsake toliko časa vprašamo: »Kaj bi še postoril/a, če bi mi ostalo le še šest mesecev življenja? Kaj bi še postoril/a, če bi mi ostalo le še šest tednov življenja? Kaj bi še postoril/a, če bi mi ostalo le še šest dni življenja? In kaj bi še postoril/a, če bi mi ostalo le še šestdeset minut življenja?« Že poznate svoje odgovore? eJ. ^ +A— IZ VSEBINE: 13 Aktualno: Boste zamenjali operaterja mobilne telefonije?......5 Zavod za gozdove: Neizpolnjena pričakovanja lastnikov gozdov.......7 Intervju: Pogovor z Ivekom Dajčerjem, tajnikom društva Pust Mozirski......8 Župnijska cerkev Mozirje: Koncert New Swing Quarteta........11 25. marec: Praznovanje materinskega dneva po dolini. .12, 17 ISSN 0351-8140, leto XXXVIII, št. 13, 31. marec 2006. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.oo. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330007)000571515. Glavni In odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 298 SIT, 1.25 EUR za naročnike: 268 SIT, 1.19 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. NAJVEČJA OBČINA V NAŠI DOLINI V NASTAJANJU Rečica na svoje. Gornji Grad in Mozirje pa skupaj problem izgradnje dveh ali več kurilnic, po domače »črnih kuhinj«. Čeprav ozemeljskih stičnih točk občini nimata (v napoto je občina Nazarje), si bodo dovolj blizu za sodelovanje, obenem pa dovolj daleč za razprtije. Poznavalci ugotavljajo, da to ne bo prva razprta občina skupnega tipa v Sloveniji. SKUPNE TOČKE NA RAZPOTJIH Za Mozirjane je tudi dobrodošlo dejstvo, da bo poslej v skupni občini tudi Center starejših, saj vemo, da njihova nataliteta narašča. Osnovnošolci iz novonastale občine bodo imeli pouk izmenično - en teden jih bodo vozili v Gornji Grad, drug v Mozirje. Odkar so Mozirjanom Nazarčani s Prihovo vred splevelili Elkroj, se lahko zdaj veselijo, da bodo končno dobili novo moč v industrijski panogi - to je gornjegrajska Smreka. Mozirski čebelarji bodo z združitvijo občin dobili prost vstop na gorn- Kot so določili v Državnem zboru, bodo prebivalci Rečice ob Savinji na drugo aprilsko nedeljo dobili priliko, da se odločijo o samostojni občini. Medtem ko Rečičani čakajo na referendum, Mozirjani ne mirujejo. Zakon o nastajanju novih občin namreč omogoča ustanovitev nove občine iz dveh ali več obstoječih brez poprejšnje potrditve Državnega zbora. soje pokupili tudi delavci, ko sojih seznanili s tem, da bodo kopali rove za daljinsko ogrevanje vse do spodnjega konca Zgornje Savinjske doline. Mozirjani bodo s tem zaobšli KAKO POVEČATI PRORAČUN? Mozirjanom se namreč že od priključitve Prihove k občini Nazarje zdi za malo, da imajo iz ene politične sezone v drugo manjšo občino. Ker jim je znano, da bo rečički občinski proračun velik samo na papirju, so se odločili svojega povečati v doglednem obdobju s povečanjem občine. Po posvetu z županjo in župani občin Zgornje Savinjske doline so največ toplega razumevanja in skupnih točk našli v gornjegrajski občini. Maže proti opeklinam so iz lekarn izginile vtreh dneh, tako zelo so si v gornjegrajskem podjetju Engo meli roke, ko so izvedeli, da bodo ogrevali tudi Mozirje. Veliko Na zadnjem neformalnem srečanju so partnerji sklenili trdno zavezništvo ob ustanavljanju novih zgornjesavinjskih občin (fotomontaža: Zadrečko Paparacič) Naša anketa Nova združena občina: Mozirgrad Občina Mozirje seje dokončno odločila. V primeru, da izgubi Rečico ob Savinji, poseže po skrajnih ukrepih. Če se vsi razdružujejo, se bo pa Mozirje združilo. Toda, kdo je sanjski kandidat, kandidatka? Po dolgih razpravah in debatah je mesto izbranca/ke zasedla občina Gornji Grad. Toda, še preden se bosta občini zopet poiskali na skupni poti, ju čaka še nekaj majcenih opravkov. Premostiti fizično razdaljo (ali adaptirati Nazaije). Ugotoviti, kdo bo župan? Kje bo sedež občine? Kako se bo nova občina imenovala? In nazadnje, toda nikakor najmanj pomembno, kako združiti včasih nezdružljivo - zadrečki in savinjski temperament? Danica Brinovšek, Lepa Njiva Če bi bilo boljše, potem se naj to zgodi. Sedež pa naj bo vsekakor v Mozirju. V temperamentu ne zaznavam takšnih razlik, da bi bile ovira temu. Stanislava Jeraj, Rečica ob Savinji Če bi bilo tov korist Zgornji Savinjski dolini, potem že. Seveda le v primeru, da katera občina ne bi bila zaradi tega prikrajšana. Verjetno bi bilo bolje, če bi bil sedež občine v Mozirju. Temperament ne predstavlja nerešljivega problema. Igor Slapnik, Mozirje Že enkrat je bila to skupna občina, tako da ponavljanje stare situacije morda ne bi bilo najpametnejše. Če pa že, bi mi za sedež občine najbolj odgovarjalo Mozirje. Drugače ne vidim potrebe v takšnih reformah občine Mozirje, če želi Rečica postati samostojna občina. Niko Fužir, Mozirje Sedež bi bil vsekakor v Mozirju, saj imamo zgradbo že tu. Kar pa se tiče povezovanja, bi bilo še najbolje, če bi se povezala cela dolina, da bi bila močnejša. Ne zdi se mi najbolje, da bi se povezali le dve, pa še ti dve z veliko razdaljo med njima. Karse tiče različnih temperamentov, je nekaj gotovo na tem, niso vse govorice. Vendar to ne bi smel biti problem. Zvone Mazej, Mozirje Takšen poseg je praktično nemogoč. Ne zaradi temperamenta, ampak zaradi razdalje. Prej bosta Bočna in Šmartno ob Dreti postali samostojni občini, kot pa Mozirje in Gornji Grad ena sama. Kaj takšnega je možno le za prvi april. Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem Franc Petrič, Nazarje Če ni regijsko povezano, takšno povezovanje ni smiselno. Drugače pa tudi te majhne občine niso najbolj pameten ukrep, saj gre predvsem za odtekanje denarja, nekih konkretnih koristi pa ni. Še vedno je treba večino stvari iti urejat v Mozirje. Če bi ideja o združitvi občin Mozirja in Gornjega Grada zaživela, potem bi sedež vsekakor moral biti v Mozirju, saj je Gornji Grad le mlajša občina. Zavest o razlikah v temperamentu živi predvsem v glavah, drugače pa morda res ne bi bilo slabo, če bi sedanje občine povezale tako, da bi dobili dve ali morda tri velike; savinjsko in zadrečko. Le tako bi učinkovito funkcionirale, ne pa tako kot danes, ko so vse razdrobljene. jegrajski praznik čebelarjev v ustanavljanju. Seveda pod pogojem, da bodo izdali dovoljenja v neomejenem obsegu za pristajanje gornjegrajskih čebel v Mozirskem gaju. Vse bo recipročno; jaz tebi - ti meni, roka roko umije, vrana vrani ne izkljuje oči. Najbolj pa so vesele gornjegrajske šeme, ker bodo dobile na razpolago tudi mozirski karneval. Ansambel Boj se ga seje že preimenoval v Strašne zvoke. Edino česar se vsi rahlo bojijo, je, da bodo v novi občini podedovali poročevalca za Savinjske novice iz Gornjega Grada. NOVE MOŽNOSTI V IZZIVIH Določili so že tudi novo ime za občino, ki bo združila Mozirje in Gornji Grad. To bo Mozirgrad. Mozir-grajci bodo ponosno vili tudi novo zastavo, dobili nov grb in novo vodstvo. Zaenkrat je v planu, da ostaneta na položajih oba župana, s tem da bo delal vsak po štiri ure na dan. To je tudi točka spora, ker nihče od njiju ne želi nenadoma delati enkrat več, kot je prej. »Tako velika občina ima tudi boljše možnosti, da se v Gornji Grad preseli sedež škofije ali pa vsaj kakšna pručka,« je izrazil željo eden od svetnikov v mozirski občini, za katerega seje kasneje izkazalo, da navija za občino Rečica ob Savinji. Če se Rečica ne odpoji od Mozirja, dog- ovori splavajo iz Drete po Savinji. Vsekakor pa združevanje ostaja v teku. Občinski praznik Mozirjanov in Gornjegrajcev bo tudi skupen -in to 1. aprila, na dan šaljivcev, na dan, ko ste mogoče prebrali tale članek. Če pa ste ga en dan prej, pa nam bodite hvaležni, da smo vas opozorili na jutrišnje potegavščine. Ste mogoče iz prebranega dobili kakšno idejo, kaj bi se lahko zlagali? Olar Sigor PRENOSLJIVOST MOBILNIH ŠTEVILK Nagajanje med operaterji škoduje predvsem uporabnikom Slovenski operaterji mobilnih telekomunikacij so z novim letom uvedli dolgo pričakovano prenosljivost številk, ki uporabnikom mobilnih telefonov omogoča, da ob zamenjavi ponudnika mobilnih storitev lahko obdržijo svojo obstoječo številko. Uporabniki so ob klicanju v drugo omrežje opozorjeni. Pri Simobilu je nepričakovani klic v drugo omrežje označen s piskom, pri Mobitelu pa uporabnika opozorijo z zvočnim sporočilom. Oba načina opozorila sta po svoje moteča, kljub temu je prenosljivost mobilnih številk postala zelo razširjena. Že nekaj časa bolj zadovoljiva konkurenca med ponudniki mobilnih telefonskih številk je povzročila tudi povsem pričakovano prestopanje uporabnikov mobilnih številk od enega operaterja k drugemu. Sicer plačljiva (2.500 sit), a preprosta prenosljivost mobilnih številk postaja prava uspešnica. Od začetka letošnjega leta je bilo prenesenih že dobrih dva tisoč številk, skoraj šeststo pa jih na prenos še čaka. Zamenjava operaterja torej ne prinaša več nerodnosti z menjavo mobilne številke ter posledičnega obveščanja vseh poznanih o novi številki, vseeno pa vse težave še niso odpravljene. Gre za Mobitelovo predvajanje posnetega sporočilo, ki opozarja svoje uporabnike, da kličejo na preneseno številko. Po mnenju Simobila je to sporočilo predolgo in neopravičeno kaznuje uporabnike, ki kličejo na preneseno številko. Gre za to, da odvrača klicatelje, ki do vzpostavitve klica čakajo celih deset sekund. Simobil, za razliko od Mobitela, vztraja pri kratkem pisku, saj po njihovem mnenju sporočila pomenijo preveliko izgubo časa. A tudi na Mobitelu opozarjajo, da Simobil ni korekten do svojih upo- rabnikov. Simobilovo obveščanje s piskom namreč ne pove, v katero omrežje uporabniki dejansko kličejo, kar lahko pripelje do zavajanja uporabnika, v najboljšem primeru pa vsaj do zmede. Možno je, da se uporabnik (tako pri Mobitelu) zaradi neprepoznavnosti piska na Simobilovem omrežju ne zaveda, da kliče v drugo omrežje. Pri Mobitelu tudi zagotavljajo brezplačno odklepanje mobilnikov iz preteklih akcij, česar Simobil pri svojih zaklenjenih mobilnikih ne omogoča, zato jih uporabniki ne morejo uporabljati v omrežju novoizbranega operaterja. Nasprotni strani tako ena drugo obtožujeta oviranja konkurence ali vsaj delujeta na način, ki škoduje predvsem uporabnikom, Konkurenca, ki je za uporabnike storitev sicer zdrava in dobrodošla, ima tudi svoje slabe strani. Nagajanje operaterjev en drugemu škoduje predvsem nam, potrošnikom. CA SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Boste zamenjali operaterja mobilne telefonije? Kakšno pa je vaše mnenje, spoštovani bralci in bralke Savinjskih novic? Ste zadovoljni z vašim sedanjim operaterjem mobilne telefonije ali pa razmišljate o njegovi zamenjavi? Svoje odgovore nam lahko zaupate v anketi, ki jo objavljamo na spletni strani www.savinja.com. Glasovanje bo potekalo od vključno petka, 31. marca 2006, do vključno torka, 4. aprila 2006. