m glasilo DELOVNIH LJUDI 02D GIP GRADIS LETO XXI Ljubljana, maj 1979 Heegi-* MLADI TITU . P°zdravi Titu iz srca ljudstva — to so pozdravi, *'Polnjeni z najlepšimi željami, najglobljim spoš-°vanjem, z največjim zaupanjem in najtoplejšo Jubeznijo — za Tita, ,zo njegovo osebnost, misel, a njegovo veliko delo. Take pozdrave, ki jih poši-}Qfno že 34 let, pošiljamo letos Titu za njegov 87. r°]stni dan. Dan mladosti ni samo praznik. Ta dan je bil in je se danes močna vzpodbuda za mlade moči, da se rganizirajo, zberejo in dosežejo nove uspehe. Qn mladosti je postal nekaj, kar naj bi pomagalo, .a mladi postanejo boljši učenci, boljši proizvajalci Sarnoupravljalci. To je prikaz njihove življen-e radosti, vsestranske aktivnosti, uspehov in stremljenj. Letos, ko slavimo velike jubileje Zveze komuni-,°.V’ SKOJ in sindikatov, so iniciative mladih do-rl ePoseben zamah. Dragemu Titu bo mladina da-vala nove kilometre cest in prog, nove tovarne, OVe gozdove, nasipe na rekah... Tudi v letošnji štafeti mladosti, kot v vseh po-vhji*, b° vtkana zakletev mladine, da se bo tudi h °dočnosti borila za zmago idealov, za katere se ori Tit0 na čelu Zveze komunistov že desetletja. QJ naša generacija, tista, ki je na sebi prinesla n V°r^zmage in tista, ki je sedaj v osnovnih in sred-Jm šolah, cela ta kolona večne mladosti ne glede a leta, nosi v sebi duh, zgrajen v revoluciji, kateri a obeležje dala Zveza Komunistov in Tito. meae ■m 2 — GRADISOV VESTNIK ' PRAZNIK v SLOVENSKIH GRADBI Osrednja proslava bo 9. junija v Metliki N CEV ) 3. junij — dan gradbincev je postal ne samo naš vsakoletni praznik, temveč je postal del nas vseh, je naš vsak dan, preteklost in naša prihodnost. Vsakoletno praznovanje tega dne, to je dne, ko so pred 43 leti gradbeni delavci izvedli generalno stavko pod vodstvom komunistične partije in komunistov v sindikalnih vrstah, pomeni za vse nas izjemen dan, ko s ponosom zremo na prehojeno pot in ob kritičnih ocenah doseganja ciljev načrtujemo nadaljnje naloge v procesu izgradnje socialistične samoupravne družbe, ki je bila tudi vodilo udeležencev gere-ralne stavke pred 43 leti. Prav je, da je dan gradbincev na tak, delaven način, s pregledom rezultatov in dogovorom za vnaprej, prisoten v sleherni TOZD, na gradbiščih ter v vseh drugih oblikah združenega dela. Kljub specifičnosti problemov, ki se javljajo v TOZD in nadaljnjih oblikah združenega dela v gradbeništvu, je na sedanji stopnji razvoja in samoupravnega organiziranja vrsta vprašanj, ki so na nek način skupna, vendar so v različnih organizacijah prisotna z različno intenzivnostjo. Med temi so vsekakor zelo pomembna vprašanja nadaljnjega razvoja gradbeništva, v sklopu celotnega družbenega razvoja. V tem pogledu moremo ugotoviti, da smo dosegli rezultate, ki so dobra osnova za naprej, vendar pa pri zaključnih vprašanjih, s katerimi bi še povečali našo učinkovitost, nismo uresničili nalog. Tudi ne izkoriščamo dovolj že ustvarjenih možnosti, katere smo dosegli z dosedanjim razvojem tehnologije, znanosti in razvojem odnosov, še posebno pa nismo izkoristili možnosti, ki jih daje oz. narekuje zakon o združenem delu. Že razvite oblike samoupravnega povezovanja v sestavljene organizacije združenega dela, nadalje tudi druge oblike povezovanja kot so splošno Združenje, samoupravne in- teresne skupnosti v katere smo vključeni, dajejo vsekakor velike možnosti. Zato naj bo tudi to prilika za to, da sindikati analiziramo, kako v teh oblikah delavci v TOZD uresničujemo samoupravno vlogo in cilje ekonomskega razvoja. Prav pa je, da pri tem ocenimo vlogo sindikata na vseh ravneh organiziranosti, naj bodo zato taki dogovori vzpodbuda za krepitev delegatskih odnosov v teh oblikah dogovarjanja in za še večjo usmeritev sindikatov na osnovna vprašanja, s katerimi se koti delavci občani srečujemo. Posebno pozornost bomo namenili samoupravnemu organiziranju delavcev v gradbeništvu in to predvsem z vidika ustvarjanja pogojev in uresničevanja njihove samoupravne vloge ter odločanja na vseh ravneh. Dosedanja organiziranost in rezultati dajejo dobro osnovo, da usmerimo prizadevanja, predvsem pa tudi odgovornost sindikata za uresničevanje dejanske samoupravne vloge delavca. V pogledu organizacijskih oblik in formalnih pogojev samoupravljanja moremo biti najbrž precej zadovoljni, vendar pa je samoupravna vloga delavca znotraj teh oblik in možnosti nezadostna. Prav dan gradbinca je lahko tudi pomembna vzpodbuda, da se odločneje zoperstavimo prisotnim raznim odporom in nedoslednostim. Gradbinci smo preko mnogih uspehov, doseženih v najtežjih trenutkih, dokazali sposobnost, da se proti slabostim sami in uspešno borimo in ustvarili smo pogoje za hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Spoznali pa smo tudi v vseh teh bitkah, da je dejansko samoupravljanje osnovni pogoj vsakega razvoja. Pogled nazaj, na razvoj gradbeništva, s čimer pa je neposredno vezana vloga sindikata, nas nore navdati s ponosom. To pa nas hkrati obvezuje, da se enako odločno in zav- zeto kot v najtežjih dneh borbe za osnovne pravice delavca in v letih obnove spoprijemamo z sedanjimi nalogami. Pogled nazaj naj torej ne bo zaradi spomina, temveč zaradi koriščenja pozitivnih izkušenj in zaradi vzpodbude, kaj vse zmoremo. V sindikatu smo vprašanjem kot so delovni in življenjski pogoji, izobraževanje, nagrajevanje po delu in podobno namenjali veliko pozornost in tudi to pot je prilika, da je reševanju teh vprašanj namenimo še več. Pri tem naj se dotaknemo reševanja stanovanjske problematike oz. reševanja življenjskih pogojev delavcev, še posebno pa sprejetju ustreznih sporazumov oz. dogovorov, s katerimi se bomo povezovali za učinkovitejšo izgradnjo samskih domov. Tak pristop bi bil v marsikateri organizaciji zelo uspešen pri- spevek tudi ob praznovanju dne 8r‘v vsebini in poteku take aktivnosti predstavlja velik pomen tu ... .1 tralna proslava, ki bo letos v M a organizator je GP Metlika, la P slava je že v preteklih let'h P° .. ^e. pomen v povezovanju gradben lavcev v celoti in ni le vezana nifestacijo športnih iger. Ko čeno, centralna proslava J membna manifestacija gra . tva, ne le na področju športa m k ture, istočasno je to srečanje, , nas še bolj poveže ter zbliz seboj. Zato naj bodo na tem . ^ nju, to je centralni Pr°s'aV'.^a in vsega slovenskega gradbeni j ne le organizacij, ki nastop J športnih igrah. Prav tako naj a nansira to proslavo združen ■ gradbeništva kot celote na dogovorjenega programa. NATEČAJ Na osnovi predloga komisije za inventivno dejavnost v GIF je sprejel Odbor za razvoj in organizacijo na svoji 5. seji sklep, uvedejo javni natečaji za rešitve posameznih perečih tehnološki p Namen tega natečaja je, spodbujati vse delavce TOZD in <*e!a'1jU unnih služb v GIP Gradisu k iziimllaniu. odkrivanju in UV8J8 skupnih služb v GIP Gradisu k izumljanju, odkrivanju novih koristnih predlogov za rešitve na področju: — gradbena tehnologija organizacija proizvodnje ter uporabe računalniške tehnike — komercialnega področja in ekonomike — samoupravne ureditve ...ve — drugih področij, ki omogočajo prihranke zaradi prepre škode. Zato razpisujemo NATEČAJ za rešitve naslednjih nalog: 1. Enotne gradbiščne ograje v GIP Gradis 2. Samonakladanje kontejnerjev (tovornih in bivalnih) 3. Zavarovanje pri montaži nosilcev POGOJI NATEČAJA SO NASLEDNJI: Od avtorjev natečaja pričakujemo: Ad 1 — Oblikovno izdelan predlog z navedbo materiala — ustrezno rešitev montaže in demontaže ograje Ad 2 — najustreznejši način prevoza rC(j. — ustrezna tehnična rešitev za samonakladanje na prevozno s stvo n|tie|- — naprava za dviganje in transport mora ustrezati cestno pr0 nim predpisom Ad 3 — pričakujemo zavarovanje ljudi pri montaži nosilcev — zavarovanje nosilcev in konstrukcije pri montaži ^ Tehnično ustrezne idejne rešitve, ki naj upoštevajo veljavno . nodajo, zlasti pa predpise s področja varstva pri delu, naj pošljejo didati v roku 60 dni v GIP Gradis, Razvojno-organizadjska sl Ljubljana, Šmartinska 134 a. . je. Natečaja se lahko udeležijo vsi delavci TOZD GIP Gradis m lovne skupnosti skupnih služb. ^ ng- Za vsako idejno rešitev naštetih naslovnih tem so razpisane grade v višini: 1. nagrada v višini — 10.000 2. nagrada v višini — 7.000 3. nagrada v višini — 5.000 0 Komisija za inventivno dejavnost bo o rezultatu natečaja obv vse avtorje najkasneje 30 dni po zaključku natečaja. F Svo slu; del Usr litv ho< nje Pr\ dis ak< spi do! tuc Pri SOI tat Pai V1 go ob let Pr zn sp Pr to Tl de nj de te ce lj; sk le je P< za te d P 0.0 o. E-5 a U o. o Za začetek dobri rezultati ZA BOLJŠE le gospodarjenje b TrEBA biti seznanjen :■ S POSLOVANJEM i- SV(yreden ,so v vsaki TOZD oddali ' službi HBi-unCO usPeha<< pristojni ’ del i . uzbenega knigovodstva, so >' I K ‘ V,C1 razpravljali o doseženem I; |jtvj vu svoje TOZD in o začasni de->j il0||,cisle8a dohodka na osebne do-& n: .e ln sklade. Manj pa so sezna- I Prvih ,Z rezultatom poslovanja v 3 dis c tre^ ®le,se.c>h za celoten Gra- akciinStraL' sindikata, ki je sprožil i snrJm,° obveznem obravnavanju in ■j d0i v Janju relultatov poslovanja v 0 tudi e"em razdobju, je bila dana II DrimP°buda’ da naJ vsaka TOZD rla svoje rezultate z rezultati tati s poprečnimi rezul- pan . sPuPini dejavnosti oziroma v nra ‘k 3 ta Primerjava še sedaj že ^asahjdnDe^^camaja,nimo-°biav i Slovenije se vedno ni leto i,n^/ezu*tatov poslovanja za Prvo d°oim bodo rezultati za znani letošnjega leta spreip takrat, ko bodo delavci ^rimp111.11 ‘ ze Polletne obračune, tov rlava pomembnejših rezulta-T02DSamezne TOZD z drugimi delavpp^Gradisu Je na voljo vsem nja p - m v Posebni analizi poslova-dela ’ 1° dobijo vsi organizatorji Majne spremembe Verin, V OBRAČUNU teklee-i VSI spominjamo pre- celotn eta\ ko so bili v obračunu ljane v ®.a.Pr‘hodka in dohodka vpe-ski m cJe sporemembe. Obračun-!edarsk-CC SC ie Povsem izenačil s kole Stru/i/ mesecem; spremenila se Posneš ra dohodka. Včasih sta se za delov*13 am°rtizacija in prispevek terialnpVn? s^,uPnost vštevala v ma-P°kriv..Str°Ske’ lani sta se začela °Sta|o tudi leto°sh0dka' P" tem jC LewSN°VN! PODATKI Poslov, S,m° Pričakovali rezultate Malo / .i3, v Prvih treh mesecih d°kai Jt /oljeno — saj je bila zima rezultat0 8a ln huda- Poleg tega so seči,, ‘"Poslovanja v prvem trome-IjačnenH10^80^6111 odvisni od zak- ra^Uno8vaHČUna iz Preteklega leta — v/ovodje ,o dobro vedo, %„JeUn°St proizvnHnip k VrpH J lo oobro vedi fi i= Povepai dSa,d 1-240 mio din, se je — la Približno za 38%. Ce °drapn Pnbhzno za 38%. Če Porast n?m° vpliv cen, je realen Doh/uf83 del večji za 19%. din lan- Gradisa znaša 391 mio Povpp..' P3 Je znašal 273 mio din — Za0 Je znaša 43 %. 192 n?ile^"e d?bodke smo namenili din. To je za 33 % več kot lani, ko smo za osebne dohodke namenili 144 mio din. Poprečni osebni dohodek v Gradisu je znašal 6.417 din, leto dni poprej 4.937 din. Povišanje znaša 30 %. Pri povišanju živi jenskih stroškov za 22,7 % so se realni OD povišali za 5,9%. Omeniti moramo še porečno vrednost točke. V primerjavi z lanskim obdobjem se je povečala od 0,207 din na 0,252; to je za 21,7%. Letos skupščinska resolucija ne določa meje porasta osebnih dohodkov glede na porast dohodka. Pravi le, da porast osebnih dohodkov ne sme biti večji od porasta dohodka. Vidimo, da smo letos bolj disciplinirani, kot smo bili lani, ko smo prekoračili dovoljene OD za 6,5 mio din. Interna merila, ki so v letošnjem gospodarskem načrtu nekoliko spremenjena, saj upoštevajo še vpliv dinamike proizvodnje, so prekršili v štirih TOZD. Nadvoz »4 — 2« na Brezovici, po katerem bodo vozili avtomobili že naslednji mesec ŠE NEKAJ ZNAČILNOSTI Število zaposlenih se je povečalo od 6.928 na 7.262. Zaposleni so v treh mesecih dela opravili 4.037 tisoč ur ali v poprečju 185 ur na mesec na zaposlenega. Efektivne ure so se povečale za 4 %. Produktivnost, izražena z vrednostjo lastne proizvodnje na efektivno uro je 254 din. Od lanskega tromesečja (187 din) se je nominalno povečala za 36 %, realno za 18 %. Ekonomičnost (celotni prihodek: porabljena sredstva) se je tudi povečala, res zelo skromno od 1,43 na 1,44, vendar smo lahko zado- voljni, saj vse prevečkrat ugotavljamo, da nam ekonomičnost pada. Rentabilnost izražena z dohodkom v primerjavi z vloženimi sredstvi znaša 0,46, to je — na dinar poprečno vloženih sredstev smo ustvarili 46 par dohodka. Najnižja rentabilnost znaša 32 par, najvišja pa 76 par, če ne upoštevamo obeh birojev s poprečjem 1,06 din. Naš najpomembnejši kazalnik, dohodek na pogojno uro — D-ph, je 47,43 din. V primerjavi z lanskim obdobjem (36,47 din) se je povečal za 30% in dosega planirano vrednost 54,22 din z 87 %. Z. V. KDAJ JE USPEŠEN POSLOVODNI KADER Predsednik republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve Roman Albreht je na prvi seji skupščine gospodarske zbornice Slovenije v svoji razpravi govoril tudi o uspešnosti poslovodnega kadra. Sodimo, da bodo njegovi pogledi zanimivi tudi za številne člane našega kolektiva, zato jih objavljamo v izvlečku. Mnogi poslovodni delavci so pravi garači, pa se vseeno zvečer neprijetno počutijo, ker niso opravili vsega, kar bi morali. Vprašujejo se: po katerih družbenih kriterijih se sploh presoja dejavnost poslovodnega kadra? Albreht je navedel tele najvažnejše kriterije: L V kolikšni meri je uspel poslovodni delavec angažirati strokovnjake; pa ne (samo) zato, da bi ugotavljali ampak (predvsem) zato, da bi reševali vprašanja. 2. Zelo važno je, koliko je kdo pripomogel k nadaljnjemu povezovanju in združevanju dela pri uresničevanju strateških razvojnih nalog, določenih v planu. Nikakor ne gre za združevanje dela nasploh, temveč za združevanje, ki naj pripomore k izvajanju nalog, katerim z vrtičkarsko organizacijo ne moremo biti kos. 3. Kako zavzeto in uspešno opravlja poslovodni delavec tisto trdo in vsakodnevno ustvarjalno delo, ki ga terja postopna graditev in vstrajno uveljavljanje dohodkovnih odnosov. 4. Kolikšen prispevek je dal poslovodni delavec k povečanju družbene produktivnosti dela, k gospodarski učinkovitosti tei* k dohodkovni trdnosti vseh odnosov, v katerih je organizacija povezana. Ti odnosi morajo temeljiti na obveznosti, pravicah in odgovornostih, ki so opredeljene v temeljih plana ter v samoupravnih sporazumih. 5. Koliko je poslovodni kader pripomogel k ustvarjanju pogojev za samoupravno demokratično klimo (vzdušje, zadovoljstvo) v vseh odnosih ter h kulturi sporazumevanja. Zadovoljstvo delavcev, izhajajoče iz njihove — naše ravni osebnega in družbenega standarda ter k urejenih odnosov je sploh maksima, to je najvišje, vodilno načelo ali kriterij uspešnosti ne le za poslovodni kader ampak za vse delavce vsakega kolektiva — posebno v naši družbi. * Albreht je na koncu izrazil več kritičnih misli glede sedanje ravni kulture sporazumevanja, ko izsiljevanje in podobni načini nisoi redkost. Pri sporazumevanju nihče ne sme zase zahtevati večjih pravic kot jih pod enakimi pogoji prizna drugemu ali na način, s katerim bi dru- gemu preprečeval uveljavljanje enakih pravic. Dostikrat sporazumevanje ni lahko, a ne zato, ker ena stran hoče, druga pe ne, pač pa zato, ker gre za težka objektivna protislovja. V težjih primerin sporazumevanja si drugod po svetu pomagajo s tako imenovanimi »posredovalci«. Pri nas pa imamo možnost, da se dogovarjamo v okviru zbornice, da povabimo predstavnike sindikata in tako naprej. Tako Albreht, kako pa mi? Ali imamo pri nas kdaj primere izsiljevanja, zahteve (in tudi doseganja) večjih pravic enih na škodo drugih? V koliko se poslužujemo organizacij zunaj Gradisa, ki imajo. — po Albrehtu — v sistemu združenega dela neposredne odgovornosti tudi v primerih premagovanja »težkih objektivnih protislovij«? Vprašanja niso tako enostavna, da bi bilo moč odgovoriti nanje v sestavku, s katerim smo izpostavili predvsem kriterij za oceno uspešnosti dela poslovodnega kadra. Vendar je prav, da ravno v takem sestavku ocenjujemo pri sebi našo — svojo konkretno (ne) uspešnost pri reševanju nekaterih najtežjih in najaktualnejših vprašanj. S. U. TEHNIČNI SEJEM HANNOVER 79 Sejem v Hannovru, ki je bil od 18. do 26. april je največji tehnični sejem v Evropi. V 24 halah in paviljonih ter na odprtem razstavnem prostoru s. skupno površino 350.000 m2, je prikazalo svoje izdelke 4600 proizvajalcev iz vsega sveta. Med razstavljale! je bila zopet najmočnejša zastopana ZR Nemčija, od tujih pa Švica, Italija, Francija, Japonska in ZDA. Zastopstvo Jugoslavije je bilo zelo skromno — Rade Končar in Iskra. Razstava je dala obiskovalcu-strokovnjaku pregled stanja tehnike in njeno usmeritev. Omenimo pa naj, da je sejem pretežno namenjen strokovnjakom iz področja strojništva in elektrotehnike in da gradbenikom nudi bolj skromno strokovno dopolnilo. Da bi čitalec lahko spoznal kako velik in raznolik je bil prikaz na sejmu, naštejmo najprej nekaj področij, ki so bila prikazana na sejmu: — Orodje in naprave za obdelavo kovin — Naprave za varjenje, rezanje in krivljenje — Merilne in preizkuševalne naprave ter avtomatika — Hidravlika in pnevmatika — Dvižne in skladiščne naprave — Transport in promet — Tehnika predelave odpadkov in čiščenja — Električna pogonska tehnika — Sestavni deli in sklopi za elektronske naprave — Elektroi nstalacijska tehnika — Razsvetljava — Biro in informacijska tehnika — Razvoj in tehnologija — Gradbeništvo, materiali za potrebe gradbeništva in gradbeni stroji — Železo, jeklo in nemetali itd. Če dodamo še podatek, da se je v 1. 