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. POSODOBITEV ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE Bo ministru Drobniču uspelo? Posodobitev Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) oziroma povečanje njegove učinkovitosti je ena izmed prednostnih nalog min-istrstva za deio, družino in socialne zadeve, ki jo nameravajo uresničiti v prihodnjih dveh letih. Brezposelnim naj bi bilo na voljo večje število svetovalcev, kar bo ministrstvo poskušalo doseči s kadrovsko reorganizacijo Zavoda. Večjo kadrovsko reorganizacijo, ki pa naj ne bi bila posledica omen- jenih ukrepov ministra Drobniča, so konec marca že doživeli na velenjski območni službi, ki pokriva tudi območje upravne enote Mozirje. Srdana Arzenška, dosedanjega direktorja Območne službe Zavoda RS za zaposlovanje Velenje, je na zamenjala Karmen Leskošek, direktorica Območne službe Celje, ki je s tem prevzela tudi vodenje velenjske območne službe. Leskoškova bo tako do nadaljnjega vodila obe območni službi, kar pa naj ne bi bilo pogojeno z reorganizacijo zavoda. Tako zatrjuje v.d. generalne direktorice ZRSZ Ana Rode in pojasnjuje, da gre le za dogovor, da se Srdan Arzenšek v celoti posveti delu z delodajalci, kar je trenutno ena izmed pomembnejših nalog velenjske območne službe. O kakršnihkoli kadrovskih krčenjih v Območni službi Velenje tako menda nima smisla govoriti, o čemer glede na Drobničeve načrte o povečanju števila svetovalcev tudi ne bi bilo logično razmišljati. V današnjih razmerah en svetovalec obravnava 320 brezposelnih, cilj ministrstva pa je to število znižati za več kot polovico, na 150. Cilj ministrstva je celo tako drzen, da namerava zastavljene načrte doseči le s kadrovsko reorganizacijo; dodatne svetovalce nameravajo poiskati znotraj zavoda. TG GORNJI GRAD Uraden začetek prijateljstva treh občin S podpisom listine o prijateljskem sodelovanju treh občin Maria Saal (Gospa Sveta) iz Avstrije, Forgaria iz Italije in Gornji Grad, ki so ga v soboto, pred polno dvorano gornjegrajskega doma kulture, slovesno opravili župani Richard Brach-maier, Mario Vicedomini in Toni Rifelj, je postavljen formalni okvir druženja in prijateljevanja. Občina Gornji Grad sodeluje s koroško občino od leta 2004, preko njih pa so se seznanili tudi z italijansko občino Forgaria. Župani so podpisali dokument na osnovi sklepov organov vseh treh občin, povezovanje pa sodi v okvir uradnega partnerstva treh dežel. »Na poti v združeno Evropo želimo poglabljati medsebojno prijateljstvo, zato želimo sodelovati na kulturnem, gospodarskem, športnem in drugih področjih. Vzpodbujali bomo medsebojna srečanja, posebej med mladimi. Podpis listine ne pomeni samo sodelovanja med tremi občinami, pomeni tudi zbliževanje treh narodov, jezikovin različnih kultur. Pomeni zbliževanje v Evropski uniji, v katero je Sloven- ija vstopila,« je v pozdravnem nagovoru dejal župan gostitelj Toni Rifelj. V kulturnem programu, kije bil v resnici odraz ljudi dobre volje, so se predstavile vse tri občine. Uraden del se je spontano nadaljeval z družabnim srečanjem, kjer jezikovne ovire niso predstavljale nobenih problemov, kar samo potrjuje osnovno misel podpisane listine o sodelovanju. Celotno dogajanje so sklenili s koncertom v katedrali, ki so ga pripravili ob materinskem dnevu. Savinjčan Župani so tudi uradno potrdili prijateljstvo treh občin (foto: EMS) DOSEDANJO PREDSEDNICO UPRAVE ELKROJA MARIJO VRTAČNIK NASLEDILA ŠTEFANIJA GLUŠIČ Elkroj ima 25. marca je dosedanjo predsednico uprave Elkroja Marijo Vrtačnik, ki je podjetje vodila 15 let, nasledila Štefanija Glušič. Na srečanju z novinarji sta predstavili program prestrukturiranja, ki naj bi nazorskim šiviljam pomagal preživeti na vse bolj zahtevnem in konkurenčnem svetovnem trgu. prihodnost Dosedanjo predsednico uprave Elkroja Marijo Vrtačnik je nasledila Štefanija Glušič (desno) (foto: EMS) Nova predsednica uprave vidi preživetje Elkroja v kakovosti in izdelkih višjega cenovnega razreda pod lastnimi in tudi tujimi blagovnimi znamkami. Letni obseg proizvodnje znaša 320 tisoč kosov hlač in drugih izdelkov, od tega dobro polovico izvozijo na evropske trge. Preteklo leto so v podjetju ustvarili 200 milijonov izgube, kar je med drugim tudi posledica visoke obremenitve plač v Sloveniji. Vrtačnikova, ki pravi, da je Elkroj kot njen otrok, je prepričana, da je Glušičeva prava oseba za vodenje branžno tako naporne in delovno intenzivne firme. Zdaj že bivša predsednica uprave je s svojo pozitivno naravnanostjo uspela izboljšati odnose v podjetju in dvigniti podjetniško kulturo na zavidljivo raven. Zaradi jasno začrtane vizije, izredne pripadnosti in predanosti podjetju ji je uspelo Elkroj krmariti dovolj uspešno, da ima kljub vsem težavam perspektivno prihodnost. Brez odpuščanja in le z naravnim odlivom je Elkroj moral v minulih desetih letih zmanjšati število zaposlenih z 950 na 289, od tega je velika večina žensk. Zaradi izredno visokih prispevkov je povprečna plača zaposlenih siromašna, saj znaša komaj 175 tisoč tolarjev, kar je še vedno nad povprečjem tekstilne branže. Štefanija Glušič zagotavlja, da zaenkrat ne nameravajo odpuščati. »Delaje dovolj in če bomo inovativni, lahko Elkroj stakšnim številom ljudi vsaj za določen čas še preživi. Preživetje bo v veliki meri odvisno od razmer na svetovnem trgu. Ustvarjalno obdobje ob pričetku tretjega tisočletja zahteva od nas veliko mero učinkovitosti tako v poslovnem, predvsem pa v proizvodnem in prodajnem poslovanju, kar je velik izziv zame in celoten kolektiv. Elkroj si bo zagotovil prihodnost s programom prestrukturiranja, ki pomeni bistvene premike v procesih poslovanja, s poudarkom na preoblikovanju produkta, tehnološko razvojnih posodobitvah in izobraževanju kadrov,« razlaga Štefanija Glušič, ki bo zaposlovala predvsem mlade strokovnjake. Kajti le inovativni in odgovorni zaposleni lahko usmerijo Elkroj v boljši, bolj gotov, predvsem pa razvojno usmerjen jutri, je prepričana Glušičeva, kije leta 1987 pričela svojo poklicno kariero prav v Elkroju. Savinjčan V Elkroju so poslovali dovolj uspešno, da imajo kljub težavam perspektivno prihodnost (foto: EMS) ZAVOD ZA GOZDOVE, KRAJEVNA ENOTA GORNJI GRAD Neizpolnjena pričakovanja lastnikov gozdov Gozdarji so lastnikom gozdov predstavili obseg škod zaradi jelenjadi V gozdovih (foto: Franc Strmšek) Gozdarji gornjegrajske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije so za lastnike gozdov pripravili enodnevni seminar na temo škode in zaščite drogovnjakov pred jelenjadjo. V zadnjih letih se škode od lovne divjadi, posebej po divjih prašičih in jelenih, hitro povečujejo in to kljub ukrepom, ki jih izvajajo gozdarji skupaj z lovci. Predvsem kmetovalci in imetniki kmetijskih in gozdnih zemljišč so si veliko obetali od novega zakona o divjadi in lovstvu, saj so pričakovali, da bo ustrezneje reševal vprašanje tovrstnih škod. Znano je, da je postopek uveljavljanja odškodnin za škode od divjadi precej zahteven. Za škodo, ki jo povzroči divjad, ki sejo po Uredbi o določitvi divjadi in lovnih dob lahko lovi, odgovarja v lovišču na kmetijskih in gozdnih površinah upravljavec lovišč. Le-ta je lahko lovska družina ali Zavod za gozdove. Z novim zakonom je zakonodajalec precej okrnil pravico do odškodnine. Po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije mora imetnik kmetijskega ali gozdnega zemljišča, ki mu divjad lahko povzroči škodo, na primeren način kotdober gospodar narediti vse potrebno, da obvaruje svoje premoženje pred nastankom škode. Pri tem mora uporabljati ustrezna zaščitna sredstva, ki mu jih preskrbi upravljavec lovišča, in izvajati vse predpisane ukrepe. Če tega ne stori in ne dovoli upravljavcu zavarovanja zemljišča ali ga pri tem ovira, odstrani sredstva za preprečevanje škode, ne dovoli oziroma preprečuje izvajanje lova, namerno poškoduje ali odstrani lovske objekte, nima pravice do odškodnine. Po ugotovitvi škode od divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh pisno prijaviti škodo pooblaščenemu upravljavcu. V kolikor ne pride do sporazuma glede odškodnine, lahko oškodovanec pisno prijavi škodo komisiji za določanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki so imenovane za lovsko upravljavska območja. Komisija poda svoje mnenje na podlagi ogleda, ki mora biti opravljen v petnajstih dneh po prijavi inje osnova za ponoven pristop k sklenitvi sporazuma med upravljavcem in oškodovancem. Savinjčan DOPOLNILNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE MLADIH Pravočasna sklenitev zmanjša stroške Novela zakona o zdravstvenem zavarovanju je prinesla številne pomembne novosti, mladih, ki zaključujejo šolanje, pa se tiče predvsem trimesečna čakalna doba, ki jo uveljavlja omenjeni zakon. S pravočasnim ukrepanjem se ji lahko izognejo. Trimesečna čakalna dobaje nekakšna »kazen« oziroma vzpodbuda države, ki poskuša mlade ob zaključku aii prekinitvi rednega šolanja spodbuditi ktakojšnji sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje namreč tistim, ki izgubijo status štu- denta ali dijaka, stroškov zdravstvenih storitev ne krije več v celoti. Za mlade, ki dopolnilnega zavarovanja ne sklenejo v roku enega meseca po izgubi omenjenega statusa, velja trimesečna čakalna doba, kar pomeni, da bo zavarovanec tri mesece od sklenitve dopolnilnega GORENJE VELENJE Tri milijone tolarjev za Unicef Ob otvoritvi največjega razstavno-prodajnega salona Gorenja v Velenju novembra lani so javnosti prvič predstavili unikatni hladilno-zamr-zovalni aparat Gorenje Premium Touch, z ročno vdelanimi 7.000 kristali Swarovski. Omenjeni izdelek je Gorenje prodalo na dražbi, 3 milijone tolarjev od prodaje pa je podarilo Unicefu. Ček je Viti Mavrič, ambasadorki Unicefa Slovenije, predal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Hladilnik v bleščeče črni barvi s kristali Swarovski bo v izložbo svojega butika z moško modo na Wol-fovi ulici v Ljubljani postavil Matjaž Tomlje, saj meni, da odlično izraža vrednote elegantne modne blagovne znamke Walter Wolf. Dejstvo, da je denar namenjen Unicefovemu programu za izobraževanje otrok, je njegovo odločitev o nakupu le še olajšalo. KF zavarovanja ob obisku zdravnika sam kril delež stroškov zdravslvenih storitev, ki bi bili sicer kriti iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Če je dopolnilno zavarovanje sklenjeno v roku enega meseca od prekinitve statusa, čakalne dobe ni. Novi zakon prinaša še dodatno vzpodbudo k čimprejšnji sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Za vsako nezavarovano leto se predvideva povišanje premije za tri odstotke, zato je pravočasna sklenitev omenjenega zavarovanja še bolj smiselna. TG BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanić), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diianq.bestiianic@mrq.si. http://eic.mra.si EIC-mar-28: Finsko podjetje išče podizvajalce za proizvodnjo orodij za brizganje za plastično industrijo ter majhne kovinske komponente. EIC-mar-32: Poljski proizvajalec gasilske opreme ponuja svoje izdelke ter ponuja storitve tlačnega litja. EIC-mar-41: Romunski proizvajalec gaziranih sokov in mineralne vode išče partnerje za komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-mar-42: Romunsko podjetje, ki se ukvarja z uvozom in distribucijo prehrambenih izdelkov, ter izdelkov za dom in nego telesa, išče partnerje za komercialno, finančno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-mar-43: Italijanski proizvajalec električnih transformatorjev išče partnerje za komercialno, tehnično in proizvodno sodelovanje. EIC-mar-46: Nemški trgovski zastopnik, ki se ukvarja z distribucijo računalniških komponent, elektronske opreme, pisarniškega materiala ter daril, išče proizvajalce in uvoznike teh izdelkov. IVEK DAJČER, TAJNIK DRUŠTVA PUST MOZIRSKI »Večina občinskih svetnikov nima posluha za naše delo! « Ivek Dajčer (foto: Benjamin Kanjir) Brez pretiravanja lahko trdimo, da je mozirsko pustovanje vključno z mednarodno povorko ena izmed glavnih turističnih blagovnih znamk Mozirja, ki pa je kraj v veliki meri ne izkorišča statusu primerno. Za številčen obisk karnevalskih prizorišč so odgovorni in zaslužni organizatorji, mozirski pustnaki, ki v ta projekt vlagajo ogromno svojega časa. Kljub temu pa čutijo, da njihovo delo s strani ljudi, ki razporejajo finance znotraj občinskega proračuna, ni sprejeto. O tem smo spregovorili z Ivekom Dajčerjem, tajnikom društva Pust Mozirski. - Letošnje pustovanje je za vami. Gotovo ste že potegnili črto pod dogajanje. Ste lahko zadovoljni? Po prvih ocenah je bilo letošnje pustovanje zelo uspešno. Veseli smo, ker je bilo zelo dobro pokrito tudi s strani medijev. Celo na nacionalni televiziji so nas uvrstili v svoj program. V oddaji Odmevi smo dobili celih šest minut. To je bilo nekaj novega, saj sta se doslej omenjali samo Ruj in Cerknica. Zelo dobro je bilo tudi to, daje celotno dogajanje snemala velenjska televizija, ki svoje oddaje posreduje vsem lokalnim televizijskih hišam. Torej nas je lahko gledala res cela Slovenija. Med ljudmi je bil prav tako zelo dober odziv. Marsikdo je rekel, daje bil to najboljši karneval zadnjih let. Tako dober odziv nam je velika vzpodbuda za naprej. Čeprav nam včasih primanjkuje dobrih tem, ki bi jih veljalo obdelati na naš način. Ljudje so veliko bolj zahtevni kot včasih. Iz drobne teme smo lahko včasih naredili veliko šaljivih zgodb, danes tako ne moremo več delati. - Obiskovalci vidijo to, kar se zgodi v parih urah programa. Vsakdo pa ve, da za vsem tem stoji ogromen organizacijski aparat, ki mora poskrbeti za vsako podrobnost. Kaj vse se skriva v ozadju? No, to je stvar, ki nas malo moti. Nekateri nas vidijo samo takrat, ko se lepo oblečemo, in iztega sklepajo, da se po domače rečeno »samo ven mečemo«. To pa seveda ni tako. Naše kape in vsa priznanja, ki jih nosimo, smo si zaslužili s trdim delom. Ves čas smo pod drobnogledom evropskega karnevaiskega