1978 ogledalo sejem 482.000 obiskovalcev, od tega 72.000 iz tujine in da jih je po analizi ankete 81 % odšlo iz sejma zadovoljnih z informiranostjo, lahko zaključimo, da je sejem vedno dobro pripravljen. Glede na letošnje izkušnje naj omenimo, da je bila pripravljenost proizvajalcev za nudenje informacij in gradiva prevelika, vsaj prve tri dni našega obiska na sejmu. Zato je v bodoče umestno planirati oglede sejma prve dni, ko so razstavljala še spočiti in imajo na zalogi dovolj prospektnega materiala. Število razstavljalcev in velikost razstavnega prostora nam potrjujeta, da si je obiskovalec lahko ogledal, pri tako kratko odmerjenem času, bolj podrobno le del razstavljenih izdelkov in to glede na svoje potrebe, ostalo pa je lahko le »preletel« ali pa celo kaj zavestno izpustil. V hali 19 so bili razstavljeni stroji in naprave za varjenje in rezanje kovin. Predvsem zadnje so tehnično zelo napredovale, saj samodejno režejo izredno zahtevne oblike. Namesto šablone je načrt, prenos od svetlobnega tipala do gorilca pa je s pomočjo pantografa. Za nas so bile izredno zanimive nove — funkcionalne rešitve varilnih miz, zaščitnih mask in držal za elektrode. V V sosednjih halah 20, 21 in 22 je bilo mogoče videti raznovrstne stroje, naprave in elemente pa tudi celotne sisteme za prenos, dviganje in skladiščenje. Veliko je bilo razstavljenih novih oblik trakov za transportne trakove in razumljivo ogtomnb bolj ali manj posrečenih palet. Pa ne samo v halah, tudi na zelo velikem odprtem prostoru je bila prikazana oprema za transport in dvi- ganje. Za gradbeništvo jo je bilo v primerjavi z drugimi panogami nekoliko manj, a vseeno dovolj. Zelo širok krog proizvajalcev je prikazal različne izvedbe hidravličnih in mehaničnih ploščadi za montažo, manj pa je bilo naprav za dviganje gradbenega materiala. Za strokovnjake iz področja kovin, merjenja veličin in oblik, so bili prava poslastica hale 4,12in 13. V hali 4, kjer so bila prikazana predvsem orodja in stroji za odrezavanje, je bila ponovno poudarjena priprava orodja — ostrenje orodij. Z rešitvijo tega problema se skrajšajo obdelovalni časi in izboljša kakovost izdelkov. Človeka preseneča, da v Gradisu ne »želimo« rešiti tega problema, ki zahteva sorazmerno majhna sredstva, močno pa poveča efekt dela. Pocenitev elektronskih ele-metrov se pozna tudi pri različnih merilnih instrumentih za merjenje dimenzij in oblik. Odčitavanja s pomočjo okularjev ni več, saj so praktično v vse instrumente vgrajeni digitalni elementi. Paša za oči za nestrokovnjaka, a bogat prikaz idej za obiskovalca je bila razstava svetil, kjer je na tisoče bolj ali manj posrečenih luči razsvetljevalo hali 9 in 10. Hala 24, kjer so bili prikazani predvsem materiali za potrebe gradbeništva je od vseh najmanjša. Obiskovalec je lahko ugotovil, da je v primerjavi z prikazanim v ostalih halah, tu prikaz podpovprečen. Tako velik sejem kot je Hannovrski, pa seveda ne more zadovoljiti samo s prikazi že izdelanih elementov in strojev, ki predstavljajo le bližnjo prihodnost modernizacije naših tovarn in dela sploh, pač pa z dvema svojima spremljajočima razstavama sega v »daljno« prihodnost tehnološkega razvoja. To sta razstavi» Dobro industrijsko oblikovanje« in »Razvoj, tehnologija, inovacija«. Za Jugoslovane moramo žal ugotoviti, da nas tovrstni problemi še ne zanimajo dovolj, saj smo imeli na razstavi industrijskega oblikovanja le enega častnega predstavnika ISKRO, ki je bila za svoje eksponate tudi nagrajena s tremi priznanji. Za razliko od oblikovanja, pa v razstavnem paviljonu »Tehnologija, razvoj, inovacija« ni bilo nobene jugoslovanske razvojne ali patentne organizacije, čeprav so s svojimi dosežki sodelovale skoraj vse razvite države. Kot pomembne eksponate naj naštejemo: — električni avtomobil WV-Golf — WV-golf z motorjem na vodik — razni sistemi uporabe sončne energije — tudi pozimi in v oblačnem vremenu — nove rešitve uporabe tekočih kristalov — obilica patentov in tehničnih izboljšav in brezštevilne organizacije za posredništvo različnih tehnologij, starejšega in mlajšega datuma. Zanimive so bile tudi sheme razvoja večjih firm, ki temelji predvsem na množični inventivni dejavnosti in šele preko te prehaja v prave raziskovalne centre, ki skušajo iznešene ideje uresničiti z ustreznimi proizvodnimi programi. Na koncu naj še omenimo, da so bili razstavljale! bogato založeni s prospektnim materialom in da je ogled Hannoverskega sejma za strokovnjake iz področja strojništva in elektrotehnike dobro dodatno strokovno izpopolnjevanje. Marko Žontar Ploščad za montažo — ena prikazanih na sejmu od različnih tjiLj °,snjdenje s svojci je v tujini zlata vredno. Med prvomajskimi przniki so Amo^e*a,i ne*talere svoje na gradbišču A mara v Iraku. Na sliki je šofer v " Stane Huško z ženo in sinom Kako se uveljaviti - ■■ ■ v tujim 4EF 5®«K*.5Si f>Ovo m.S,OVCnijc s tujino in boj ditev c dnar°dno ekonomsko i *t0*JkrMnPOSe?,n*m poudarkom natcn^ Prob,emat‘ki- $ kater lovni ro^ju srečujemo v naši •ftedno—j”10, ~ sekretar odbe £5* ^dnik ^]ClnSi,vo Zalar-Moste Po^nske konference sfef vSfiSS’ Prevzp8—C v. no premalo pri . Vzemanjude!vtujini.šep v deželah v razvoju. Razprava je pokazala, da smo slovenski gradbinci še vedno premalo konkurenčni in da ne znamo ali pa ne moremo izkoristiti vseh prednosti, ki bi nam lahko nudilo prevzemanje del v deželah v razvoju. Tu smo v neenakopravnem položaju z razvitimi, kapitalističnimi deželami, saj podobnih pogojev kot oni mi ne moremo ponuditi — nekaj zato, ker tudi mi še ne sodimo v razvite dežele. Z močno industrijo iti visoko razvito tehnolohijo (ki bi jo lahko tudi ponujali sočasno na tuj trg), nekaj pa tudi zato, ker nas obvezujejo naša socialistična načela, temelječa na neizkoriščanju in tudi poštenosti v kakršnih koli odnosih in povezavah. V razpravi je bilo izrečenih nekaj konkretnih primerov problemov v nastopanju zunaj naših meja, v zaključku posveta pa smo sklenili, da se v domačem Gradisu zopet čimprej vsedemo za »mizo« in pogovorimo o razmerah in problemih, ki jih ima naša TOZD Frankfurt in pa delovišče v Amari. Dodatni proizvodni prostori za našo kovinsko dejavnost Predlog investicije v nov obrat kovinske dejavnosti v industrijski coni MP-3 Ljubljana Moste-Polje Logična posledica koncepta racionalne gradnje je bil razvoj in proizvodnja številnih strojev in naprav za potrebe lastne tehnologije. Ob zmanjšanih možnostih uvoza in istočasni modernizaciji ostale gradbene industrije je nastalo povpraševanje po Gradisovih proizvodih, tako da danes že velik del proizvodnje strojev in naprav namenjamo širšemu jugoslovanskemu tržišču. Dejstvo je, da se vsled sodobne gradbene tehnologije delež živega dela v neposredni gradbeni operativi manjša, s tem pa tudi število zaposlenih. Nasprotno pa se delež oziroma vrednost uporabljene opreme, strojev in mehanizacije stalno in strmo dviga. Posebnega pomena pri razvoju strojev in naprav je poznavanje gradbene tehnologije in izkušenj, katere Gradis dejansko obvladuje. Upoštevaje dolgoročne naloge in interese ter možnosti, ki jih Gradis že ima, je utemeljena smer razvoja in vlaganja v industrijo gradbenih strojev in opreme kot tudi nekatere druge investicijske opreme in usposabljanje za kompleksne tržne nastope. Obstoječa proizvodnja strojev in naprav v Kovinskih obratih Gradisa v Ljubljani je dosegla tak obseg, da brez visokih vlaganj na obstoječi lokaciji na Šmartinski cesti 32 ne more več povečati svoje proizvodnje. Vprašanje pa je, če je investicija, ki bi rešila problem največ za pet let, upravičena, posebno, ker je sama lokacija praktično v širšem centru mesta in tovrstna dejavnost ni lokacijsko najustreznejša. Gradis ima Kovinski obrat v Ljubljani in Kovinski obrat v Mariboru. Oba proizvodna programa sta med seboj usklajena in specializirana. Proizvodni program strojev in naprav za gradbeništvo je v obeh kovinskih obratih v letu 1978 dosegel 300 mio din vrednosti (od tega KO Lj. cca 200 mio din) ter obsega program opreme za betonarne, separacije, pomožne jeklene konstrukcije za gradnjo zahtevnih industrijskih' objektov, transportna sredstva za manipulacijo in montažo gradbenih polizdelkov, stroje za pripravo in obdelavo betonskega železa itd. Glede na tržišče in lastne potrebe Gradis še zdaleč ne more več zadostiti povpraševanju ne po količini ne po novih proizvodih. Za del te opreme si gradbeništvo pomaga z uvozom iz konvertibilnega področja. Ob premajhnih obstoječih kapacitetah proizvodnje Gradis ne more izkoristiti možnosti, da bi seje tehnološke izkušnje z odgovarjajočo lastno opremo ponudil domačemu in tujemu trgu. Ta kadrovski poten- izkoristiti možnosti, da bi svoje teh-cial skupno z obstoječimi strokovnjaki za projektiranje, konstrukcijo in tehnologijo izdelave strojev in naprav za gradbeništvo bo odlična osnova za nadaljnje vlaganje v proizvodnjo strojev in naprav. Razširjena dejavnost na področju proizvodnje strojev in naprav za gradbeništvo bo zagotavljala tudi nadaljnji razvoj gradbene dejavnosti, da bo tudi v bodoče Gradis sposoben prevzemati najzahtevnejša naročila v investicijski izgradnji doma in v tujini. Gradis bo na novi lokaciji v prvi etapi investiranja ustvaril pogoje za nadaljnji razvoj sledečih področij: proizvodnja opreme in strojev za gradbeno operativo proizvodnja opreme in strojev za industrijo gradbenega materiala in polizdelkov proizvodnja tipiziranih in standardiziranih izdelkov in sistemov za vgradnjo proizvodnja krmilnih sistemov in sistemov za avtomatizacijo v industrijo gradbene opreme in strojev razvojna dejavnost inženiring dejavnost Obseg proizvodnje bi v tej etapi povečali za trikrat (650 mio