združenja, strokovnjaki spremljajo in ocenjujejo naše delo. Na vsakoletnih srečanjih se nato podeljujejo priznanja za program pustovanja. - Marsikdo ne ve, da je za vsako uspešno izvedeno prireditev potrebno pridobiti veliko sponzorjev, da so potrebne ure in ure usklajevanj, da je potrebnih na desetine telefonskih pogovorov. Kako vam to uspeva? Letos smo imeli okoli osemsto nastopajočih mask. Vse te gosteje potrebno uradno povabiti, jih klicati in z njimi usklajevati termine. Ko dobimo njihovo privolitev, je potrebno sestaviti smiseln program in vse skupaj povezati. Ko pridejo, jih je potrebno še nastaniti in nahraniti. To je tradicionalni del. Zraven tega pa je še komercialni del. Že šesto leto postavljamo prireditveni šotor, ki pa s sabo prinaša tudi ogromne stroške. - Na kakšen način jih pokrivate? Vsakdo, ki ga to zanima, lahko pride na naše sestanke. Naše delo je javno in pred nikomer ničesar ne skrivamo. Naša prireditev je ocenjena na sedem milijonov tolarjev. Delež tega prevzamejo gostinci, del stroškov prevzame organizator glasbenih prireditev. Tu pa je še delež Občine Mozirje, s katero imamo ustni dogovor. Župan seje zavezal, da bo, dokler ne bo postavljena večnamenska dvorana, občina pokrivala strošek najema šotora. Drugače žal ne gre. Če nimaš prostora vsaj za tisoč ljudi, preprosto ne moreš pripeljati znane glasbene skupine. - Glede na obseg In pomen prireditev, ki jih tradicionalno prirejate vsako leto, bi potrebovali zelo dobro podporo lokalne skupnosti. Imate to podporo ali ne? Nekateri se ob besedi Pust Mozirski spominjajo samo preteklih let. Na žalost so tudi ta leta morala biti, da imamo lahko danes to, kar imamo - ime. Včasih je bila to lokalna zadeva, danes pa delujemo v mednarodnih okvirih. Pa vendar se marsikomu še vedno zdi neumno, da gre iz občinskega proračuna tudi denarza naše delo. Še dobro, da imajo za te stvari veliko posluha župan in par občinskih svetnikov. Večina pa žal ne. Ne moremo razumeti, kako so lahko na tako odgovornih mestih ljudje s tako malo razumevanja za stvar, ki ima 115-letno tradicijo. Po drugi strani poglejmo, kako zelo se opeva lik kurenta, ki pa je stopil v ospredje šele po drugi svetovni vojni. - V občini deluje več deset društev. Za njihovo delovanje gre iz občinskega proračuna več deset milijonov tolarjev. Smatrate, da se sredstva delijo pravilno? Mirne duše trdim, da četrtina društev sploh ne dela, druga četrtina jih ne oddaja letnih poročil in tako nima nihče nadzora nad porabo njihovih sredstev. Naše društvo deluje po vseh pravilih in upam si trditi, da se po delavnosti lahko postavimo ob bok gasilskim društvom, društvu šoferjev in še nekaterim. Vem, da so v občini tudi društva, ki že štiri leta niso imela občnega zbora, finančna sredstva iz proračuna pa vsako leto prihajajo na njihov račun. To nas zato boli in se večkrat vprašamo, ali sploh nadaljevati? Vse delamo prostovoljno, noben strošek, ki ga imamo, nam nihče ne pokrije. Upam, da se bo stanje po letošnjih volitvah spremenilo in da bodo v občinski svet prišli ljudje z več razumevanja za te dejavnosti. Volivci morajo spoznati, kdojim kroji usodo, in voliti prave ljudi. Ne zgolj tistih, ki gradijo na minulem delu in si za to še vedno pripenjajo lovorike. Teh je žal še danes vse preveč. Pogovarjal se je Benjamin Kanjir 0 TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Pohvalna prizadevanja občanov Moto članov nazorskega turističnega društva je bil v preteklem letu delovno-akcijsko druženje in izpeljava različnih akcij za poživitev lepot kraja, medsebojno sodelovanje in prijateljstvo. Tako so uspeli pripravili otroško maškarado, v sodelovanju z drugimi društvi pa tudi očiščevalno akcijo kraja in akcijo Veter v laseh - s športom proti drogi. novoletne ustvarjalne delavnice. Pri ocenjevanju zaselkov so se po besedah predsednice društva Vanje Hofbauer postavili v vlogo naključnega obiskovalca in poskušali najti tisto, kar nanj napravi dober vtis. Vtise so nato točkovali in izdelali ocene za naselja, ulice in stanovanjske bloke. Komisija je pri tem upoštevala ureditev okolice stanovanjskih in gospodarskih poslopij, skladnostzokoljem, čistost dvorišč in okolice, spoštovanje naravne in kulturne dediščine ter informativna sporočila. Člani komisije so pri svojem delu opazili prizadevanja občanov za urejenost krajev, zabeležili so tudi veliko število obnovljenih stanovanjskih in gospodarskih objektov z dvorišči. Pozitivno so ocenili medsebojno sosedsko tekmovanje. Za urejeno okolje skrbi tudi večina podjetij v nazorski občini. Na občnem zboru društva so se dotaknili tudi nekaterih problemov v kraju. Predvsem jih motijo neurejena Zadrečka cesta, pomanjkanje košev za smeti ob sprehajalnih poteh, neurejeni prehodi za pešce ... Župan občine Nazarje Ivan Purnat pa je dal pobudo o prireditvi, na kateri bi se lahko predstavili rokodelci domače in umetne obrti, ki ustvarjajo različne lesene izdelke in spominke. Marija Šukalo VELENJE "Mohorjeva begunka" na Velenjskem gradu Šaleško muzejsko društvo Velenje in Muzej Velenje sta 21. marca povabila v goste naro-dopisca in člana tega društva, narodopisca Aleksandra Videčnika iz Mozirja. Avtor knjige Mohorjeva begunka v Celju je poleg pestre predstavitve knjige tamkajšnjim zgodovinarjem in ljubiteljem literature povedal še veliko zanimivosti iz časa nastanka prve slovenske založbe Družbe svetega Mohorja ter delovanja Mohorjeve tiskarne v Celovcu, na Prevaljah in naposled v Celju. S svojim slikovitim podoživljanjem časa in dogodkov, v katerih je bil udeležen kot mladenič in kasneje kot zaposlen v Mohorjevi tiskarni v Celju, je Videčnik pritegnil vse navzoče. Jože Miklavc Aleksander Videčnik na predstavitvi svoje knjige Mohorjeva begunka v Celju (foto: Jože Miklavc) Vanja Hofbauer je izpostavila nekatere probleme v Nazarjah, ki so jih opazili v turističnem društvu (foto: Marija Šukalo) Pri etno folklorni prireditvi Iz roda v rod in 12. izbirnem tekmovanju za zlato harmoniko Ljubečne jim je bila v pomoč mozirska izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Decembra so pripravili miklavževanje in pred- SOŽITJE Je petje res Člani društva Sožitje Mozirje so se 10. marca zbrali na letnem občnem zboru. Predsednik Iztok Benetek je predstavil delovanje članov v preteklem obdobju, dotaknil pa seje tudi načrtov in smernic, po katerih bo društvo delovalo letos. Društvo, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove svojce in mnoge, ki podpirajo njihovo delo, je bilo ustanovljeno z namenom doseganja višje kakovosti njihovega življenja. Izzivi, s katerimi se vsakodnevno srečujejo in jim jih na pot postavlja država s svojimi zakoni, prevečkrat pa tudi nerazumevanje družbe, so težko premagljivi. Kljub temu vztrajajo na svoji poti, ki jo tu in tam zaznamujejo tudi manj lepe izkušnje. Ene izmed njih so se dotaknili tudi na zboru. Vodstvo VDC iz Velenja je namreč ukinilo financiranje pevskega zbora, ki so ga varovanci dopoldanskega varstva v centru izredno radi obiskovali. Odločitev, da gre za nadstandard, starši varovancev nikakor ne morejo razumeti, saj potom petja njihovi otroci krepijo psihofizične in motorične sposobnosti. Prisotni člani so zato sprejeli sklep, da stroške zbora odslej pokriva društvo. Stalno izobraževanje članov, pikniki in izleti, srečanja, izvajanje raznih programov, obiskovanje seminarjev in ostale aktivnosti potekajo skozi vse leto. Člani se jih radi udeležujejo, s tem izmenjujejo svoje izkušnje in pomagajo drug drugemu. Dolgoletna želja članov je ustanovitev bivalne skupnosti. Dosedanja prizadevanja niso obrodila večjih sadov, kljub temu daje bilo v ta projekt vloženega že veliko truda. Sedaj pa se končno kaže rešitev njihovih težav. Svoje upe usmerjajo v izvedbo projekta Mozirske trate, ki predvideva med drugim tudi gradnjo teh objektov. Z morebitno izvedbo se bo kakovost njihovih življenj bislveno dvignila, saj jim ne bo potrebno več razmišljati o tem, kaj bo z njihovimi otroki, ko sami zanje ne bodo mogli več skrbeti. Benjamin Kanjir A Zdi se mi, da nikoli ne smemo prenehati upati in si želeti, dokler smo polni življenja. So stvari, ki se nam zdijo čudovite in dobre, zato moramo vedno hrepeneti po njih. ________________________GeorgeEliot, TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI Menjava v vrhu društva Vekoslava Klemenak (levo) je čestitala Jožici Jeraj ob izvolitvi na mesto predsednice TD Rečica ob Savinji (foto: Marija Šukalo) V rečiškem turističnem društvu so bile letošnje prireditve v znamenju 420-letnice podelitve trških pravic Rečici. Ob praznovanju visokega jubileja Rečice so v goste povabili skupino Machu Picchu. Na dan državnosti so ob sodelovanju z domačo krajevno skupnostjo na Tavčarjevem dvoru odkrili spominsko ploščo ob 420-letnici podelitve trških pravic. Praznovanje so zaključili s slavnostno akademijo pod naslovom Poklon Rečici, krajani pa so na svoje domove prejeli tudi brošuro, ki sta jo skupaj pripravila TD in krajevna skupnost. Tradicionalna prireditev Od lipe do prangerja se je pričela s fotografsko razstavo domačinke Saše Benda, postavili pa so tudi razstavo likovnih del učencev osnovnih šol, ki so ustvarjali v likovni koloniji na Rečici, in narodopisno razstavo Rečica skozi čas. Na Večeru pod trško lipo so nastopili Matija Veninšek in Šuška banda pod taktirko Darka Atelška. Na športnem igrišču na Rečici so pripravili šaljive igre. Oktobra so pod streho uspeli spraviti 10. tradicionalno narodopisno prireditev Lenartov sejem in decembra miklavževanje. Poleg dela na turističnem področju so člani TD precej pozornosti namenili tudi športu. Ženski turnir v malem nogometu so pripravili ob tradicionalni prireditvi Od lipe do prangerja in v prednovoletnem času. Lanskoletna prangeriada, srečanje krajev, ki imajo sramotilni kamenje potekala v Brestanici. Tam so se člani TD Rečica predstavili z igrico o sojenju, na stojnici pa z zgornjesavinjskimi kulinaričnimi dobrotami. Delo v preteklem letu so v TD Rečici zaključili s postavitvijo živih jaslic v Dol Suhi, kjer so nastopili Habrovi fantje iz Luč. Letošnji občni zbor, ki so ga pripravili drugo marčevsko soboto, so izkoristili tudi za volitve. Tako je predsednico Vekoslavo Klemenak, ki odhaja zaradi pomanjkanja časa in prevelikih obveznosti, zamenjala članica upravnega odbora Jožica Jeraj. V načrt dela so si poleg stalnih prireditev zadali tudi nekaj novih. Mednje sodi koncert na prostem Zbogom poletje. Marija Šukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORICA OB DRETI Kritična ocena Občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti je bil odraz generacijske krize, ki jo doživlja društvo. Po besedah predsednika društva Antona Blatnika je to sicer dobro delovalo kot celota, nekoliko slabše pa njen operativni del. Vendar pri tem ni bila okrnjena glavna naloga prostovoljnih gasilcev, to pa je pomoč ljudem, ko jo potrebujejo. V društvu se zavedajo, da se krivulja vzponov in padcev nenehno spreminja in se po trdem delu lahko hitro dvigne tudi preko ravni, kot je že v preteklosti bila. Intervencije, ki sojih morali opraviti v društvu, so bile opravljene, saj imajo, po besedah poveljnika Jerneja Rige, dovolj usposobljenega ka- dra, vendar pa je znanje vedno treba nadgrajevati in dopolnjevati. Toda opaziti je, da izobraževanja člani društva nejemljejo dovolj resno. Prav tako se gasilci lani niso udeleževali tekmovanj. Lani so v PGD Gorica ob Dreti pogasili dimniška požara v Potoku in Kokarjah ter travniški na Sečah. VAM PONUJA VPRAŠANJA IN ODGOVORE: - KOPLJETE BREZ LOPATE? -ŽELITE POSTATI STROJNIK BAGRA? - ŽELITE NOVO ZAPOSLITEV? - BI POSTALI PODJETNIK? Nič od tega ni lahko - je pa mogoče! Vabimo vas na strokovno usposabljanje za: - STROJNIKA GRADBENE MEHANIZACIJE - STROJNIKA AVTO DVIGALA - U PRAVU ALCA DVIGAL - talno upravljanje - VOZNIKA VILIČARJEV - SKLADIŠČNIKA - VODITEUA PLOVIL - čolnov in skuterjev Naš naslov je rešitev za vaše želje in nač Ljudska univerza Velenje,Titov trg 2, Velenje, tel. 1 ______________info@lu-velenje.si; www.lu-velenje.si LJUDSKA UNIVERZA VELENJE in tekmovanj Naziv častni član Prostovoljnega gasilskega društva Gorica ob Dreti so podelili Heriju Remicu za požrtvovalno pomoč in pripadnost društvu (foto: Marija Šukalo) V letošnjem letu bodo gasilci spremljali novosti pri opremljanju zaščite pri nevarnem delu reševanju, gašenja in drugih operativnih intervencijah ter resneje pristopili k izobraževanju kadrov, predvsem pa bodo poskušali k svojemu delu pritegniti večje število mladine. Na občnem zboruje bil podan tudi predlog, da naj bi vsak aktivni član društva opravil vsaj deset prostovoljnih ur in tako razbremenil tiste člane, ki nenehno skrbijo za nemoten potek dela. Poleg tega so na zboru imenovali častnega člana društva. Ta naziv so gasilci podelili Heriju Remicu iz Dobletine za požrtvovalno pomoč in pripadnost društvu. Marija Šukalo KONCERT NEW SWING QUARTETA V ŽUPNIJSKI CERKEVI MOZIRJE Njemu, ki 'mo nas rad Neumorni člani glasbenega kvarteta NewSwing Quartet so na slovenski glasbeni sceni že polnih 38 let. Kako jim to uspeva, so se lahko poslušalci prepričali na lastne oči in ušesa na njihovem koncertu v mozirski farni cerkvi 19. marca. Ni ravno lahko vsako leto »pod streho« spraviti 120 nastopov, poleg tega pa v času delovanja izdati kar 45 programov, vinilnih plošč, kaset, zgoščenk... Tokratni koncert je imel naslov Njemu, ki 'ma nas rad. Posvečen je bil pokojnemu papežu Janezu Pavlu l!