din) in 20 % te proizvodnje namenili izvozu. Predvideni program nakazuje začetek izgradnje industrije gradbenih strojev in naprav. Dokončno zazidavo zazidalnega otoka MP-3-8 smo začrtali do konca srednjeročnega obdobja 1981-1985. Z nadaljnjin povezovanjem z ozd na področju proizvodnje opreme in strojev se bomo v perspektivnem razvoju do leta 2000 razvili v pomembno vejo strojegradnje. Taka industrija pomeni substitucijo uvoza opreme, razvijanje mednarodne delitve dela ter možnost rasti izvoza. Dosežena je usklajenost programov kovinske dejavnosti za potrebe gradbeništva med gradbenimi podjetji, ki se ukvarjajo tudi s tovrstno dejavnostjo. Celoten načrt je zasnovan na združevanju dela in sredstev vseh TOZD G1P Gradis za skupno dolgoročno perspektivo vseh delavcev naše OZD. Poudariti želimo, da se tako koncept nadaljnjega razvoja Gradisa tudi neposredno vključuje v perspektivni razvoj Ljubljane do leta 2000. Vedno znova namreč ugotavljamo, da močno zaostajamo v predvidenem razvoju industrije delovnih naprav. Ljubljana ob svoji kvalifikacijski strukturi nujno potrebuje industrij^, y kajtero bo vložen visok delež znanja. , Letos so se koprčani preselili v nove poslovne prostore Kamenjaševič, strojnika Demal Bašič in Marko Klem *-------------------- V Kopru so letos začeli spodbudno X_____________________________J Če so lansko leto v našem tozdu v Kopru poslovali relativno uspešno — 7 % presežek celotnega prihodka, 10% manjši dohodek, 14% manjši čisti dohodek in 6% manjši osebni dohodki od plana — zaradi, povečanja stroškov poslovanja, ter naraščanja zakonskih in pogodbenih obveznosti, potem ta ugotovitev prav gotovo ne velja za letošnje prvo trimesečje. Ugodno poslovanje v prvem trimesečju »Poslovanje v prvem trimesečju je za nas bilo zelo ugodno in zato smo tudi dosegli dobre rezultate«, je pojasnil finančni pomočnik direktorja tovariš Milan BENČIČ. »Planirali smo celotni prihodek v znesku 35 milijonov dinarjev, dosegli smo pa 60 milijonov. Povečanje glede na zastavljeni plan znaša 8 %. Planirani dohodek smo presegli za 84 %, čisti dohodek za 76 % in osebne dohodke za 1 %.« Kaj je vplivalo na tako dobre re-, zultate? »Več faktorjev je vplivalo na tako uspešno poslovanje v prvem trimesečju. Kot prvo, zelo se je pove- čala prodaja v našem kamnolomu na Črnem kalu, tako da delamo v dveh izmenah, včasih pa tudi ponoči. V kamnolomu ni zalog, tako da pogosto čaka tudi po 30 kamionov v vrsti za kamen. Sedaj se ta material na obali dobi le pri nas, saj je že nekaj časa zaprt kamnolom Cestnega podjetja Koper na Črnem kalu. Razen tega imamo tri betonarne, ki stalno obratujejo, tako da večje količine betona prodamo tudi ostalim porabnikom. Realizacija na objektih, ki jih gradimo, je tudi prispevala k boljšemu poslovanju v začetku letošnjega leta.« Gradnja nove strojne baze v Kopru Osebni dohodki pa niso sle1®*' temu povečanju? »Čeprav so prvi rezultati ze* spodbudni, nismo predlagali none dodatne delitve sredstev za ose dohodke. Ko smo se sprase • kakšno bo poslovanje v druge"1 mesečju, nismo bili popolnoma p pričani, da se bo ta trend naraščai nadaljeval in zato smo sredstva P hranili zaradi restrikcij v inves jah. Če bi ob polletju rezulta 1 vedno bili tako ugodni, bi ver) ^ nekaj ostanka razdelili, vendar vse.« ni na Kako vaš tozd stoji z osnovi sredstvi? »Več denarja smo letos dali ^ poslovni sklad, prav zaradi tega. ^ naš tozd ne razpolga s zadostno čino osnovnih sredstev. VeC> osnovnih sredstev moramo zaj. starosti in zastarelosti posodo Večji dohodek ne moremo usnjati s slabimi osnovnimi sredstvi. . dobna osnovna sredstva so P°® uspešnega poslovanja.« Družbeni standard delavcev Koprski tozd ima sodoben sa"1 dom s 120 ležišči, vendar je še ve velik problem z nastanitvijo de cev, predvsem z nastanitvijo de cev, ki delajo po pogodbi, oziro na določen čas. e- Velik problem predstavlja ne" • g jena prehrana. V Kopru ninw svoje menze in zato hrano voZtJ gradbišče iz Obrata družbene P hrane v Kopru. O kakovosti m ^ ki jo tako dobijajo, so nam ne*c?|l0r' povedali delavci, ki delajo na k v skem križišču. KAMENJAŠEVIČ BAŠIČ Demal, ŽIDOV Man8” KLEM Marko: »Hrana je pri nas """ar izredno slaba, to pa je zato, ker ° ^ dis v Kopru nima svoje menze. ^ jih imajo, in povrhu so še dobre- V i Koprsko križišče jo avgusta končano m a 80 se stvari okoli urejanja in izgradnje sodobnih cest in križišč na Pri-oktrfh em tUd‘ neljenih područja u Srbiji. udmif3 vo,iu' mnoge organizacije tr i eno8 rada u ovim područjima net e ?ve da pridobiju stručnjake, jDa, Vlsf neke man je, a u celini — Pak nedovoljno. k0llda.n od načina da dodju do viso-Takx,UCn^® kadra je štipendiranje. ob-iv * st'Pendisti imaju, naravno, rada u“da.L organizaciji udruženog Škoinv 'n ie štipendirala tokom likn , ania °stanu minimum oko- Pendijuemann- kH°'-k0 SU,primili, sti" iraian' ’ \ najduze u dvostrukom sti1 nJU' Medjut'm, mnogi stipendi-prjm„a. obavezu mimoilaze kod se nr -lp omu i odlaze tamo gde im JohortZtJU bo,j' usIovi - veči lični bračnot h Stan’ zaPoslenje in za a^nog druga, na primer. tinu SR^k PRIJEpOLJE u Skupš-cijativ-, ,rblje st,g*a je nedavno ini-nirr, da se zakonom ili društve nerazvfil"1^’ Kao 1 u večini ostalih zbiljniih n,h opstma, jedan odnajo-čavi v Problema s kojima se suo-vredi i ° Pr'vreda tako i vanpri-kadr! nedostatak visokostručnog Oti 8,0tOVo sv'b struka. korist Uipar8a^f U s,ipendiste slaba je 0Pštinp p’ -kako se navodi u pismu ne dodirrHep°lje’ mno8' od njih i Ako i h Va °duže svoju obavezu. Vrem p °djU: zadržavanju se kratko razviip’ a zatlm odlaze u ekonomski Češče V,'J! cehter' Štipendijo naj-koje s„raČaJU radne organizacije u nekod stipendisti »odbegli«, a po-ond-i J °ni. sami- Za stipenditora novnospui0-6 proces iznova. Po-nekoijL aze.u štipendiranje i čeka s*ručnj;ikt8°dlna na neophodnog či?'?da Prijepolja, to tohVnH3 vanprivredu, ne može više dict„ ,U^° ^eka na svoje stipen- se može di«e. Zato 0Pštine p • oeiegati Skupštine Skunšti oifpo je ‘ uputili pismo da š?1'"' SR Srbije. Oni zahtevajo vania nri!H?tri m°gu^nost pooštra-•• ^ovornosti i obaveze sti- ir— : pendista prema stipenditoru. Jer, smatra se da stipendisti ne mogu biti oslobodjeni obaveze da odrade ugo-voreno vreme kod stipenditora samo vračanjem iznosa primi jene štipendije. Delegati Skupštine opštine Prije-polje svesni su da je ipak ovde o ugovornoj, a ne o zakonskoj obavezi korisnika štipendije, odnosno kredita da odredjeno vreme provede na radu u organizaciji udružnog rada od koje je primio štipendijo. Zato delegati i insistiraju na moralnim obavezama i normama ponašanja. Oni predlažu da se ovo pitanje reši potpisivanjem društvenog dogovora s vi h organizacija udruženog rada, zajednica i društveno — političkih organizacija o obavezni da ne pri-maju tudje Štipendiste u radni odnos dok stipendisti ne oduže svoje obaveze prema svom stipenditoru ili dok od stipenditora ne dobiju sagla-snost. U Sekretarijatu za obrazovanje, pak, smatraju da je ovde reč o ogra-ničavanju slobode zapošljavanja i izbora organizacija udruženog rada sa kojom radnik želi da udruži rad. Osi m toga, to znači i obavezu udru-ževanja rada u organizaciji udružnog rada čak i u slučaju izmenjenih okolnosti, što bi, po mišljenju ovog Sekretariata, bilo protivno pravnim načetima koja se kod nas primenju-ju, čak i u manje delikatnim odno-sima. Pored toga, ostaje otvoreno pitanje rasporeda radnika na radno mesto. Radnik bira radno mesto odnosno poslove koje če da obavlja na osnovu konkursa, a u slučaju oba-veznog zapošljavanja to mu je one-mogučeno. I Sekretarijat za zakonodavstvo takodnje smatra da se ovaka oba-veza za koju se zalažu delegati Skupštine opštine Prijepolje ne može zakonom utvrditi. Nema, medjutim, sumnje da sli-čan problem mori i ostale nerazvi-jane krajeve Srbije in da bi, stoga, inicijativa Prijepolja valjalo sve-stranije razmotriti. , NADA MILUTINOVIČ Lepa pohvala Emil Sterle Priznanje Iz Subotice smo dobili obavešte-nje, koje nas je vrlo obradovalo. Našem radniku Emilu Sterletu podelili su prinanje PRIMERAN VOJNIK. Tako znamo, da Gradisove! i izvan naše radne organizacije postižu lepe uspehe. Prvi kulturni susret gradevinskih radnika Slovenije Podsticaj OOS SGP KOGRAD iz Dravograda in konferenci je OOS GP Slovenija ceste, da se organizuje kulturni susret gradevinskih radnika Slovenije, je podržan i usvojen na republičkom odboru sindikata. Prvi organizator te priredbe bio je SGP Kograd iz Dravograda. Susret je počeo 31.3.1979 i zavrčio 7.4.1979. Kulturna nedelja počela je sa otvaranjem likovne izložbe likovnih i fotografskih radova gradevinara. Na prvi slavnostno priredbi učestvo-vali su vokalni kvartet Ingrada, pje-vački hor Kograda itd. Posle otvaranja izložbe počeo je »literarni večer«, gdje su svoje radove predstavili pesnici i pisci — gradevinari. Na kraju je Niko Kolar, voditelj Literarne večeri, otvorio razgovor sa avtorima. U kulturni nedelji održan je i seminar za organizatore kulturnog života radnika u OZD gradevinarstva. Seminar je uspeo i svi prisutni bili su zadovoljni, što su proširili nešto svoga znanja na tom področju, i sa kojim če moči ubuduče još više uči-niti na polju razvijanja kulture u radnim organizacijama. Poslednja priredba održana je 7. 