„ ki ni bil zgolj duhovni vodja kristjanov, ampak velik borec za mir, tudi zaradi njega so padale železne zavese in zidovi. Marsikdo ga imenuje očeta vseh ljudi, kot človeka, ki pa bi ga brez lažne skromnosti lahko že za časa življenja prištevali med svetnike. Pesmi dveh glasbenih zvrsti, gospel in spiritual, so odmevale med zidovi posvečenega prostora. Popolno zlitje z občinstvom so člani ansambla dosegli z govornim povezovanjem pesmi, s skupnim prepevanjem vseh poslušalcev in z ogromno energijo, ki sojo vlagali v vsak odpeti ton. Člani kvarteta, domala že glasbene legende Dare Hering, Oto Pestner, Marijan Petan in Tomaž Kozlevčar, so živ dokaz, da je mogoče z veliko ljubeznijo do petja in pravim odnosom do občinstva ostati na glasbeni sceni skoraj celo Člani New Swing Quarteta so nedeljski koncert posvetili papežu Janezu Pavlu II. (foto: Ciril M. Sem) življenje. Seveda jim to nikakor ne bi uspelo, če v svojem delu ne bi uživali in bi, kot marsikatera glasbena skupina, nastopali zgolj zaradi denarja in slave. Benjamin Kanjir DOBRODELNI KONCERT V LUČAH Samo življenje za druge je vredno življenja Humanitarno društvo M&V Novina iz Novega mesta je v sodelovan-ju s Prostovoljnim gasilskim društvom Luče v tamkajšnji dvorani organiziralo dobrodelni koncert. Na nedeljski prireditvi so kot gostje nastopili tudi domačini, Habrovi fantje, celoten koncert pa je bil v znamenju glasbenih točk Družinskega tria Novina. Omenjena glasbena skupina prihaja iz Dolenjske, letos pa praznuje 22 let aktivnega nastopanja predvsem na dobrodelnih nastopih, ki so jih poimenovali z naslovom, ki že sam veliko pove: »Samo življenje za druge je vredno življenja«. Dobrodelni koncert je potekal v znamenju glasbenih točk Družinskega tria Novina (foto: Franjo Atelšek) Ideja za dobrodelne koncerte je vzklila pri družinskem očetu, kije zbolel za rakom in se odločil, da bo z družinsko glasbeno skupino zbiral denar za otroke obolele za rakom. Bolezen je bila pred osmimi leti na žalost močnejša od njega, ostala pa je humana ideja, ki jo na različnih dobrodelnih koncertih po domovini in tujini nadaljujejo njegovi sinovi. Tudi nedeljski koncert v Lučahje bil namenjen zbiranju sredstev za električno posteljo otrokom obolelih za rakom. Resda se ni nabralo veliko denarja, so bili pa tisti maloštevilni obiskovalci prisrčnega koncerta toliko bolj srečni, saj »kadar pomagamo trpečim in pomoči potrebnim s tem osrečujemo tudi sebe, svoje srce«. Nadvse zgovorna misel iz plakata, ki je vabil na nedeljski koncert, le da ga žal mnogi niso opazili. Franjo Atelšek JWa&ì 6ra£cf V aprilu praznujeta svoj sod Jure in Marko fQX Za njun sod jima čestita stric. ^aš/ ùntici äemiftatfe V četrtek, 30. 3. 2006, praznuje svoj rojstni dan drasi vnuk in nečak Tadej Kolenc Naj ti bo življenje posuto z rožicami in naj te zdravje spremlja skozi življenje, To so želje mame, ata in Brankota. [ Kultura» Ljudje in dogodki, Čestitke KULTURNO DRUŠTVO JURIJ MOZIRJE 1 Vsak otrok prinese na svet s sabo košček ljubezni Člani KD Jurij Mozirje so ob materinskem dnevu pripravili v mozirskem kulturnem domu akademijo, na kateri so želeli prisotne spomniti na velik pomen starševstva. Pevci in recitatorji, še posebno pa govornik, celjski opat Marjan Jezernik, so spregovorili o potrebi po odgovornem starševstvu, ki je v današnjih časih vse težje uresničljivo. »Družinske vrednote so vrednote življenja, zato jih ni mogoče samovoljno spreminjati. Vprašanje pa je, ali jih danes živimo? V današnjem času materializma se marsikomu zdi, da družina in zakon nista več potrebna. Dovoljeno je vse preizkusiti in tekati kot čebele s cveta na cvet. Vse redkejše so odločitve za otroke. Pri tem pozabljamo na pregovor, ki pravi, da vsak otrok prinese s sabo na svet košček kruha. Dodamo lahko, da vsak otrok prinese na svet s sabo tudi košček ljubezni,« se je Jezernik kritično opredelil do razmer, ki jih s sabo prinaša današnji čas. Predsednik KD Jurij Jure Re-penšekje materinski dan ali vse bolj dan staršev označil kot domala najbolj državotvoren praznik. Kaj bi ali kaj še bo država s tako majhno rodnostjo. Družine ali starše ktemu silijo zaostrene ekonomske razmere, ki so v Zgornji Savinjski dolini zelo izrazite. Pa kljub temu otroci morajo biti, saj ljudem okoli sebe s sabo ne prinašajo le problemov, ampak tudi vsakodnevno veselje. Na odru kulturnega doma so najprej zapeli člani kvinteta Koledniki, za njimi pa so o materah, očetih in vseh, kijih imajo radi, na glas razmišljali še otroci. Velik del k slovesnosti prazni- £ ■ ■ Otroci so z odprtimi srci zapeli svojim mamam (foto: Benjamin Kanjir) ka so dodali člani mednarodno priznanega in uveljavljenega MePZ Gorenje iz Velenja, ki ga zadnje tri sezone vodi Katja Gruber. Pevci so z odpetimi domačimi in tujimi pesmi- mi navdušili maloštevilno občinstvo, ki seje po prireditvi pred kulturnim domom zadržalo ob dobrotah, ki so jih pripravile gospodinje. Benjamin Kanjir ùntici Kristini Kladnik, ki je 28. marca praznovala L-. svoj abraham. Ena zvezda se utrne, ; v W ; stare vse poti zagrne, j ; I V j nove z upi tlakovane, «lT“*" jT j vir so sreče nasmejane. Vse najboljše, mnogo zdravja in osebne sreče! Želijo: mož Franc, sin Franjo z Mihaelo, hčerki Urška in Nataša z družino. AKTIV KMEČKIH ŽENA NA POBREŽJA Bilo je sladko Prijetno, koristno in sladko je bilo »krašenje tort«. S svojim znanjem in no Pobrežjah konec februarja, kjer izkušnjami je članice aktiva je potekal zanimiv tečaj na temo kmečkih žena navduševala Marja- Materinski dan Tudi otroci iz gornjegrajskega vrtca in ljubenske osnovne šole so se ob materinskem dnevu predstavili stanovalkam in stanovalcem Centra starejših v Gornjem Gradu s pesmijo, plesom in igro ter jim tako polepšali dan. Savinjčan Ljubenski otroci so se predstavili z igrico Zvezdica zaspanka na Košmrlj, predavateljica na Srednji živilski šoli Maribor. S sabo so prinesle različne oblike biskvitov, ki so jih nato polnile in dekorirale. Pripravljale so oblikovalne mase, nadeve, prelive in dekoracije za torte. Oblikovale so torte za najrazličnejše priložnosti, Pod prsti pridnih udeleženk so nastali prečudoviti in zelo dobri izdelki, ki so sijih na koncu razdelile in posladkale večer tudi svojim doma. IB Članice aktiva kmečkih žena so se v pobreškem gasilskem domu udeležile tečaja na temo »krašenje tort« (foto: IB) 3z moje beležnice Piše: Aleksander Videčnik ORKESTER ZA LASTNO ZABAVO Delejeva Helena iz Mozirja je bila ugledna učiteljica in pevka do zadnjih dni svojega življenja. Veliko je vedela povedati, kako so nekoč v Mozirju domačini gojili glasbo in sploh "veselje do življenja" (dobesedno njene besede, op. A.V.). Delejeva je bila iz znane trške družine Prislan -Prajz. Med najinim pogovorom mije pokazala sliko glasbenega sestava, ki gaje imenovala "orkester za lastno zabavo". Na sliki mije predstavila: Benda iz Lok, Rezi Vajdovo (Sirkovo mamo), Antona Mežnarja (Vajdovega Tona), sebe (Heleno Prislan) in Ribiča, soboslikarja iz Mozirja. Povedala je še, da so se slikali tam nekje leta 1938. Potem se je lotila opisovanja posameznikov. Vajdov Tona je bil gotovo od vseh na sliki nekaj posebnega. Rekli so mu, daje "burkež". Vedno si kaj izmislil, da so se ljudje smejali. Včasih je, ko je peljal gnoj na njivo in to skozi trg, dal na glavo klobuk posebne oblike, nanj pa navezal dolge trakove raznih barv. To je seveda povzročilo smeh med mimoidočimi. Tona je dobro igral razna glasbila, najraje pa harmoniko in kitaro. Bilje tudi odličen pevec. Rad je podučeval druge v muziciranju, predvsem pa kitare. Stanovaljeza Vajdovo hišo na trgu, spredaj je imel Ivo Vajd svojo brivnico. Tam so se ob nedeljah srečevali in igrali: JožeTrogar (violina), Franjo in Ivo Vajd (kitara), Rezi Vajd (kitara), Helena Prislan (violina, to so ji kupili starši od Vajdovega Tona). Seveda so občasno igrali vširšem sestavu, skupaj z godci na že omenjeni sliki, vedno pa zaradi ljubezni do petja in glasbe. Takrat seje v Mozirju na sploh veliko pelo in igralo, fantje so radi ob večerih zapeli pod lipo na trgu. In ko so lipo zaradi širjenja cestišča morali požagati, so na predvečer tega dejanja domači pevci zapeli trški lipi v slovo. In množica tržanov se je zbrala pod tem ljubljenim drevesom, ki seje moralo umakniti sodobnim zahtevam. Ta dogodek mi je Helena Deleja opisovala tako doživeto, da sem se še sam zamislil in dojel, kaj je trška lipa pomenila Mozir-janom... MOJ POGOSTI PRIPOVEDOVALEC Človek se včasih naveže na ljudi, ki izžarevajo modrost in veliko vedo, seveda sem sam nenehno stikal za takimi ljudmi, najprej kot urednik Savinjskih novic, pozneje pa kot zbiratelj ljudskega izročila vseh vrst. Gotovo še danes rad zahajam h Kugovnikom blizu Ljubnega. Včasih jih najdem na nekdanji domačiji pod Smrekovcem, kjer Jože s svojo ženo varuje ovce čez poletje. Jože Brglez -Kugovnikje odličen pripovedovalec, odličen glasbenik in živi leksikon... Nekoč sva se pogovarjala o nekdanjih oblikah kurjave v hišah. Tedaj sem izvedel prvič za čudno "gretje" iz "skrova". Prav ta del najinega pogovora sem obširno opisal, ne le v našem lokalnem časopisu, temveč tudi v nekaterih drugih. Koje beseda nanesla na svečavo,je Kugovnik zelo natančno opisal, kako so si svetili s freskami in kako sojih pripravljali. Treske so bile iz gladke bukovine. Za njihovo izdelavo so uporabljali posebne vrste velik oblič, o tem sem nedavno že pisal. Deske, iz katerih so pridobivali treske, so bile dolge od 60 do 80 cm, debele pa do 3 cm. Takšne velikosti so potem bile tudi treske. To delo, kot sem že kdaj prej omenil, je bilo izredno težaško. Treske so povezali v butare in jih dali sušiti v "gliste" pod obokom črne kuhinje. Svečnikom, v katere so treske vpenjali, so rekli "čelesnik". Seveda so bile pri hiši tudi sveče, največ tiste, ki sojih izdelali doma. Domači loj so vlivali v "modle", ti so imeli na spodnjem pokrovu zanko, na katero so pritrdili debelejše predivo za sten. Tudi pri njih so vlivali v dva modela različnih velikosti. Običajno so bile sveče dolge kakih 25 cm. ČAROVNIJE Ker sem tedaj zbiral gradivo za knjigo o domačem zdravilstvu v naši dolini, meje zanimalo, kaj o tem ve povedati Kugovnik. Vtem predelu so govorili, da nekdo "zag'varja". To so počeli pri zastrupitvah, ugrizih kač in podobno. Tudi proti šenu so imeli zagovore, pa enako proti bolečinam, ki so jih v nogah imeli prašiči, temu so rekli, da "je prašič určljiv". Za zvin udov pri človeku so zagovarjali na staro mast, to so najprej zvili v klopčič in nato zagovorili. Te zagovore so zdravilci opravili na samem, brez opazovalcev, da ne bi morda kdo slišal zagovora. V njihovem končuje bil znan zdravilec Gregor Trbovšek - Vrnivšek v Pianini pod Smrekovcem. Po potrebi je hodil tudi k bolnikom, tamje hotel biti ob zagovarjanju sam. COPRNICE To so bile zelo "žleht" ženske, večinoma starejše kočarke in osamljene, so pravili ljudje. Znana je bila tista v Reberniji na Primožu. Ljudje so pravili, da so ponoči letale in da so jih kdaj pa kdaj videli! Če se jim je kdo zameril, so ga "osmodile", osmojeni je čutil hude pekoče bolečine. Tudi krave so molzle tistim, ki so se jim zamerili. Prek slemena strehe so vrgle "štrik" in preko njega molzle, takšna krava potem seveda ni imela mleka. Da