4. 1979 isto u Slovenj Gradcu. Program te priredbe je bio lep i bogat; različite pjevačke skupine su pje-smom predstavile svoje organizacije, a recitatorske i dramske skupine su odlično zabavljale sve prisutne. Na kraju so bila podjeljena in priz-njanja svima onima, koji su sudjelo-vali na priredbi, a medu njima bili su i Franjo Štromajer iz TOZD GE Maribor i Milenko Nikič iz TOZD GE Ljubljana. Prvi je na priredbi učestvovao sa svojim fotografijama, a drugi sa svojim pesmama. Sve što se pokazalo na prvom kulturnem susretu gradevinara Slovenije — od iložbe likovnih d jela, literarne večeri, seminara in zaključne priredbe, bilo je na visokom nivou. Tu se pokazala želja svih nas, da ostvarimo riječi Tita i Kardelja prc trideset godina. Želeli smo pokazati, da gradevinari znamo i nešto više od samog gradenja i ljepšanja okoline. Sa tim prvim susretom smo ostva-rili želju, postigli cilj, a istovremeno smo se obavezili, ta taj naš susret postane tradicija, te da iz godine u go-dinu bude bolje, bogatije. Zato smo več na zaključnoj priredbi svečano proglasili sledečog organizatora — drugog susreta a to je SGP Primorje iz Ajdovščine. Kao učesnik na tom susretu bi ipak izrazio nezadovoljstvo, koje se odnose na rpdnike, koji se bave pisanje, slikanjem i fotografiranjem, što se nisu odazvali u večem broju. Smatram, da imamo medu nama puno takvih umetnika — amatera. U stvari, mi smo največi kolektiv u Sloveniji, a na susretu smo imali najmanje učesnika; no, ipak smo bolji od onih, koji nisu imali ni jednog predstavnika. Želim i pozivam sve one, koje se bave sa bilo kojim područjem kul-tumtig života, da sc na neki način organizujemo i skupa radimo, da se pobliže upoznamo, izmi jen jamo mišljenja i iskustva, jer samo na taj način može mo bogatije i u večem broju zastupati svoj kolektiv. O torne moramo malo povesti računa i na višim nivojima u kolektivu, jer nas kao i druge čeka godina u kojoj če mo biti organizatori te priredbe. Zato se nadam, da ova informacija ne bude samo pročitana i gu-boravljena. M.bflKIČ Dinar izmedu nelikvidnosti i inflacije Iako naša valuta, prema oceni finansijskih stručnjaka, nastavlja uspešno da »pliva«, njena dalja stabilnost zavisiče, nema sumnje,. od ukupnih privrednih tokova | stavi, več kraj prvog polugodišta doneče besparicu oštrijih razmera i možda vaspostavljanje svojevre-meno toliko nepopularnih uzaja-! mnih dugovarjanja i potraživanja. Umesto za 35, poslovne banke povečale su kredite privredi i osta-1 lima za 55 milijardi dinara u odnosu i na prve mesece pretekle godine. Ekspanzija kredita, tako reči svih vrsta, zabrinula je sve one koji se bave monetarnem politikom, pa su pre-duzete mere da se do kraja godine održi nagovešteni porast novčane mase od 18, odnosno 19 odsto (kada su krediti u pitanju) u poredjenu sa 1978. godinom. Na izvestan način, nevidljivim putem odlivao se novači iz poslovnih banaka, ali i sa žiro - računa privredbe, pa su se još počet-1 kom drugog tromesečja pojavili j prvi simptomi nelikvidnosti koja,' kako je rečeno na poslednjoj sednici Izvršnog odbora Udruženja banka Jugoslavije, dobija u zamahu. Dinarski potencijal je sve niži i približava se kritičnoj graniti. Ako se dogodilo da se naglo opadanje; sredstava u poslovnim bankama na- ] Nije teško odgonetnuti u koju! svrhu su utrošena veoma zamašna sredstva. Pre svega, slila su se u du-boke investicione kanale, jer, u na razdoblje januar — april 1978. ovo-godišnje isplačene investicije veče su za preko 40 procenata. Naravno, izvori finansiranja nadjeni se u ne jeftinim kreditima, jedinom izlazu koji do sada nije zatajio. Poslovne banke ostale su u tom pogledu za in-vestitore siguran oslonac, a ne retko pribegavalo se i skupim zajmovima u inostranstvu. I u ovom slučaju gra-nica zaduživanja je dostignuta, pa se više ne može poči u svet u potragu za sve skupi jim novcem. Naizgled, pri- ). Sta- vredna kretanja pošla su dobro, više, industrijska proizvodnja u prva četri meseca veča je za 9,5 odsto nego lane. A računalo se, prilikom usvajanja rezolucije o ostvarivanju društvenog plana za ovu godinu, da če biti sasvim dobro ako se stopa Iz samoupravne prakse Pri dodeljivanju kadroskskih stanova mora ju se predhodno utvrditi konkretni uslovi i kriterijumi ODREDBOM ČL. 14. Samouprav-nog sporazuma o davanju stanova na koriščenje i odobravanju stambenih kredita OUR u R.prepisano je da izuzetno od odredaba ovog sporazuma, radnički savet može dati radniku stan na koriščenje i bez obzira na red prvenstva, ako je takvo davanje potrebno radi obavljenja poslova odnosno radnih radataka od naročite važnosti za rad u OUR, odnosno ako te poslove obavlja radnik koji ne poseduje stan. Ustavni s.ud Hrvatske ukinuo je po-menutu odredbu. Prema členu 17. Ustave STH, o celokupnem dohotku radnici odlučuju u osnovnim organizacijama udruženog rada i raspodeljuju ga u celino idedu sobom prema svom doprinosu ostvariva- ličnu i zajednjičku potrošnju samoupravnim opštim aktom mora ju biti umileni osnovi i kriterijumi. nju tog dohotka, a na snovu merila koja utvrde samoupranim sporazumom, skladi s tim, stavom 3. al. 7, čl. 13 ZUR prepisano je da radnici u osnovnoj organizaciji ravnopravno i zajedno odlučuju o raspodeli sredstava za ličnu i zajed-ničku porošnju u skladu s osnovama i merilima za utvrdivanje dprinosa koji svojim tekučim in minulim rasom da ju ostvarivanju dohotka. Prema izloženom, za sve slučajeve raspodele sredstava za Osporena odredba član 14, kojom se radnički savet ovlašuju za dodeljivanje stana na koriščenje radniku, bez obzira nike radi popunjevanja mesta od naročite važnosti za rad u organizaciji — neu-dovoljav tim zahtevima. U ovom slučaju, za dodelu kadrovskih stanova izuzimaju se zajednički opšti kriterijumi za te ma-neme, a da za te posebne slučajeve samoupravnim opčštim aktom nisu odre-deni odgovarajuči kriterijumi. Uslov, postavlen u toj odredbi »radi popunjenja mesta od naročite važnosti za rad u organizaciji«, zbog svoje uopštenosti in neo-dredenosti, no je dovoljno objektivno uporište, ni merilo da bi se opravdalo izuzimanje od redovnih merila. Buduči da se radi o ižuzimanju od opštih i za-jedničkih merila i osnova, to je potrebno odrediti konkretne uslove i kriterijume takvog izuzimanja, koji če opravdati edn prednost u dobijanju stana radnicima koji, svojim kvalitetima i radnim zada-ciitia, osiguraju razvoj i uspešnost poslovanja organizacije. (Iz odluke Ustavnog suda Hrvatske, U 297/78). rasta zadrži na oko 7 odsto. U vreme kada su pri vredna kretanja u svetu sasvim skromnija, ovo bi trebalo shvatiti kao solidan nagoveštaj traj-nijeg oporavka privrede i verovat no postizanje osnovnog cilja — dinami-čan rast u stabilnim uslovima. me-djutim, stvari ne stoje tako, jer se izvozni rezultati, po fizičkom obimu, gotovo ni za dlaku ne razlikuju od prošlogodišnjih, dok je uvoz znatno veči. Samo ograničenje uvoza je izostalo. Ovakva aktivnost, ako se nastavi takvim tempom, mogla bi da još više optereti platni bilans zemlje sa inostranstvom. Na inače prehodom putu preostaje jedino da se stavi rampa. Suvišno je i naglašavati da su visoki izdaci za uvoznu, znatno skuplju robu nego pre godinu dana, takodje ispraznili trezore banaka, i svakako, žiro - račune organizacija udružnog rada. na drugoj strani, stoji inflacija koja se, po svemu sudeči, neče zausta' na predvid jenih 11 do 12 odsto. Njj protiv, ako cene proizvodjača, a n ročito na malo, i ubuduče dobijaju intenzitetu, poput dosadašnjih z vanja, nije isključeno, rečeno jc poslednjoj sednici Izvršnog odbo Udruženja banaka Jugoslavije, da stopa inflacije zaustavi tek na 1‘ 20 odsto. Ukoliko bi se do konca o godine slutnje obistinile, teško J6^ tom slučaju govoriti o solidnem P ložaju dinara i njegovom uspešnp^ »plivanju«. Iz teh razloga Ovakvi privredni i novčani tokovi, tvrde bankarski stručnjaci, nisu uspeli da ugroze poziciju dinara. No, ograničavanja porasta n0V^a , mase i ekspanzije kredita, motaj11 i na području cena povuči odgova juči potezi. Sa koliko je to rea*n? j izvedljivo u postoječim privredni kreditno — monetarnim kretanji • nezahvalno je prognozirati. NesU njivo, nade još ima jer su devizne [ zerve u bankama zadovoljavajuc ’ što nije bez uticaja na dal ju likvl M. PETKOV^ nost. Pitanja naših čitalaca ZA KOLIKO ČASOV A DNEVNO PRIPADA RADNIKU ZA VREME ODSUTNOSTI S POSLA (NPR. PRAZNIK) NA-KNADA LIČNOG DOHODKA? Prema odredbi člana 99. ZRO radnik ima pravo za omor u dane praznika SFRJ in u dane praznika SR Slovenije, koji su zakonom odredeni kao dani kada se ne radi. Odluka člana 110, stav 1 pomenutog Zakona odreduje, da radniku u osnovnoj organizaciji združenog rada pripada naknada ličnog dohodka za dane praznika u kojim^ se ne radi, kao i u drugim slučajevima odsutnosti s posla utvrdenih zakonom i samoupravnim opštim aktom u skladu sa zakonom i u višini koga je utvrdena samoupravnim opštim aktom. pravo na naknadu ličnog d0*1«1*1. Ako je kdo kod organizacije udr nog rada razporedeno radno vre tako, da iznosi ponedeljkom 1“ c sova dnevno, za praznik i za dm^ dane odsutnosti s posla uzima s6^ obzir naknada ličnog dohotka za časova. e U slučaju slobodne subote kada ■ ne radi (član 63, stav 4. ZRO) ne ^ lazi u obzir odgovarajuči odmor J se radnik več odmara u toku s S obzira na pomenutu odredbu radniku za vreme odsutnosti s posla pripada naknada ličnog dohotka za toliko časa dnevno koliko traje njegova radna obaveza na dan odsutnosti s posla in to za dane kada je bilo dužan da radi ako ne bi nastupio slučaj (npr, praznik zbog koga ima bodne subote. Naknada ličnog “ hotka se daje samo za vreme kada) radnik radio, a da nije nastupio čaj, koji mu daje pravo da ne ra £. odnosno koji radnika, protiv nj gove volje, sprečava da radi. Nal(? j ne može se nadoknaditi onaj 11 d dohodak, koji radnik i onako ne primio, jer odredenog dana nij^1 dužan da radi. Za slobodnu subO koja je istovremeno i državni pra j, nik, dakle radniku ne pripada kakva naknada ličnog doho1 ^ Radnik bi imao pravo na nakn*1 .j, ličnog dohotka za državni PraZhjo Samo u slučaju ako je takav dan radna a ne slobodna subota. (SEKRETAR*^ ZA RAD SLOVEN*J Poslovni center za Mercator Poslovni center Mercatorja v Ljubljani ulici ®z|8radom ob Slovenčevi ~~ de*avc> GE Ljubljana T07n'r^ ^os*°vn' center Mercator imei Grosist. Poslovni center bo ccnterjnt- tr8ov'no in blagovni deia " _redai gredo proti koncu so tl?H- d'SCOUnt tgrovini, v teku pa brostrJ dela na manipulacijskem trau I/u’4to. ie vmesni vmesni vezni nim skHH-xSCOUnt tr8ovino in glav-zemeliv'!Čem- Opravljajo tudi že t*Bfka,dela za blagovni center, ki Uoravr, ' glavni skladiščni objekt, MercZ z8radbo TOZD Grosist hrane r.z °bratom družbene pre-Ijudi 1° dvorano za zbore delovnih ramnn 0p° za embalažo, krožno objeVt 'n dostoPn' dovoz na streho klonič/’- aLt.om°bilski servis in za-rj. n' °bjekt s tehničnimi prosto- dro/i!0160 ^mpleks bo stal na po-1 med Kamniško progo in Slo- venčevo ulico, ter Embo in Agroob-novo. Discount trgovino so začeli delati maja lani, se pravi pred dobrim letom dni in mora biti končana 15. julija letos. Blagovni center mora biti gotov v roku osemnajstih mesecev, oziroma 1. oktobra 1980 leta. Projekt pa bo verjetno doživel nekatere spremembe, kajti prvotno ni bila predvidena podkletitev celotnega objekta temveč le tretjina le-tega. Po spremembi projekta bo celoten objekt podkleten (zahteva investitorja) tako, da bo odpadla krožna rampa in parkirišče na strehi. Vrednost kompletnih del na Poslovnem centru Mercator TOZD Grosist je predvidena na okoli 600 milijonov dinarjev. Ko bodo dela v največjem zamahu bo na gradbišču zaposleno čez 200 ljudi. prt 113 tv« V,j tcsar *n 18 let pri Gradisu in Stjepan Čižmešija, VK tesar in že 1 pri Gradisu, vsi pa sedaj na gradbišču Mercatorja Del poslovnega centra I Nadvoz »4 — 7« pri Vrhniki je dolg 230 metrov Montaža nosilcev na najdaljšem nadvozu pri Vrhniki Nadvoz »4—6« v Drenovem griču bo dolg 21 metrov in širok 8,80 metrov. Nosilna konstrukcija bo podprta z 10 podpornimi stebri Stebri na nadvozu »4 — 4« v Logu so pripravljeni za montažo. Nadvoz bo dolg 67 meti v inširok 8.8 metrov .v; ■ sli E! 11 P|1 S g U Vri mm Septembra se ne bodo kolone vračajočih se turistov več ustaVJst< ne Vrhniki, temveč se bodo peljale naprej po novem odseku avto ^ Vrhnika— Ljubljana. Gradnja tega odseka poteka že nekaj 1® ’ ^ radi izredno zahtevnega terena (barje) in po posebni tehnolog*!]-^ kratek odsek, 12 km, bo imel tudi sedem nadvozov, ki jih gradi i Nizke gradnje iz Maribora. . ^ Nadvozi so različne dolžine. Najdaljši je nadvoz pri Vrhniki-metrov, trije nadvozi v Logu in Brezovici pa so najkrajši. Vsak j® 67 metrov. Skupna dolžina vseh nadvozov je 911 metrov. Organizacija tako velikega gradbišča, ki je pravzaprav sestaV Lja iz sedem manjših gradbišč, je zelo težka. Potrebna je visoka s ^ koordinacije med delovodnji na posameznih nadvozih, zaradi ®‘ .. cionalnejše rasporeditve ljudi in mehanizacije, glede na tre”“ ga so-trebe posameznih faz gradnje teh nadvozov. Zaradi čim boljses r>' delovanja in dogovarjanja imajo na vsakem nadvozu postavlje fl, dijsko postajo, tako da so v stalni zvezi z vodstvom gradbišča, KU eč. nadvozu pri Vrhniki. Ne glede na to radijsko zvezo je PotreD !v0# krat na dan tudi osebno obiskati in nadzorovati delo na nad Zaradi izredno kratkega roka na gradbišču delajo 12 ur dnevfl0^. bo verjetno potrebno delati tudi ob sobotah. Na gradbišču d 1 / A . Nadvoz »4 — 1« pri dolgem mostu so začeli delati najkasneje. ,, j).-Za razliko od ostalih bo zgrajen klasično in bo dolg 177 metrov ter šir° metre ,0»iranjh. na nadvozu »4 — 3« v Brezovici Del avtoceste Vrhnika-Ljubljana je že asfalf van s prvim slojem asfalta Ljubljanski biro končno v novih prostorih ,Naša projektivna dejavnost že vsa le*a nazaj ni bila primerno »nastanjena«. Včasih so projektantje gostovali še v prostorih stare centrale, nato so se pa preselili v Kersnikovo ulico in tudi tam kmalu ugotovili, da so prostori za projektiranje premajhni in neprimerni za tako dejavnost.. Skozi vsa ta leta je sam biro za projektiranje rasel, se razvijal — tafoA;poslovnem kot v kadrovskem snaisfu, in potrebovali so vedno več prostora za svoje ljudi. V zadnjem ča&SO bili zaradi pomanjkanja pro-stg?Ckar na treh koncih Ljubljane. PdSšmeljitern preudarku so se odlo-čilj;^rsj.cer veliko investicijo (ki pa jircLbti .vendarle prinesla v nasled-n jih letih tudi večje poslovne uspehe in seveda boljše delovne pogoje zaposlenih) — za gradnjo nove poslovne stavbe. Kljub vsem prostorskim težavam > o" v projektivnem biroju vedno dobro gospodarili. Če pogledamo samo.lansko leto, lahko ugotovimo daTo imeli 19 milijonov dinarjev doKodka. 64 zaposlenih ljudi v bi-rojuje ustvarilo za 39 milijonov rea-li^eijc, od česar je bilo lastne proizvodnje za 20 milijonov. V lanskem !ety so namreč prevzeli veliko nalogo? projektiranje izgradnje slalome tovarne v Ormožu. Seveda-so v tej nalogi sodelovali tudi z županjimi sodelavci. "RŽI uit ate ppslovanja redno spremljajo vsak mesec in primerjajo s -ganskimi postavkami pa tudi z efiakltn obdobjem v preteklem letu. To jim pomaga, da svoje poslovanje vodijo v skladu z vsemi družbenimi določili. Vse analize poslovanja so b siti ali na lastni proizvodnji po zaključnem računu je razvidno, da so lastno proizvodnjo presegli z ozirom na plan za 6%, dohodek za 4%, ostanek čistega dohodka pa 32%. Tako kot vse ostale TOZD so se tudi v biroju za projektiranje vključili v akcijo za zaključni račun. O njem je bil seznanjen vsak delavec, razpravo pa so vodili pred zborom tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Enak način razprave so uvedli tudi v letošnjih prvih mesecih. V letu 1978 so se posebej začeli ukvarjati tudi s področjem nagrajevanja. Pri delavcih so mesečno spremljali kvantiteto in kvaliteto ddla, Ker je projektiranje specifična dejavnost in je uporaba raznih strojev In pripomočkov minimalna, so morati, največ pozornosti posvetiti prgdvsem izkoriščenosti delovnega ča*a. Kljub temu vsemu pa se pri svojini delu srečujejo tudi z celo vrste težav. Kadar dobijo v delo pro-jejct? imajo na voljo čedalje manj časefza njegovo pripravo, izdelavni roki so vedno bolj krajšajo. Večina večiih investicij je namreč tako za- stavljena, da si investitor najprej vzame za svoje odločitve veliko časa, kasneje namenijo dovolj časa tudi za samo izdelavo objekta, vmes pa ima projektant le kratko obdobje, v katerem mora biti projekt izdelan. Seveda je tako zelo težko normalno delati in dostikrat se mora marsikaj tudi improvizirati, kar kasneje prinese marsikatero težavq. Zaradi različnih okoliščin morajo v biroju večkrat pristati na izredno kratke termine, ob tem pa moramo poudariti, da projekte večkrat delajo tudi s kooperanti, ki jim njihovih zamud povzročajo precej preglavic. Že poleg omenjenih problemov so v biroju za projektiranje otepajo-tudi s kadrovskimi težavami. Za delo v projektivi težko dobijo ljudi in predvsem mladi se tega izogibajo. Eden od vzrokov za tako stanje je v tem, da mlade projektante kot začetnike ne morejo tako plačati, kot jih plačujejo v drugih dejavnostih. Na tem področju bo potrebno čim-prej nekaj narediti. Se pred nekaj tedni so bili delavci biroja razmetani na treh koncih Ljubljane. Danes so skupaj, kar je zelo pomembno za teamsko sodelovanje pri raznih projektih. V biroju pa so poleg standardne dejavnosti uvedli tudi inženiring dejavnost. To pojasnjujejo s tem, da se njihovi naročniki — investitorji vse bolj pogosto obračajo na TOZD v pričakovanju, da jim ponudijo tudi kompletne usluge s področja predinvesticijske, investicijske in tehnično dokumentacijske dejavnosti. Organiziranje in načrtovanje kompletne izgradnje določenega prostorskega in tehnoločkega kompleksa skupaj z nadzorovanjem poteka izgradnje, so naloge, ki se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Če so vsa ta opravila