bi coprnic ne bilo v bližino hiš, so pod kap zabili luknjo z železno "štango." To so prej močno zagreli in nato v luknjo nalili mleka in tedaj je coprnico hudo peklo, daje pridrvela h kmetiji in tako sojo spoznali. Če jo je kdo ogovoril, je bila rešena. Ljudje so rekli, da naj nihče ne ogovoril tistega, ki bi prvi prišel. Edini znani coprnik je bil Gorski Nejče v Primožu. Bomo nadaljevali. Sščemo sfare fotografije Šolarji v Novi Štifti leta 1928. V sredini sedijo učitelji (od leve) - Jožica Gunčar, Ivan Duh in Iva Pistotnik. Sliko je poslala Angela Enei iz Nove Štifte. KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST Vzajemni skladi primerni za vsakogar, dohodnina pač ne V prejšnji številki ste lahko na tem mestu brali o davčnem ščitu, ki ga za davčne zavezance predstavljajo naložbena življenjska zavarovanja. Ob zavezi, da bo sredstva plačeval vsaj deset let, se lahko vlagatelj izogne plačilu davka na kapitalski dobiček, ki bi sicer po zadnji zakonodaji po desetih letih znašal še vedno deset odstotkov. Z enkratno odločitvijo za dolgoročno varčevanje vlagatelj ne prihrani le pri davkih, ampak prihrani tudi čas, ki bi ga porabil z izpolnjevanjem dohodninske napovedi. V prihodnjih letih bo prijavljanje dohodkov iz vzajemnih skladov verjetno poenostavljeno, letos pa temu ni tako. V trenutni dohodninski napovedi so nas naši zakonodajalci obdarili s kar 34 (štiriintridesetimi) polji, kamor naj bi povprečno NADA MIRNIK specialistka zakonske in družinske terapije Partnerski odnos temelji na osnovi zaveze, odločitve in privlačnosti dveh odraslih oseb, ki nista v krvnem sorodstvu. Za dober partnerski odnos sta oba, tako moški kot ženska, enako odgovorna. Starševski odnos pa je brezpogojen in temelji na krvnem sorodstvu (vsaj v večini primerov). Starši imajo svojega otroka brezpogojno radi, ne glede na to, kakšen je in kaj naredi. Oče in mama sta za vedno oče in mama določenemu otroku, tudi če ne ostaneta skupaj do konca. Partnerja črpata energijo in izobraženi Slovenec razporedil dohodke, ki jih je dosegel z umnim gospodarjenjem s svojim premoženjem v vzajemnih skladih. Me prav zanima, kakšno je razmerje med stroški in koristmi tako podrobnega spremljanja dohodkov. V letošnji dohodninski napovedi so dohodki skladov ločeni na čisti dobiček in dividende, obresti, iztržene dobičke in druge prihodke ter dohodek, dosežen z odsvojitvijo ali vnovčitvijo kupona ali ob likvidaciji, Poleg vrste dohodkov so skladi razvrščeni še na kvalificirane ter na nekvalificirane, in sicer tiste iz EU in izven EU. Samo upam lahko, da so upravijalci skladov pravočasno poslali pravilne specifikacije dohodkov, ki sojih vlagatelji dosegli, da jih boste lahko pravilno vpisali v napoved. Sam sem prav zadovoljen, da mi letos ni potrebno izpolnjevati tega dela dohodninske napovedi in upam, da bo že v prihodnjem letu obdavčitev vzajemnih skladov poenostavljena. Še hiter pogled med najbolj ljubezen, ki jo dajeta otroku, iz njunega medsebojnega odnosa. V ljubečem odnosu se veselita bližine drug drugega, se pogovarjata, sproti razrešujeta konflikte in probleme, ki se pojavijo med njima, si vzameta čas drug za drugega in drug ob drugem rasteta ter se brusita kot dva diamanta. Če njun odnos ni izpolnjujoč, bosta težko brezpogojno sprejela svoje otroke. V nekaterih obdobjih ima prednost starševski odnos, na primer ob rojstvu otroka da mamica za nekaj časa prednost vlogi matere. Takrat nujno potrebuje ob sebi moža, ki ji je v čustveno oporo in ji pomaga, da se postopno vrne nazaj v vlogo žene in partnerke. Kadar se partnerja ne spoštujeta, ne razrešujeta konfliktov in se ne veselita bližine drug drugega, bosta čustveno oporo iskala v otrocih priljubljene sklade letošnjega leta. Med slovenskimi skladi je po pridobljenih sredstvih še vedno v vodstvu Publikum Balkan, z 2,6 milijardami tolarjev prilivov, na drugo mesto pa seje že prebil KD Balkan, kije nabral že 2,2 milijardi. Upal bi si tudi napovedati, da bo v nadaljevanju KD-jev sklad večji od Publikumovega, saj se bo del sredstev iz ostalih KD-jevih skladov še naprej brez vstopnih provizij pretakal v nove sklade. Komaj seje rahlo polegla reklamna kampanja za balkanske sklade, že nam upravijalci ponujajo nove, in sicer: - KD Severna Amerika (ZDA, Kanada in Mehika), - KD Novi trgi (Azija, Latinska Amerika, Vzhodna in Jugovzhodna Evropa in Afrika), - Publikum Nova Evropa (nove članice EU ter celoten Balkan), - Publikum Azijski tigri (vse azijske države) in - Medvešek Pušnik MP Turkey (samo Turčija). Razen Severne Amerike so vsi ali izven družine. V primerih, ko otroci prevzamejo vlogo čustvenega partnerja enemu izmed staršev, se porušijo razmejitve med starševsko in partnersko vlogo. Tako morajo otroci skrbeti za čustveno zadovoljevanje svojih staršev, njihove otroške potrebe po brezpogojni sprejetosti, ljubljenosti, osamosvajanju pa ostajajo nepre- Morebitna vprašanja in komentarje lahko posredujete na e-naslov: nada.mimik@siol.net poznane. Otrok prevzame tisto vlogo, ki je potrebna za to, da družina kot celota ostane skupaj. V kolikor mu to ne uspe, čuti bolečino in občutek krivde, kot da je on kriv za razpad družine. Poglejmo si na primeru, kako otroci prevzamejo vloge, ki bi jih morali novi skladi izrazito usmerjeni na hitro rastoče trge, kar je tudi v skladu s svetovnim trendom. Po podatkih o denarnih tokovih za 10.000 vzajemnih skladov po celem svetu je namreč letos v tovrstne sklade priteklo že več kot 20 milijard dolarjev, kar je več kot v celotnem lanskem letu, šele v preteklem tednu pa so ti skladi zabeležili prve odlive na tedenski ravni. Še vedno je dokaj močno povpraševanje po vlaganjih v Zahodno Evropo (5 milijard dolarjev) in Japonsko (3 milijarde dolarjev). Zanimivi so tudi premiki sredstev znotraj obvezniških skladov, in sicer iz obveznic z nižjo boniteto v tiste z višjo. Vzrok: strah pred padcem tečajev obveznic z nižjo boniteto, ki so najbolj občutljive na višanje obrestnih mer. Dokler bodo prilivi v sklade visoki, se za vrednost točk skladov ni bati. Prilivi pa bodo zagotovo odvisni od donosov, preteklih in pričakovanih, na katere pa bodo vplivale ravno obrestne mere. Borut Repše opraviti njihovi starši. Čeje oče alkoholik, ki se vedno manj vključuje v družinske aktivnosti, bo prvi otrok (predpostavimo, daje sin) tisti, ki bo nadomestil njegovo vlogo. Postal bo čustveni partner svoji mami, mama se bo z njim posvetovala o zadevah, ki bi jih sicer morala razrešiti skupaj z možem, skrbel bo tudi za svoje brate in sestre ter jim dajal občutek varnosti in povezanosti. Namesto očeta bo doma naredil tista dela, ki bi jih sicer moral oče, tako se očetu in mami ne bo treba soočiti z njunim razpadlim odnosom in bo s tem oba ohranjal v njuni nefunkcionalnosti. Prvi otrok je tudi čustveno povezan s svojim očetom, kar se najbolj nazorno pokaže v primerih, ko ima oče izvenzakonsko razmerje. Njegov otrok bo, ko bo odrasel, varal svojo partnerko ali pa bo ona varala njega. Starševstvo ne more biti nadomestilo partnerskega odnosa © Drugi otrok je čustveno bolj povezan s svojo mamo. Utelešal bo njene nerazrešene čustvene vsebine. Boj kot je ona nezadovoljna sama s sabo in s partnerjem, bolj kot je jezna, osamljena in razočarana, bolj bo ta čutenja prenašala na svojega otroka, ki bo postal grešni kozel in dežurni »krivec« za vse slabo, kar se v družini dogaja. Mama se bo do njega obnašala tako, da bo čutil vsa njena zanikana in potlačena čutenja. Na primer, pripisovala mu bo, da je on kriv za vso njeno nesrečo, ker je ne uboga. Tako se bo otrok počutil vedno bolj osamljen in bo nosil občutek grenkobe, jeze ter nemoči. S tem ko mu starši pripisujejo slabosti in ga stalno opominjajo na njegove napake, mu ne dajo možnosti, da bi postal drugačen. Kajti prav takšnega otroka ta družina potrebuje, drugače bi se morala partnerja soočiti sama s sabo in s svojim razpadajočim odnosom, tega pa nočeta. Partnerja, ki sta svoj partnerski odnos zanemarjala, bosta ob osamosvajanju njunih otrok začutila grozo in bolečino, kajti z njihovim odhodom izgubljata smisel svojega življenja. Njun otrok bo le s težavo odšel od doma, ob tem pa ga bo spremljal občutek krivde in razočaranja. Partnerja pa, ki sta vseskozi negovala zdrav partnerski odnos, se bosta ob odhodu njunih odraslih otrok od doma veselila, saj sta jih vzgojila v odgovorne in samostojne osebe, NOVOST NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH Brezplačna učna pomoč v Nazarjah Ljudska univerza Velenje v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje RS območno enoto Velenje, pričenja v ponedeljek, 3. aprila nuditi učno pomoč v Centru za samostojno učenje v Nazarjah. Učna pomoč (inštrukcije nezapos- lenim osebam za različne predmete, ki obiskujejo različne šole in tečaje) bo mentorica do konca junija izvajala vsak ponedeljek od 11. do 19. ure. Jože Miklavc NOVA LJUBLJANSKA BANKA Naložba Vita 13 = Visoka naložba Izbira pravega varčevanja oziroma naložbe ni lahko opravilo. V poplavi najrazličnejših varčevalno naložbenih možnosti, ki nam jih ponujajo različne finančne ustanove, se večina izmed nas težko znajde, zato smo se po nasvet odpravili kstrokovnjaku v Novo Ljubljansko Banko. Aleša Lončarja iz poslovalnice Mozirje smo vprašali, za katero obliko varčevanja se varčevalci trenutno najbolj odločajo in kaj bi nam priporočil on. Aleš Lončar varčevalcem svetuje Visoko naložbo Aleš Lončar nam je povedal, da se varčevalci trenutno najbolj odločajo za njihovo novo naložbeno življenjsko zavarovanje, imenovano Visoka naložba. Lončar pravi, da je naložba res atraktivna in po kratki predstavitvi smo se lahko tudi mi prepričali, da gre za »visoko« naložbo v večih pogledih. Naložba je namreč vezana na košarico delnic 30 svetovno znanih podjetij, ki velik del svojih prihodkov ustvarijo na trgih Južne Amerike in Azije. Posredna vezava donosa na trenutno najhitreje rastoča gospodarstva na svetu, predstavlja dober potencial za rast naložbe. Poleg tega bodo imetniki Visoke naložbe ob koncu zavarovanja v donosu košarice delnic udeleženi 110%, kar pomeni, da bodo prejeli še 10% več, kot bo porasla košarica delnic. Pomemben podatek je tudi, da naložba nudi zaščito glavnice, da je polica Visoke naložbe lahko podlaga za najem lom-bardnega posojila, z njo pa je mogoče zavarovati tudi katerokoli posojilo, najeto v NLB. Če vasje ponudba vsaj malo zamikala, se oglasite v poslovalnici Mozirje, kjer vam bodo z veseljem podrobno predstavili ponudbo in vam svetovali o izbiri za vas ustrezne rešitve. Z obiskom pa le ne odlašajte predolgo, ker se lahko zgodi, da ostanete brez svoje Visoke naložbe, ponudba bo namreč na voljo le do predvidoma 14.aprila 2006. Dosegljivi so na naslovu Nova Ljubljanska banka, Poslovalnica Mozirje, tel: 03 839 17 25. PR Q/flawca 5 /eH ... Gibanje števila prebivalcev v letu 2000 NA RAČUN MOZIRJANOV VEČ ZGORNJESAVINJČANOV Po podatkih Upravne enote Mozirje je 31. decembra lani v Zgornji Savinjski dolini prebivalo 16.743 občanov, kar je 21 več kot leto poprej oz. 67 več kot leta 1998. V občini Mozirje je na zadnji dan lanskega leta živelo 6.299 prebivalcev, kar je 31 več kot leto poprej. V občini Nazarje je na isti dan živelo 2.748 oseb, torej dva manj kot prejšnje leto. Na Ljubnem je ta čas živelo 2.800 oseb in trije manj kot prejšnje leto, v Lučah 1.661 oseb, tudi trije manj kot lani, v Solčavi 573 oseb in dva manj kot lani ter v Gornjem Gradu 2.662 prebivalcev, število se v primerjavi z letom prej ni spremenilo. 10 /eti ... ZŠAM Zgornje Savinjske doline PROMETNA VARNOST SEJE POSLABŠALA Prometna varnost v naši dolini in v celjski regiji nasploh se je precej poslabšala. V lanskem letu se je na cestah celjske regije pripetilo 5-997 prometnih nesreč. V nezgodah je umrlo 57 ljudi. Glavna vzroka preštevilnih nesreč sta še vedno prevelika hitrost in vožnja pod vplivom alkohola. 15 /eH... Mozirje REVITALIZACIJA STAREGA TRŠKEGAJEDRA V KS Mozirje pričenjajo v teh dneh javno razpravo o revitalizaciji starega trškega jedra. Osnovni projekt je bil izdelan na Fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani. Projekt je seveda samo osnutek za javno razpravo, v kateri bodo lahko vsi občani posredovali svoje pripombe in predloge ter tako neposredno vplivali na spremembe v njem. V ta namen bo KS Mozirje organiziral zbor občanov. Pripravila Tatiana Golob RINGA RAJA V LUČAH Izročilo dedkov in babi< še ne bo izumrlo Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Mozirje, Velenje in Žalec ter Osnovna šola Blaža Arniča Luče so sredi marca organizirale 7. območno srečanje otroških folklornih skupin osnovnih šol in društev območja Zgornje Savinjske doline, Velenja in Žalca. Med šestimi folklornimi skupinami so se občinstvu predstavile kar dve iz Gornjega Grada in ena iz Luč. Gornjegrajski mali plesalci so pod vodstvom Marije Vincek predstavili otroške vragolije pod naslovom Mi pa kruh pečemo. Varovanci Marte Tesovnik so pokazali nekaj rajalnih iger in izštevank z naslovom Petelinček pa na goro gre. Domačine so zastopali njihovi najmlajši, ki so se prvih plesnih korakov učili pod vodstvom Saše Vrabič, in gledalce vabili Greva plesat. Na podobnih prireditvah se vsako leto srečajo ljubitelji ljudskega 16. NACIONALNI OTROŠKI PARLAMENT Mladi so razbijali tabuje V ponedeljek, 13. marca, je v veliki dvorani Državnega zbora RS v Ljubljani potekal 16. nacionalni otroški parlament, katerega se je udeležilo veliko otrok z vseh koncev Slovenije. Med njimi so bili tudi predstavniki Savinjsko-Šaleške regije, in sicer Nermin Grošič, Matej Ramšak, Tjaša Jarc, Blaž Bric, Valentina Plaskan, Nejka Golič ter Špela Račnik, učenka 9. b razreda iz OŠ Rečica ob Savinji kot novinarka. Udeleženci 16. nacionalnega otroškega parlamenta iz Savinjsko-Šaleške regije (foto: Špela Račnik) Otroške parlamente na nacionalni ravni že od leta 1990 organizira Zveza prijateljev mladine Slovenije, na lokalni ravni pa njena društva in zveze. Tema letošnjega šolskega parlamenta so bili tabuji, katere so zgovorni osnovnošolci razbijali najprej na šolskih, občinskih in regijskih parlamentih, nato pa so se izbranci posameznih regij udeležili še nacionalnega otroškega parlamenta. Najprej so se o tabujih pogovarjali v štirih različnih skupinah in sicer na štiri različne teme. Mladi parlamentarci so razglabljali o spolnosti in zlorabah, drugačnosti, družini ter odvisnostih. Ob izmenjavi mnenj je nastalo tudi kar nekaj zanimivih predlogov, katere so potem predstavili tudi na plenarnem delu zasedanja. Med drugimje bil podan predlog o ustano- vitvi varuha otrokovih pravic in uvedbi spolne vzgoje v osnovne šole. Med gosti tega parlamenta so bili tudi predsednik Državnega zbora France Cukjati, dr. med. in višja državna tožilka ter generalna sekretarka društva, ki skrbi za pomoč žrtvam nasilja, Vlasta Nussdorfer. Mladi, ki so se udeležili otroškega parlamenta, upajo, da bodo njihovi predlogi upoštevani. Izbrana je bila tudi tema prihodnjega, 17. nacionalnega parlamenta, in sicer devetletka. Vsi tisti srečneži, ki so se parlamenta udeležili, so dokazali, da lahko tabuje razbijejo, le predsodkov se morajo znebiti. In morda bo prav kdo izmed njih nekoč sedel na enem izmed tistih parlamentarnih stolčkov in odločal v dobro vseh nas. ŠR Najmlajši Lučani so gledalce vabili Greva plesat (foto: Marija Šukalo) plesnega in pevskega izročila. Najboljši svoje igre in plese pokažejo tudi na medobmočnih srečanjih, zato je srečanje spremljala strokovna spremljevalka Nežka Lubej. Po njenem mnenju so bile skupine dobro urejene in oblečene in tudi program je v večini ustrezal nastopajočim in njihovi starosti. Otroci so bili sproščeni, igre med seboj primerno povezane v celo- to. Prav tako je Lubejeva pohvalila organizacijo in prireditveni prostor, ki je kljub majhnosti ustrezal vsem nastopajočim. Med tistimi, ki so se predstavili v Lučah, bo lahko izbrala kvalitetne skupine, saj so vsi nastopajoči in njihovi mentorji dokazali, da v igrah in plesih izročilo dedkov in babic še ne bo prav kmalu izumrlo. Marija Šukalo JVIZ OBČINE MOZIRJE OE VRTEC MOZIRJE ŠOLSKA ULICA 25 3330 MOZIRJE VPIS OTROK V VRTEC MOZIRJE IN REČICO ZA ŠOLSKO LETO 2006/2007 (vstop v vrtec 1.9.2006) Vpis otrok v vrtec Mozirje in vrtec Rečico bo trajal do 10.5.2006. Otroka lahko vpišete v vrtec na podlagi pismene prijavnice, ki jo dobite skupaj z ostalim gradivom v tajništvu vrtca Mozirje ali na spletnem naslovu: www2.arnes.si/-jvizcemo4s. Vse dodatnejnformacije dobite pri tajnici vrtca Mozirje, Šolska ulica 25, 3330 Mozirje, telefon 839-53-06. TEDEN ODPRTIH VRAT V VRTCU MOZIRJE IN REČICA OD 10.4. DO 14.4.2006 od 8.30 do 10.30 Prisrčno vabljeni otroci in starši, da obiščete vrtec v tem času ter spoznate delo in igro v skupini, katero bi obiskoval vaš otrok. 200 LET TREH KLENIH MOZIRJANOV Z roko v roki za napredek V Mozirju skoraj ni prireditve, pri kateri ne bi tako ali drugače sodelovali brata Jože in Franc Marolt ter Jože Skomšek. Slednji je profesionalno in še boij po duši vrtnar, ki bdi nad »svojim otrokom«-parkom slovenskih vrtnarjev, Brecljeva brata pa sta gonilni sili mozirskega miajevske- ga društva. Pred dnevi so v družbi prijateljev in društvenih sodelavcev slavili okrogli jubilej. Skupaj so namreč dopolnili okroglih 200 iet življenja, kar pomeni, da možakarji niso ravno rosni mladeniči, čeprav jim energije in delovnih načrtov ne primanjkuje. Njihova glavna vrlina je, da znajo pritegniti ijudi k sodelovanju, kar pa je v današnjih časih mogoče le z lastnim vzgledom. Mozirje je eden redkih krajev, kjer ob vsaki bolj ali manj pomembni krajevni slovesnosti postavijo mlaje, s katerimi ljudem, ki ne živijo v kraju, oznanijo dogodek. Pred ieti so se celo spogledovali s slovenskim rekordom v višini postavljenega mlaja, čeprav možje zatrjujejo, da njihovo poslanstvo ni v postavljanju rekordov, ampak združe-vanju ljudi in širjenju pozitivne energije. In slednje jim v resnici ne manjka. Savinjčan (od leve) Jože Skornšek in brata Jože ter Franc Marolt so skupaj praznovali 200 let (foto: EMS) SLOVESNOST OB MATERINSKEM DNEVU V BOČNI Prisrčen nastop otrok iz vrtca, šolarjev in pevcev V nedeljo popoldne so v Bočni varovanci vrtca, učenci tamkajšnje osnovne šole in čiani KUD Bočna pripravili praznično popoldne ob materinskem prazniku. Izvedli so različne igre, skeče in pevske nastope ter celo ponovili letošnji festival slovenske popevke »Š-EMA«. Ob razvedrilnih nastopih otrok je praznično čestitko, namenjeno materam, mamicam in ženam namenil Marko Potočnik, kije primerjal položaj ženske in predvsem mame v naši današnji družbi z razmerami, v katerih živijo matere po svetu. Izrazil je spoštljiv odnos do poslanslva materinstva, ki ga tudi naša družba še ne odraža v tolikšni meri, kot bi želeli. Med drugimje menil, da odraščajoči otroci ne dojemajo pomena starševstva in materinslva ter da se njihova ljubezen kar izgublja v zmešnjavi različnih vplivov nanje. Staršem pa je namenil opomin, da si vendarle naj vzamejo čas za otroke pravočasno, da ne izgubijo njihovega zaupanja. Prireditev je nato izzvenela še ob pesmih ženskega in moškega pe- ti kulturnem domu v Bočni so mamice navdušili predvsem najmlajši iz vrtca in šole (foto: Jože Miklavc) vskega zbora Bočna ter družine Zavolovšek, ki so opevale lik matere, ženske, žene in njihovega plemenitega poslanstva v družbi. Jože Miklavc Mali Miha privekal je na svet In s prikupnostjo svojo osrečil je naš svet. Hoteli smo sina, vnuka, nečaka, A smo v naročje dobili korenjaka! Lepe želje pa tudi Bernardki, mamici tvoji za rojstni dan, ki ja konec marca slavi, z očkom Isorjem naj ti vedno ob strani stoji! Družina Krajner in Lojen Avtomobilski kotiček \___________________ ČAS JE ZA MENJAVO PNEVMATIK Sodobna oprema za sodobne storitve Piše: Igor Pečnik Menjava pnevmatik je od 15. marca dalje v polnem teku. Zimske dol in letne gor. Tako enostavno to gre. Kdor ima lita platišča, ga marsikdaj boli srce, ko vulkanizerji z raznim orodjem grobo odstranijo stare pnevmatike in namestijo nove. V takšnih primerih so poškodbe na občutljivem laku aluminijastih platišč skorajda neizogibne. Pa tako draga so bila! Da ne govorim o tem, da je na teh platiščih potrebno uporabiti samole-pljive uteži in ne tiste, ki se bočno pritrdijo na zunanji rob. Vseh naštetih strahov ste rešeni pri vulkanizerjih, ki uporabljajo najsodobnejše naprave za menjavo pnevmatik na alu platiščih. Mednje sodi tudi Jože Novak, ki ima v Okoni-ni hitri servis Vulco. Kot nam je povedal, predstavlja nakup takšne naprave resno investicijo, saj se cena giblje okoli tri milijone tolarjev in pol. V praksi zadeva dobro deluje, je pa treba poudariti, da poteka menjava pnevmatik na ta način nekoliko počasneje kot po starem postopku. Artiglio master je proizvod podjetja Corghi in zagotavlja brezhibno menjavo pnevmatik predvsem na alu platiščih. Njegova prednost je tudi v možnosti menjave pnevmatik, ki šele prihajajo na trg in imajo to lastnost, daje z njimi mogoče voziti do hitrosti 80 km/h tudi takrat, ko so popolnoma prazne (run fiat). Zaradi njihove sestave in trdote teh pnevmatik sicer sploh ni možno menjati ali pa zelo težko. Vulco hitri servis je franšiza podjetja Goodyear, kije v Sloveniji pris- oten skozi tovarno Sava Tyres. Prednost je v hitri obdelavi podatkov, saj so franšizni servisi računaln- iško povezani s centralo, in posledično hitri dostavi pnevmatik, saj je dobava v roku enega dne. V tem trenutku deluje v Sloveniji okrog 35 Vulco franšiz. Novakovi se z avtomobili ukvarjajo že od leta 1974, ko so začeli z dodatno zaščito podvozij s premazi Dinitrol. V hitrem servisu Vulco vam poleg menjave olja in gum (tudi za traktorje in kamione) ponujajo še menjavo izpuhov in optiko podvozja. Pri njih lahko kupite vse vrste pnevmatik, ponujajo pa vam tudi več različnih vrat alu platišč. Razveseljiv je podatek, da vam zimske pnevmatike uskladiščijo do naslednje zime, za minimalno plačilo pa jih temeljito očistijo in pripravijo na počitek. Podoben postopek opravijo na vašo željo tudi z letnimi pnevmatikami, kar pa pride v poštev seveda jeseni. VOZILI SMO: MAZDA5 CD110 Družinsko ležerna ali športno dinamična Mazdo5 smo vam v obliki zapisa stesine vožnje predstavili novembra lani, od decembra dalje pa je mazda5 v Sloveniji na voljo tudi z dvema turbodizelskima motorjema z dovodom goriva po skupnem vodu. Prvi iz prostornine dveh litrov iztisne 110 konjskih moči, drugi celo 143 KM, oba pa nastopata v kombinaciji s šeststopenjskim menjalnikom, ki pripomore k manjši porabi goriva in udobnejši vožnji. Mazda5 je v svojem razredu enoprostorskih vozil edinstven primer zaradi obojestranskih drsnih vrat in »karakuri« sistema sedežev in prostorov za shranjevanje različnih predmetov. Vozilo s sedmimi sedeži je mogoče v nekaj trenutkih na enostaven način spremeniti v 5-, 4- ali 2-sedežnik, brez da bi pri tem odstranili iz avtomobila en sam sedež. Delovni prostor voznika mazde5 je, kot se za enoprostorce spodobi, nekoliko višji in bistveno preglednejši. Razpored stikal in krmilnih ročic je podoben kot pri ostalih Mazdinih modelih. Ko enkrat spoznaš njihovo logiko, ti je vse jasno. Bislvena novost vtestnem voziluje bil le šeststo-penjski menjalnik z vzvratno prestavo »navzdol-levo-naprej«. Kratka prestavna ročica na priročni sredinski konzoli vzbuja videz športnosti, pretikanje pa je »nemško« natančno, Na začetku meje ročica nekajkrat presenetila s sunkovitim vračanjem iz vzvratne prestave v nevtralni položaj, kmalu pa sem se je navadil in od takrat dalje samo še užival v menjanju prestav. Mazda5 premore celovit komplet varnostne opreme za zagotavljanje pasivne varnosti. Varnostni vreči za voznika in sovoznika, prednji bočni varnostni vreči in varnostni zavesi, ki zavarujejo glave potnikov v vseh treh vrstah, dopolnjuje Mazdin napredni sistem za porazdelitev in absorbiranje energije, ki zmanjša deformacije v primeru trka. Za aktivno varnost skrbijo protiblokirni zavorni sistem ABS, elektronska porazdelitev zavorne sile EBD, sistem za zaviranje v sili EBA, sistem proti zdrsu in zanašanju DSC in sistem proti zdrsu pogonskih koles TCS. Vožnja z mazdo5 CD 110 je lahko družinsko ležerna ali pa športno dinamična. Zmogljiv motor in njegovim karakteristikam prilagojen menjalnik omogočata suverene manevre v prometu, seveda pa je lahko mazda5 tudi povsem pohlevno prevozno sredstvo, ki se v tem primeru oddolži s skromno porabo goriva. Le-ta pri konstantni vožnji z zmerno hitrostjo ne preseže šestih litrov, mestna vožnja pa zahteva v povprečju kakšen liter več. Poraba na testni vožnji je bila seveda višja, dobrih osem litrov na sto kilometrov, karje razumljivo, saj sre-brno-zeleni lepotici res nismo