in naloge organizacijsko združene v eni organizaciji, lahko govorimo o popolnejšem delovnem procesu. Čim manj razdrobljenosti in čim več usklajenosti pri zahtevnih nalogah iz področja investicij je želja vsakega investitorja, zato so v biroju menili da je nujno, da že registrirano dejavnost »projektiranje« dopolnijo še z »inženiring« dejavnostjo, ki bi pokrivala manjkajoče področje priprave in organizacije investicijskih del in sicer takole: — organiziranje, priprava in izdelava investicijskih programskih elaboratov — organiziranje, projektiranje, investicijske in tehnične dokumentacije — organiziranje in nadzorovanje izvajanja investicij — organiziranje ekonomsko finančnih poslov pri vseh investicijskih delih. Za načrtovanje poslovanja v letu 1979 so upoštevali ista izhodišča kot za ostale TOZD v Gradisu. Lastne proizvodnje načrtujejo v letošnjem letu za 29 milijonov, dohodka za 27 milijonov in osebnih dohodkov za 14,7 milijonov. V njihovem delu je nekaj zelo zahtevnih projektov, med katerimi so tovarna sladkorja Ormož, mercatorjev trgovski center. Emona, Ploščad Borisa Kreigherja, IMV Novo mesto — Suhor, IMF Trata, Merkur Kranj, stanovanjska gradnja v Novih Jaršah, Žalcu, Celju, Rušah in Ravnah, Gradisove montažne hiše GMH, ki jih razvijajo skupaj z LIO Škofja Loka) itd. pri vseh teh projektih se delavci biroja trudijo, da nove izsledke iz projektiranja in gradnje vnašajo tudi v svoje načrte, vendar se pri tem največkrat srečajo z neelastičnostjo industrije gradbenega in ostalega materiala, ki naj bi spremljala gradbenike predvsem pri finalizaciji in opremljanju objektov. Pri vsem tem delu sodelujejo tudi z zunanjimi raziskovalnimi institucijami in razvojno službo v Gradisu. Naš projektivni biro torej ne zaostaja z ničemer pred ostalimi: ima lepe delovne prostore, odlične strokovnjake in dobre poslovne rezultate. Na račun dela birojevcev bi lahko izrekli marsikatero pohvalo in priznanje. Seveda pa najbolje govorijo o tem zgrajeni industrijski projekti, nova naselja itd. Mimogrede lahko povemo, da so v mariborski stanovanjski soseski na Pobrežju ljudje kupci veliko bolj povpraševali p° naših stanovanjih kot pa po ostalih — iz preprostega razloga, ker so bila naša stanovanja projektirana po željah in okusu tistih, ki stanovanja kupujejo (projektiranje je bilo delo ljubljanskega biroja). Sicer res velja, da je lepo biti skromen, vendar — uspehi pač govore svoje. NADA M- Taka je nova poslovna stavba Biroja za projektiranje Ljubljani in TOZD GE Ljubljana — okolica , h j . dobnoUSta *etos bo Bled dobil so- *. pri zemeljskih delih, dela nekoliko krj, , °Premljeno umetno in po- ' kasni jo. Neglede na to predvideva-Poskrh^allŠČe" Da bo to tako, bodo jo, da bodo končali v roku, saj blej-eh oelavci TOZD Jesenice, ki čani predvidevajo, da bo slavnostna a na tribunah na severni strani drsališča Umetno drsališče na Bledu pod streho dela' 61 za^e*' kbruarja in sedaj že IjaiJ? S P°*no paro. Sedaj postav-c!'le*jc za tribune. Pokrito dr-EleHM bo lahko sprejelo čez 3.000 di** . cev- Na tribunah bo 2.200 se-5 m 1 000 stojišč. n0t,aradl začetnih težav, dežja in a ne vode, na katero so naleteli otvoritev svetovnega prvenstva u veslanju septembra letos v tej dvorani. Zato bodo, če bo potrebno, delali tudi v dveh izmenah. Streha na drsališču bo lesena. Montažo lete je prevzela Hoja iz Ljubljane. BLEJSKA GRADBIŠČA V __________________________/ Z dograditvijo terase za kavarno in slaščičarno ter Disco kluba prodajalne »Pletenine« je Park hotel in kompleks okoli njega dobil končno podobo l/kop temeljev za prizidek k upravni zgradbi I IP Bled ''^1 WWWi^WWWwWW^hpmiijiiiuiuuoooooc-• w«™.wwvw' .... Tako, kot je razgibana pokrajina okoli Bohinjske bistrice, je oblikovan tudi dom Jožeta Ažmana Zgradili smo dom Jožeta Ažmana v Bohinjski bistriti »Mislim, da trenutno noben drugi izvajalec ni bil zmožen opraviti tako nalogo, kot jo je GRADIS TOZD Jesenice, ko je v rekordno kratkem času izgradil Družbeni dom Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici,« je povedal vodja nadzora Alpdoma iz Radovljice tovariš Ivan Šolar. V tem domu je bila i, maja osrednja slovenska prireditev, posvečena 40-letnici ustanovitve seje CK KPJ, ki je bila pod vodstvom tovariša Tita od 15. do 18. marca 1939 na domačiji bohinjskega revolucionarja Tomaža Godca. Tako kot pred štiridesetimi leti je Bohinjsko Bistrico tudi ob tej priliki obiskal tovariš Tito in se udeležil slavnostne seje CK ZKJ, ki jo je vodil predsednik CK ZKS France Popit, slavnostni govornik pa je bil sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc. Veliko truda so vložili vsi delavci na tem objektu. V šestih zimskih mesecih, koliko je bilo potrebno za izgraditev Doma Jožeta Ažmana je nagajala predvsem huda zima, mraz in dež. Gradbišče je največkrat bilo pokrito s snegom, katerega Je bilo treba sproti čistiti. Bohinjci so opazovali, kako hitro raste njihov dom. In niso samo opazovali. Prišli so in so delali na gradbišču tudi udarniško. Zato vsi vedo povedati: »Hitro je rastel naš dom. Hitro, da smo komaj mogli verjeti. Gradisovci so delali po 12 in včasih tudi več ur na dan. V mrazu, snegu, dežju, vendar niso tožili. Bilo je tudi 12 stopinj pod ničlo. Prvo ploščo so betonirali do treh ponoči.« Niso samo Bohinjci udarniško delali na svojemdomu. Prišli so tudi delavci uprave našega Lesno industrijskega obrata iz Škofje Loke, kakor tudi štev ilni drugi občani. CP Dom Jožeta Ažmana je med prvomajsimi prazniki sprejel v goste tudi tov. Tita r Šport mi veliko lil pomeni NSše in republiške zimske športne igre so že zdavnaj mimo, vendar ne bi bilo prav, če bi zato pozabili na odlične smučarje, ki so nam prinesli marsikatero medaljo. Ena med njimi je JANJA STANOVNIKOVA iz naše TOZD LIO Škofja Loka, ki že nekaj let niza uspeh za uspehom v smučarskih disciplinah na športnih igrah. Od kdaj se ukvarjaš s smučanjem? Ko sem bila stara pet let, sem začela s tem športom in ga do danes nisem pustila. Najprej me je učil oče, nato pa sem se vključila v klub Transturist. Kakšni pa so bili uspehi v tvoji smučarski »karieri?« Bila sem z njimi kar zadovoljna. Enkrat sem bila druga na državnem prvenstvu (kot mladinka) in dvakrat tretja. V glavnem pa sem v Sloveniji tekmovala na temovanjih, kjer je sodeloval vrhunski razred. Kako pa sedaj, ko si zaposlena? No sedaj sem že tretje leto pri Gradisu, delam pa kot obračunski tehnik. Treniram seveda veliko manj kot prej, saj mi ne ostaja dovolj časa. Vsako leto se veselim naših športni iger, kjer . zelo rada sodelujem. Všeč mi je, v da se vsi športniki dobimo sku paj, malo poklepetamo, izm? mamo izkušnie in sploh — Pn njamo izkušnje in sploh jetno je. j Kako pa ocenjuješ sposobnos naših smučarjev? , Za naše razmere kar v re vozijo, samo slalom jim gre bo J slabo od rok. Zelo pa bi se p°z^ nalo, če bi imeli vsaj malo orga niziranega treninga pred igrami-pod nadzorstvom nekoga, dobro pozna veščine smučanja m tudi treniranja. . Tako nam je pripovedova Janja Stanovnikova. Želimo J > da bi tudi naslednjo zimo ta dobro zastopala Gradis, kot je1 storila letos. Janja Stanovnik V Največji kongresni center v Evropi Aprila letSs so slovesno odprli novi mednarodni kongresni center v zahodnem Berlinu. To svojevrstno zgradbo so začeli graditi leta 1975 in jo končali v rekordnem roku štirih let. Kongresni center je stvaritev, ki se odločno izmika vsem tradicionalnim pojmovanjem arhitekture, je pravzaprav ogromen stroj za sočasno dogajanje v številnih prostorih in oblikovno spominja na vesoljsko ladjo. Mednarodni kongresni center je 320 m dolg, 80 m širok in 40 m visok. Je zvočno odlično izoliran (v zunanjem ohišju je postavljeno še notranje ohišje, z lastno zasidranostjo oziroma obešenostjo), je akustično imeniten (to je potrdil sam Herbert von Karajan), je skratka zadnja beseda sodobnih arhitekturnih in tehničnih prizadevanj. V njem je 22 dvoran najrazličnejših velikosti, to- nama je oder "širok 34 m, 8 ,av-20 m in visok 10 metrov. P°'e£,kpri' A nega odra sta še dva stranska z pravo scenskih elementov, jj ga je priključiti k eni ali drugi f*v ,e. ni, lahko pa je na voljo za velik1’ dališko prireditev alie konce g avditorU j. krogu« (z obema prostorov. . z6r Do leta 1985 so že sedaj ^ jp rani termini za 400 kongrc^^i \ zborovanj. Mednarodni k°°? sta' center v zahodnem Berlinu je :|i- |»c 800 milijonov mark (8 novih 'Jo jard dinarjev). črv'- s: yerjev, prodajaln, restavracij ^ največji dvorani je prostora z‘l ,j kot 5.000 ljudi, v drugi ati pa za 2.500 ljudi. Ostalih 20 d -j j< pa tudi sprejme okoli ,vOr0' Med dvema največjima d ^ $! usmerjenima k skupnem Pn -rl1ih ču). Okrog centra je 8.000 par ^ ' 0, »L,. Sklepi samoupravnih organov • Sklepi samoupravnih organov S sklepi samoupravnih tozd ge Nizke gradnje Nbj,**!