prizanašali. Pri vožnji po avtocesti meje zamikalo, da bi se z mazdo5 podal na potepanje po Evropi. Kdove, morda se mi želja nekoč uresniči... Franci Kotnik Šport, Organizacije, Ljudje in dogodki KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Mladi po novem letu spet uspešni Sezono 2005/06 so mladi košarkarji KK Nazarje zaključili s tekmami kadetov in mladincev v drugem delu tekmovanja v 2. slovenski košarkarski ligi. Tekmeci v sklepnem delu postanejo po kvaliteti enakovredni in tako so tudi naši kadeti našli svoje žrtve vekipah iz Kranjske Gore in Kamnika ter vtekmah z njima zabeležili tri zmage in en poraz. mestom v Sloveniji. Tako so se nazorske generacije po kakovosti že kartrdno zasidrale v zlati sredini. Starejši pionirji (generacija '92 in mlajši) so se tl marca v Prevaljah Večina igralcev, to pa so tisti, ki so dosegli velik uspeh pri pionirjih z 22. mestom v Sloveniji, bo igrala za kadete tudi v prihajajoči sezoni. V tem mesecu so že igrali na dveh turnirjih v Mariboru v okviru poletne lige in si med 16 ekipami iz vzhodne Slovenije že zagotovili uvrstitev v zgornjo polovico. Premagali so ekipi iz Ljutomera in Ptujaterizgubilizekipama košarkarskih šol Mario Primorac in Maribor. Ker igrajo sedaj proti igralcem, ki so njihovi vrstniki, se lahko lažje vidi, da so nazorski mladeniči res dosegli visok nivo košarke in lahko od njih še pričakujemo napredek in dobre rezultate. Mladinci so igrali za razvrstitev od 41. do 61. mesta. S Krškim so izgubili dvakrat, medtem ko so Rudar iz Starejši pionirji KK Nazarje so v Prevaljah prepričljivo premagali ekipi Velenja in Koroške Trbovlja dvakrat premagali, 1:1 odigrali z Zagorjem in se na koncu uvrstili na pozicijo med 45. in 49. s prepričljivima zmagama nad ekipama Velenja in Koroške tudi za sezono 2006 uvrstili v 1. SKL. Tako so ponovili uspeh generacije '91 in upajmo, da bodo dosegali zmage tudi v najkvalitetnejšem rangu. Njihovi nasprotniki v pomladanskem delu bodo naslednje ekipe: Lastovka iz Domžal, Litija, Union Olimpija A, Domžale A in Mavrica Kamnik A. Že to nedeljo dopoldne varovanci trenerja Primoža Jelšnika vabijo ljubitelje košarke v športno dvorano Nazarje, kjer boste vse do sredine junija lahko praktično vsako nedeljo uživali v vragolijah mladih mojstrov z žogo. V klubu so se namreč odločili, da so v kategorijo pionirjev za prvenstvo prijavili dve ekipi, ki bosta tako izmenično nastopali v domači dvorani. Ekipa Nazarje B pod vodstvom Nejca Gelba bo v B SKL začela s tekmami v maju. Razpored tekem obeh ekip bomo sproti objavljali v napovedniku na zadnji strani Savinjskih novic, katerim se KK Nazarje zahvaljuje za pomoč pri popularizaciji košarke. Tomaž Križnik KRATKA NOVICA V regijsko selekcijo Savinja v kategoriji pionirjev do 14 let so bili med 16 igralci za igranje na turnirjih selekcij regij izbrani kar štirje igralci KK Nazarje: Žiga Plesnik, Sergij Potočnik, Jaka Planovšek in Miha Ugovšek. Pomočnik trenerja selekcije je tudi letos nazorski trener Nejc Gelb. Zaželimo fantom čim boljšo igro in lastno afirmacijo. TK POJASNILO V 12. številki Savinjskih novic sem v prispevku Prijateljstvo ne pozna roka trajanja zapisala, daje za vse štiri koncerte, ki so se odvijali v nazorski športni dvorani, glavni »krivec« ravnatelj Zvone Smrke. Tako je bilo namreč mogoče sklepati iz njegovega nagovora. Ob tem velja posebej poudariti, da so bili soorganizatorji omenjenih štirih koncertov Radio Ognjišče, Občina Nazarje, JP Dom Nazarje in OŠ Nazarje. Marija Šukaio LJUBNO OB SAVINJI Študentje prisluhnili popotnikoma Zgomjesavinjski študentski klub je zadnjo soboto v marcu gostil študenta pomorstva Mirana Ogrina iz Kopra in alpinista Tomaža Humarja iz Zagorice pri Kamniku. Ljubenskim študentom in vsem ljubiteljem morja in gora sta predstavila svoja potopisa. tudi o osebnih krizah, ki so ga spremljale v življenju ter poznejših dobrodelnih akcijah in ustanovitvi fundacije. Ogrin je obiskovalcem v Ijuben-skem kulturnem domu predstavil svoje sedemmesečno bivanje na ladji Kamnik. Z njoje kot strojnik pre-plul velik del morja ter obiskal Indijo, Kitajsko in številne druge države. Alpinist Tomaž Humar pa je spregovoril o svoji življenjski poti, ki je povezana z osvajanji vrhov gora po svetu in tudi doma. Ob filmu, kjer so bile predstavljene številne pasti visokogorja in lepote vrhov, je razgrinjal življenje od zgodnje mladosti do danes. Spregovoril je Ob zadnji vrnitvi iz objema gora, ko se je vrnil zaradi izdatne pomoči številnih ljudi iz Pakistana in domovine, seje odločil, da jim to dobroto vrača s sredstvi dobrodelnih akcij in tako pomaga razvoju dežele, ki mu je dala novo življenje. Več o njegovih vzponih in razmišljanjih boste lahko izvedeli v intervjuju v eni od naslednjih številk našega časopisa. Marija Šukaio Predsednik ljubenskih študentov Jernej Petrin je po predavanju Tomažu Humarju izročil spominsko darilo (foto: Marija Šukaio) OBČINA NAZARJE NAZARJE Občina Nazarje na podlagi 8. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Ur. I. RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje (Uradno glasilo ZSO. Št. 13/05) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje 1. Predmet javnega razpisa Predlog javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v letu 2006, ki jih bo Občina Nazarje sofinancirala iz občinskega proračuna. 2. Višina razpisanih sredstev V proračunu Občine Nazarje je za sofinanciranje programov kulturnih dejavnosti zagotovljenih 1.080.000,00 SIT. 3. Prijava na razpis Na razpis se lahko prijavijo: - društva, registrirana v skladu z Zakonom o društvih, - samostojni izvajalci na področju kulture - zasebniki in drugi, ki delujejo na področju ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter so njihovi kulturni programi v interesu Občine Nazarje. Pravico do sofinanciranja imajo izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v občini Nazarje, - da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, - da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo, ki jo določa Zakon o društvih -vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, - aktivno delujejo najmanj eno leto. Razpisna dokumentacija je na voljo na sedežu Občine Nazarje. Prijave na javni razpis dostavite osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom: »NE ODPIRAJ- RAZPIS KULTURA 2006«, na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje do 14.4. 2006 do 12.00 ure. O izidu javnega razpisa bodo vlagatelji obveščeni s sklepom. 4. Končna določila Program mora biti finančno ovrednoten in navedeni viri financiranja. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Nazarje. Z izbranimi izvajalci bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju. Župan Ivan PURNAT PLANINSKO DRUŠTVO LUCE Zimski pohod na Raduho Planinsko društvo Luče je bilo letošnjo tretjo marčevsko soboto že šestnajstič organizator tradicionalnega Arničevega zimskega pohoda na Raduho. Letos je bil pohod zimski v pravem pomenu besede, saj je pohodnike na cilju, sneženem oklepu. Sneg v količinah, kot ga ni bilo že vrsto let, pa ni bil ovira nekaterim najvztrajnejšim, ki so se kljub težkim pogojem za hojo podali na vrh Raduhe. Ostali zvesti planinski prijatelji, ki so prišli od vsepovsod, od Primorske do Štajerske, Koča na Loki je pohodnike pričakala v snežnem oklepu (foto: Franjo Atelšek) pri koči na Loki pričakala prava zimska pravljica, četudi obdana z neprijazno, sivo meglo, nič kaj podobno pomladi, ki je vdolini že trkala na vrata. Koča seje številnim pohodnikom (blizu 150), ki so se udeležili pohoda, kar nekako skrila v debelem pa so pri prijaznih oskrbnikih na Loki nabirali moči in pokramljali o ljubezni do planin in pohodnišlva, kijih že vrsto let - nekateri izmed njih so se udeležili vseh dosedanjih pohodov - druži na podobnih planinskih srečanjih. Franjo Atelšek KNJIŽNICA MOZIRJE Novosti s knjižnih polic LEPOSLOVJE-MLADINA Glogovec, Viktorija Zmaga: Sanjske konjske zgodbe, Gregorčič Goremc, Barbara: Tri pike..., Kočar, Tomo: Razvajeni detelček (slikanica), McDonald, Megan: Judy Moody jasnovidka, Rudolf, Mojca: Nenavadna želja, Pečar, Marijan: Protej in Proteja (slikanica), Sta-man, Jasna Branka: O začarani jelši (slikanica), Biba leze: izbor pesmi DiTerlizzi, Tony: Kamen vsevid, DiT-erlizzijony: Knjiga o škratih, Knister: Mala čarovnica Lili, Vitez na kolesu. LEPOSLOVJE-ODRASLI Matthee, Dalene: Fielin otok, Glas ljudstva: pisma Dušanu Vaupotiču Duletu, Jutra v Rusiji, Kociancich, Vlady: Plitvine strahu, Jovanovič, Marko: Beneško zrcalo Tournier, Michel: Pete kali, Tihomorski limb, Hemon, Aleksander: Nowhere Man, Nobbs, David: Obzirno slovo. STROKOVNA LITERATURA Slovenščina in njeni uporabniki v luči evropske integracije, Neuvirt, Oskar: O gasilcih in gasilstvu malo drugače, Dediščina v rokah stroke, Stopar, Ivan: Svet viteštva, Utrinki iz slovenske zgodovine, Državna ureditev Republike Slovenije, Zupančič, Karel: Dedovanje podjetniškega premoženja, Predpisi s področja delovnega prava in socialne varnosti, Kostolany, André: Kaj bo z borzo?, Keen, Sam: Ogenj v trebuhu, Bodanius, Walter: Knjiga o vedenju. 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA V Tolminu »uporniki« boljši od »graščakov« Uvodno tekmo končnice za obstanek, med domačimi uporniki in nazorskimi graščaki, so zasluženo dobili gostitelji. Slednji so bili konkretnejši, veliko bolj so si želeli zmage, na drugi strani pa so Dela-meini varovanci prikazali eno svojih slabših predstav, ki jo bo potrebno čim prej pozabiti. Za to nimajo na razpolago veliko časa, saj jih že 7. in 14. aprila čakata doma odločilni tekmi sezone in predvsem obračun s Tomažem bo dal odgovor na vprašanje, kdo ostane in kdo se poslavlja iz elitne deseterice slovenskega futsala. Puntarji so se s to zmago dodobra oddolžili Nazarčanom za dva poraza v prvenstvu in si s sedmimi točkami bržkone že zagotovili obstanek. Danes gostijo še Tomaž, naslednja dva petka pa se končnica seli v Nazarje, kjer se bo usoda igrala z našimi graščaki. Ti potrebujejo za obstanek vsaj zmago s Tomažem, ki jo bo potrebno potrditi tudi v Ormožu v primeru, da Tomaž vsaj enkrat preseneti Puntar. Franjo Pukart JU-JITSU KLUB SAMURAJ Dobri rezultati na Italia Open V nedeljo, 19. marca, se je v športni dvorani v Pieve di Cento (Bolonja) odvijalo odprto prvenstvo Italije v ju-jitsu borbah za člane. Na prvenstvu so sodelovali tekmovalci iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Norveške, Bangladeša in Slovenije. Tekmovanja so se udeležili tudi trije tekmovalci iz Jujitsu kluba Samuraj iz Gornjega Grada. Vsi trije so kljub preživeti noči na poti do Bolonje pokazali dobro fizično in tudi tehnično pripravljenost. Tekmovalci Ju-jitsu kluba Samuraj s trenerjema V kategoriji članov do 69 kg je Miha Pančur prvi od Samurajev pričel z borbami in po začetni tremi dobro nadaljeval ter si prislužil borbo za tretje mesto. Z dobro prikazano tehniko je v svoji kategoriji osvojil bronasto medaljo. Gregor Ročnikje v kategoriji do 77 kg prav tako po uvodni tremi z borbami odlično nadaljeval. V borbi za tretje mesto je z lahkoto ugnal svo- jega nasprotnika in tako zasluženo zasedel tretje mesto. Zbirko medalj iz Italia Open je dopolnila Barbara Virant, ki je v kategoriji članic do 55 kg prav tako osvojila tretje mesto, tesen poraz je doživela edino proti domačinki. Dan seje uspešno končal za vse tri tekmovalce kluba, ki so se tujini predstavili v dobri borbeni luči. Barbara Virant KMN Puntar Tolmin : KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 4:2 (3:1) Tolmin. Športna dvorana. Gledalcev: 250. Sodnika: Sead Nadarevič in Borut Šivic. Delegat: Mahmut Fajič. Strelci: 1:0 Smiljanič (13), 2:0 Kragelj (14), 3:0 Kragelj (15), 3:1 D. Kugler (15), 4:1 Kragelj (31), 4:2 Delamea (38). KMN Puntar Tolmin: Kragelj, Kobal, Zlatoper, Čujec, Kovač, Rosič, D. Rutar, Melink, Gregorčič, Smiljanič, A. Rutar, Mohorič. KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Mihajilovič, Vreš, Brinjovc, Delamea, V. Kugler, D. Kugler, K. Šemenc, J. Šemenc, Hren, Predovnik, Tratnik. Rumeni kartoni: Mihajilovič (KMN Nazarje Glin-IPP-AM Miklavc), Kovač, Melink (KMN Puntar Tolmin). Igralec tekme: Igor Kragelj (KMN Puntar Tolmin). Lestvica lige za obstanek: 1. Puntar Tolmin 1 100 4:2 (2) 7 (+4) 2. Nazarje Glin IPP-AM Miklavc 1 001 2:4 (-2) 2 (+2) 3. Tomaž Ormož 1 000 0:0 (0) 0 (+0) Razpored nadaljevanja končnice: 31. marec Puntar:Tomaž 7. april Nazarje Glin IPP-AM Mikiavc : Tomaž (ob 19.uri) 14. april Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Puntar (ob 19.uri) 21. april Tomaž: Puntar 28. april Tomaž : Nazarje Glin IPP-AM Miklavc NOGOMETNI KLUB LJUBNO Nadaljuje se spomladanski del Po dolgem zimskem premoru se ta konec tedna nadaljujejo tekmovanja v ligah celjske Medobčinske nogometne zveze. Ljubenske ekipe bodo poskušale popraviti svoj položaj na prvenstvenih lestvicah. Prvi se bodo za prvenstvene točke pomerili ljubenski starejši dečki, tretji po jesenskem delu. Sestava ekipe je praktično enaka kot jeseni pod trenerskim vodstvom Renata Janžovnika, z Rokom Oše-pom in Gregorjem Zamernikom na čelu, dvema reprezentantoma v svoji kategoriji. V uvodnem srečanju vpetek na Ljubnem gostijo vodilno moštvo Malega šampiona iz Celja. Za ljubenske fante vsekakor težak začetek. V soboto pričenjajo s tekmovanjem tudi ljubenski mladinci. Obetavna ekipa, ki pa je jeseni zabeležila preveč, tudi nezasluženih porazov. »Slaba jesen, ki se spomladi ne more ponoviti,« zago- tavljajo fantje pod vodstvom Milana Mekiša in obljubljajo privlačen nogomet ter dobre rezultate. Prvi nasprotnik bodo mladinci Kovinarja iz Štor to soboto na Ljubnem. V jesenskem delu so v Štorah zmagali Ljubenci s 3:1. Člansko ekipo Ljubencev čaka uvodoma lokalni obračun z nekdaj velikim Šmartnim ob Paki. Moštvo, ki ga še naprej vodi trener Rajko Rudnik, okrepljeno s tremi novimi igralci: Matejem Zlodejem, Alešem Apšnerjem in Nenadom Stropnikom, bo poskusilo presenetiti to nedeljo v Šmartnem ob Paki. Jeseni so bili uspešnejši Šmarčani; na Ljubnem 1:3 in v Šmartnem 2:0. Jože Grčar POLICIJSKI NASVETI Pešci, kolesarji, vozniki koles z motorjem ali motornih koles pozor! Policija vsako leto med 1. aprilom in 31. oktobrom izvaja posebej načrtovane aktivnosti za izboljšanje stanja prometne varnosti voznikov in potnikov enoslednih vozil. S prvimi toplejšimi dnevi se prične množična uporaba teh vozil, ki traja nekje do prvih hladnejših dni. V tej množični uporabi pa kot najbolj agresivni izstopajo mlajši vozniki, ki iščejo svojo identiteto in samo-potrditev tudi skozi neprimerne načine udeležbe v cestnem prometu. Če k temu dodamo dokajšnjo mero neizkušenosti in preveliko izkazovanje poguma, ni več daleč trenutek, ko se lahko kaj "zalomi" in pride do nezaželenih posledic. Dejslvo je, da niso samo vozniki enoslednih vozil tisti, ki povzročajo kritične situacije, ampak so še bolj kot drugi ogroženi tudi s strani dru- ČRNA KRONIKA • POŽAR V SUŠILNICI Gornji Grad: 21. marca je kratek stik povzročil manjši požar v obratu sušilnice v podjetju Smreka. Zaradi pravočasne intervencije je nastalo za samo 500.000 tolarjev škode. • RAZBIJAČ Gornji Grad: 21. marca seje neznani storilec lotil javne telefonske govorilnice v Gornjem Gradu. Razbil je steklo, s tem pa podjetju Telekom povzročil za okoli 100.000 tolarjev škode, • PONESREČENI VLOM Gornji Grad: V noči na 24. marec je neznani storilec poskušal vlomiti v trgovski objekt v Gornjem Gradu. S svojim početjem je poškodoval vrata, v notranjost trgovine pa mu ni uspelo vstopiti. • NE NASEDAJTE Mozirje: 25. marca sta se po Mozirju vozili in po hišah prodajali nevredno robo dve osebi. Po govoru sodeč je šlo za državljana madžarske narodnosti. Policisti opozarjajo občane, da ne nasedajo raznim hišnim prodajalcem, ker ponujajo robo brez vrednosti. Ob njihovem pojavu je najbolje obvestiti policiste, ki bodo zoper tovrstne goljufe ustrezno ukrepali. • VROČICA NOČI Nazarje: 25. marca v nočnem času so se v gostinskem lokalu v Nazarjah sporekle tri osebe. Prepir je prerasel v pretep, v katerem je eden izmed njih utrpel lahke telesne poškodbe. • ZBIL PEŠKO IN ODPEUAL DALJE Volog: 28. marca okoli 22. ure seje zgodila nesreča s pobegom na regionalni cesti v Vologu. Neznani voznik je vozil po regionalni cesti iz smeri Bočne proti Šmartnemu ob Dreti. V Vologu je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča trčil v 46-letno peško, kije pravilno hodila po vozišču. Pri trčenju je padla in si poškodovala glavo. Voznikje odpeljal naprej, ne da bi nudil pomoč poškodovani v nesreči. Policisti so na podlagi zbranih obvestil in koristnih podatkov občanov že čez pol ure odkrili poškodovano kombinirano vozilo, parkirano ob cesti, 34-letni povzročitelj pa je spal v vozilu. V postopku je bilo ugotovljeno, daje bil voznik kombiniranega vozila pod vplivom alkohola. Peška je bila z reševalnim vozilom odpeljana v celjsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je na srečo le lažje telesno poškodovala. gih udeležencev v prometu. Tudi za to je več razlogov, med drugimi, da je tovrstne udeležence moč hitreje spregledati in preceniti njihovo hitrost vožnje. Ne glede na to, kdo je povzročitelj prometne nesreče, so vozniki in potniki enoslednih vozil poleg pešcev med najbolj izpostavljenimi udeleženci v cestnem prometu. Smrtnost tovrstnih udeležencev v cestnem prometu je zelo velika, prav tako pa je zelo velika ogroženost s trajnimi in hudimi posledicami. V Sloveniji je v letu 2005 v prometnih nesrečah umrlo 18 kolesarjev, 5 voznikov koles z motorjem in kar 34 voznikov motornih koles. Vsaka, še tako majhna pomanjkljivost ali nepravilnost voznikov enoslednih vozil, je lahko zelo hitro vzrok prometne nesreče, ki se pogosto konča s hudimi, celo najhujšimi posledicami. Kolesarji so poleg pešcev, voznikov koles z motorjem in motornih koles najbolj ogrožena skupina pro- Križ nad Zgornje-s Spoštovani, nisem avtohtoni prebivalec naše lepe dolino. Ko meje škof pred 5 leti poslal sem, pa sem se v dolino zaljubil in se odločil, da bom postal Savinjčan. A ker imam samo 5-letni staž Savinjčana, se nerad spuščam v kake lokalne polemike in dnevno-politična doganjanja. Tudi ni v pristojnosti duhovnika, da se vtika vsepovsod. A kot opažam, posebej v Savinjskih novicah, bi bilo kdaj potrebno narediti izjemo in se oglasiti. Nekateri pač mislijo, da lahko pljuvajo kar počez in povprek po slvar-eh, ki so nam drugim svete. In takrat je čas, da se oglasimo. Seveda ne bo to pismo objavljeno na 7 strani, tudi ne bo povzetek s sliko na naslovnici, atako pačtoje. Dobromisleči in zdravo razmišljujoči bodo tudi na zadnji strani znali poiskati in pošteno oceniti resnico. Že nekaj časa spremljam polemiko glede Zgornje-savinjskih gozdov. Pa Cerkev sem in Cerkev tja, v glavnem pa je Cerkev ljudski sovražnik št. 1.0 kako socialistično! Preprost primer: metnih udeležencev. V prometnih nesrečah so najpogosteje udeleženi starejši kolesarji, še zlasti starejši od 65 let in otroci. Otrok mora imeti pri vožnji s kolesom na glavi zaščitno kolesarsko čelado ne glede na to, ali ga vozimo mi ali se po dvorišču vozi s svo-jim majhnim kolesom. Čelado mora uporabljati tudi na rolerjih, skiroju in kotalkah. Če ga vozimo na svojem kolesu mora biti v posebnem sedežu, ki ga ščiti in preprečuje, da bi otrokovo nogo med vožnjo zagrabilo kolo in bi prišla med špice. Torej nasvet za vsakogar. Preden se s kolesom, kolesom z motorjem ali motornim kolesom zapeljete iz garaže, preverite njegovo izprav-nost. Uporabljajte zaščitna sredstva, posebno čelado, ki lahko ob padcih prepreči marsikatero poškodbo. Predvsem pa pazite na svojo in varnost ostalih udeležencev v prometu. Benjamin Kanjir vinjskimi gozdovi? imaš lep travnik. Nekega dne pride sosed in ker je močnejši od tebe se travnika meni nič tebi nič polasti. Seveda moraš zaradi tega prodati nekaj živine, a kaj si moreš - pravica močnejšega. A nekega dne se zgodi, da pride v deželo spet vladavina prava in poštenost. Zahtevaš, kar je bilo tvojega pa nepošteno odvzetega. Asosed se z vsemi močmi upira, da bi ti travnik vrnil. Končno je v to prisiljen, čeprav se izgovarja na zakone in predpise, kot seje izgovarjal, kotijetravnikvzel (spetzelo socialistično). Seveda sosed prepriča tudi vse svoje delavce, njihove družine in lokalno skupnost, da siti, ki si pravi in edini lastnik travnika pravzaprav grdobec, ki jim hočeš od ust odtrgati težko prislužen kos kruha (seveda, da je ukraden, nihče ne govori). A pravica skazica se končno izkaže in travnik dobiš nazaj. Sedaj pa pride taisti sosed in glej ga, zlomka, se ti ponudi za upravljanje s tvojim travnikom. Ja, ubogi sosed, kako je žalosten, ko ne more več zastonj iz sosedovega travnika krmiti svoje živine. Leta 1945 so takšni in drugačni »sosedje« z rdečimi zvezdami vzeli, kar so pač potrebovali. Tako velikim kmetom, tovarnarjem kot seveda tudi Cerkvi. Ni mi treba dokazovati, ker so to naredili že drugi, od kod Cerkvi gozdovi, travniki in ostalo. Kot darovi za njeno vzdrževanje ali kot pošteno kupljena je ta lastnina škofij in župnij bila nacionalizirana, po pravi maniri boljševistično - komunistične revolucije. Dediči te revolucije danes so najbolj glasni, ko treba metati polena pod noge tistim, ki želijo samo pošteno in pravično novo slovensko državo! Križ nad Zgornje-savinjskimi gozdovi? Ja ljubi Bog, kdo bo pa odnesel gozd iz Zgornje-savinjske doline?!? Kar pa bo pridobljeno iz tega (velikokrat osiromašenega) gozda, pa bo uporabljeno v skupno dobro. V dolini je 38 cerkva in nešteto drugih cerkvenih objektov. Vsak dober gospodar ve, da se tega ne da obnavljati brez sredstev. Verjemite, noben župnik ne škof ne bo odnesel nobene cerkve ali župnišča s seboj v grob. In nauk: kdor seje veter bo žel vihar. G. Cajner in ostali tovariši, nisem dolgo vdolini, a tudi če bi živel v Prekmurju pa bral Savinjske novice bi mi kot zdravo razmišljujoče-mu človeku bilo vse kaj kmalu jasno. V vsakdanjih pogovorih z ljudmi, tudi (nekdaj) zaposlenimi v GG pa mi postaja vse bolj jasno, da je vse, kar sem zapisal samo majhen del veliko večje in grše resnice. Žal mije, da so nedolžni delavci poteg- ,OG^E STO*/r% Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. i ___________ŠEMPETER, Starovaška ul. 12 j Za vsakega enkrat pride dan, kopostaneš zares zelo zaspan. Tudi tvoj je že prišel in z njim si v neznane dežele odšel. Resje, da za naše oči neviden sipostal, a v naših srcih še vedno si ostal. vnukinja Kaja ZAHVALA ob nenadni smrti dragega Franca BEVCA (1951 - 2006) Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darovane maše, ter da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivom Zalesnik Jože s.p., Smreka, KLS, Rihter in ZKZ. Najlepša hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, gasilcem in g. Jožetu Remšaku za ganljive besede. Posebna zahvala gre sosedom, ki so nesebično priskočili na pomoč in nam bili v veliko oporo v teh težkih trenutkih. Hvala lepa! Žalujoči žena Jožica, sinovi Franci, Robi, Matej in hči Nada z družino njeni v ta vrtiljak laži. Ta veliki se itak vedno skrivajo v ozadju. Tam se tudi kopiči, kar je prigrabljeno! Sedaj čakam samo še na tisti dan, ko bodo Savinjske novice po pravilu poštenega novinarstva naredile intervju tudi s pristojnimi iz Ljubljan- ske nadškofije in ta intervju objavile na celi strani. Do takrat pa naj jaz vzamem ta križ na svoje rame, vedoč, da je resnica bila vedno moteča za tiste, ki ribarijo v kalnem. Sandi Koren, župnik v Mozirju Nevoščljivost po taka! Kratek odgovor na nesmiselno pisanje gospe Drstvenšek o gradnji elektrarne. Kolikor mi je znano, ima omenjena gospa prepoved od sodišča za pisanje že večih občanov. Zaradi tega jo opozarjamo, da se zaradi žaljivih člankov in laži v njih javno opraviči. V obratnem primeru bomo zadevo predali pristojnim sodnim organom. To moje pisanje je prvo in zadnje, Kristijan Germelj Raduha 5,3334 Luče immutisi fit Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, ■OKENSKIHPOLIC in &£****„ ■ DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA °47/ee<46 P Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje m Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. aJH Čeprav pokojno spiš. z nami kakor prej živiš. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame Marije ANDREJOVEC iz Trnovca (21.10.1916 - 20.3.2006) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, gasilcem, borcem, upokojencem, g. Petru Kolencu za izrečene besede slovesa in pogrebni službi Morana. Zahvaljujemo se dr. Kelemenu in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Vsi njeni MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Včasih so nam dali na fantovščinah večje kozarce!