® delavskega sveta TOZD GE 4 .J*** Maribor, ki je bila dne 23. °° ur* v scini sob* uprave bol T?ZD GE Nizke gradnje Mari-4, 197q°^ , isnosti ^ uspeha določi od 1. sita v, j za °hračun OD akontacij- 2 vrednost točke 20 par. nitv'. n p.?trjuie spremembe in dopol-sfedci„r i. a 0 osebnih prejemkih iz kot il $klada skuPne Porabe v obliki, Gradis pre*' 2°00015 Vrtalni stroj ročni (5 lf J š' ‘C. 18 n-J,”-"" s»uj tz Kom) ih tč. i9^n=iage(3kom) 15 7 ,f- 21 prfLf 'irv- - ••'•'ovnnisko ” znesku din 1,040.000 vezati pri Ljub-ljanskinbanki. 6. Za nakup stanovanj od gradbene enote Maribor, je potrebno pristopiti (ca 16 stanovanj) 1979—80. 7. Odobri se zamenjava Stanovanja v Razlagovi ul. 21 stranki Trobentar Oto s Staninvestom Maribor, s tem, da ostane lastništvo tega stanovanja Gradis TOZD KO. 8. DS vzame naznanje zapisnike sej komisije za standard in rekreacijo od 21. 3. do 4. 4. 1979. 9. Odobri se nabavo opreme v osnovna sredstva: 1 kom varilni aparat CO: 5 kom vrtalni stroj 13, 8 kom vrtalni stroji hilti TE 17 1 kom prizmatična mangnetna plošča MPP 1 kom pisalni stroj OLVMP1A 3 kom omara za načrte 1 kom stena garderobna 4 kom kubski stoli 2 kom plinske opreme za gretje bitu-mena 1 kom stroj za rpbljenje pločevine 1 kom klubska miza. 10. DS TOZD na predložen Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z otvoritvijo in delom v Delovni enoti Iraku (plev. 02-77-78 101) nimamo pripomb, zato predlagamo DS podjetja, da ga v sedanji vsebini predloži v potrditev zborom delovnih ljudi vsake TOZD. 11. 1. Na vsebino Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi konzorcija za skupen nastop v Iraku, nimamo pripomb. 2. Predlagamo le, da se samoupravnim organom TOZD pred obravnavo sporazumov predloži »ključ« razdelitve finančnih sredstev, ki jih s podpisom sporazuma prevzame posamezna TOZD. 3. Ob pristopu k Samouprav- . nemu sporazumu, se bodo izrekali delavci na referendum, mu, ki bo 23. 4. 1979. Referendum izvede stalna komisija. 12. DS TOZD se strinja s pristopom k Samoupravnemu sporazumu o združitvi v Poslovno skupnost RUDIS Trbovlje, ki nam je bil predložen v obravnavo 27. 3. 1979. Ob pristopu se bodo izrekali delovni ljudje na referendumu, ki bo 23.4. 1979. Referendum izvede stalna komisija. 13. 1. Delavskemu svetu podjetja se predlaga, da stopijo spremembe pravilnikov iz tč Ad 4. v veljavo s 1.3. 1979 in ne s 1. 1. 1979 kot se v predlogih predvideva. 2. Na predlagane spremembe nimamo pripomb, razen v čl. 10. tč. c) pravilnika o osebnih prejemkih iz sredstev sklada skupne porabe, za kafeto predlagamo, da se izenači s tč. b). Tako bi naj člen 10. glasil: Delav eni G1P Gradis -tčr učencem v gospodarstvu-pri GIP Gradis, se priznava regres za stroške letnega oddihaš in sicer: a) delavci, ki prejemajo otroški dodatek, prejmejo regrps \ višini 2195 din. Na račun družinskih članov, ki jih vzdržujejo so ti delavci - upravičeni do dohodka — za zakonca in otroke nad 1 Sklepi samoupravnih organov O Sklepi samoupravnih organov O sklepi samoupravnih — za otroke do vključno 10 let starosti 183 din. bjOstali delavci prejmejo regres v višini 1707 din. Na račun družinskih članov, ki jih vzdržujejo so upravičeni do dodatka: -— ža zakonca in otroke nad 10 let starosti 306 din za otroke vključno do 10 let starosti 183 din c) Samski delavci in učenci v gospodarstvu prejmejo regres v višini 1342 din. (Ta alineja bi se naj izenačila z alinejo b), tako bi prejemali tudi ti delavci regres v višini din 1707) 14. DS se strinja z višino znižanih dnevnic oziroma dnevnic— kadar gre za turistične kraje ipd. — znaša za posamezna delovišča, in sicer: — Slov. Bistrica, Lenart, Fala — 115 din — Sladki vrh —'125 din — Ptuj, Kidričevo — 125 din — Markovci, Ormož — 145 din — Slov. Konjice, Slov. Gradec, Pameče, Ljutomer. Ravne na Koroškem, Javornik, Hrastnik, Trbovlje, Celje, Velenje, Anhovo, Šoštanj, Mirosan, Podčetrtek — 180 din — Krško, Bohinjska Bistrica, Bled, (za prvih 15 dni) — 250 din nad 15 dni — 180 din — Ljubljana (za prvih 15 dni) — 250 din — nad 15 dni — 180 din — Ruše, Malečnik — 75 din. 15. DS sklene, da se za uspešno opravljanje atestov priznajo varilcem naslednje nagrade: 320 din za 1. razred, 256 din za 11. razred — za Vsak položaj in atest posebej. Upravičenost gornjih nagrad se izplača od 1, 3. 1979. 16. L Dolžnost predsednika komisije za gospodarjenje prevzame sedanjih predsednik tov. Oberljat Rado. Za namestnika pa se imenuje tov. Malek Nada. Komisija pa se izpopolni še s člani: — tov. Mihoci Matija in tov. Stropnik Rene. 2. Mandat novoizvoljenih članov komisije traja enako dolgo kot ostalim članom komisije za gospodarjenje. 17. DS odobri na predlog PE Novogradnja, Strojegradnja, Remoht, Kleparska in konstrukcija, za nujna opravila-del za mesec april 1979, in sicer: Dodatno za mesec marec 1979 — 200 1) Novogradnja — 950 ur 2) Strojegradnja — 1.030 ur 3) Remont — 450 ur 4) Kleparska — 1.080 ur 5) Konstrukcija — 100 ur Navedena dela se smatrajo kot delo v podaljšanem delovnem času, ne pa kot dopolnilno delo. Z ozirom na to je potrebno izpolniti potrebne obrazce ter obvestiti obračun osebnih dohodkov. 18. Za izgradnjo avtobusne postaje v Ankaranu, se odobri prispevek v znesku -din 1113 19. DS sklene, da se dela v soboto tj. dne 5. 5. 1979 za »Dan solidarnosti«. Na delavce se naj apelira, da bodo delali y čim večjem številu. 20. 1. Spremembe in dopolnitve pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev z pomočjo curka vode pod 1 [eg.i pritiskom. Na vrtalno g‘av .. j0(l kombajna je pritrjenih 9k°koiH ® brizgalk vode z visokim Pr.'tlSdjsk°v 14 standardnih rotaci jskih 1 j vi' Ko vrtajo predor, curki vode P sokim pritiskom sekajo v ska ^ centrične brazde, rotacijski 11 ^ odlamljajo prstane, ki ostaja) vftr temi brazdami. Na ta način..k0b(!* nje skal opravi tako, da je ve ’ ekonomično kot pa pri dos postopkih. | Tudi na tujem smo Slovenci ro^k ^ Ve^ desetletji smo lahko nai neka(e srečevali povsod po svetu - bližjeevepL Ame"! koliko mu pomeni nje ■ Ptidep0re,klo. Vendar pa, ko člove | j. v tuje kraje, se šele zave svo ... ,vanu Cankarju identitete in hoče zato prikazati, kaj je njegov narod ustvaril skozi stoletja kulturnega razvoja in kaj tudi danes ustvarja. Na površje človekove duše pride vsa njegova navezanost na domovino in to povezuje domače ljudi v manjše ali večje skupnosti. V vsem tem življenju na tujem ni vedno vse lepo in lahko. Če ni kakšnih zunanjih vplivov in »motenj«, potem si rojaki vseeno lahko organizirajo ugodno življenje in delo v svojih organizacijah. Slovenci se zavedamo tudi v tujini svojih korenin in velike tradicije in tega vsega ne skrivamo. Sam sem bil soustanovitelj slovenskih klubov v Avstraliji, seveda tistih klubov, ki želijo sodelovati z domovino. V teh klubih vlada želja, da se izkopljejo iz ozke provincialnosti in dajo tudi oni po svojih močeh prispevek k sožitju narodov v duhu naših neuvrščenih načel. V teh klubih imajo regionalni si- . stem samoupravljanja, ki pa ga bo treba še nadalje razvijati. Večina Slovencev se tega zaveda in ta prizadevanja podpira. Malo je nasprotnikov tega, pa še tiste sama dejstva sproti demantirajo. Kot izraz slovenske samobitnosti, da tudi v tujini obstajajo in živijo kot Slovenci, so pred kratkim v Avstraliji postavili spomenik velikemu Ivanu Cankarju, ki je postal eden od simbolov slovenske enotnosti. Spomenik stoji na dvorišču triglavske zveze v Sidneyu. (V svojih objektih imajo poleg tega še vrsto lepih umetnin, delo kiparja Zdenka Kalina). Pri odktirju spomenika Ivanu Cankarju je bil prisoten tudi avstralski predsednik g. VVhitlam, kar je dalo vsej prireditvi velik poudarek in priznanje.« n. M. KAKO LETUJEJO NAŠI DELAVCI Spet smo v času, ko zbiramo prijave za letovanje delavcev v naših počitniških domovih. Že nekaj let nazaj opažamo, da se je položaj glede prijav za letovanje nekoliko popravil, vendar še vedno odločno premalo. S tem mislim, da se še vedno premalo zanimajo za letovanje neposredni delavci iz gradbišč. To so predvsem tisti naši delavci, ki opravljajo težja dela, starejši delavci in mnogi tudi slabšega zdravja. Ti delavci bi morali v prvi vrsti misliti na svoj letni dopust in na svoje zdravje, da se vsaj enkrat na leto pošteno odpočijejo in predahnejo od dela na gradbiščih. Ne moremo trditi, da nimajo možnosti ali prilike, da to tudi uresničijo. Mnogi tega preprosto nočejo. V naših medsebojnih pogovorih poskušamo pogosto prepričati takšne sodelavce o potrebi koriščenja letnega dopusta. Prepričani smo, da bi marsikomu koristila že sprememba okolja za njegovo boljše počutje. Naše podjetje ima lepe počitniške domove na morju in v planinah. Naša OOS TOZD NG pa ima tudi v campu »Stoja« pri Puli tri avtomobilske prikolice, kjer lahko v sezoni letujejo naši delavci člani OOS. Vsaka prikolica je sodobno opremljena za 4 osebe z vsem potrebnim inventarjem za pripravljanje hrane in stanovanje. Povedati moramo, da je zanimanje za letovanje v teh prikolicah letos zelo naraslo. Tu bodo lahko skupaj s člani OOS letovali tudi njihovi svojci. Vsaka izmena, ki traja 10 dni, bo imela svojega vodjo, ki bo za naše delavce — dopustnike urejal vse potrebno. Upamo in želimo, da bo število naših delavcev — dopustnikov vsakol leto večje. Ponovno moramo pripomniti, da so penzionske cene v naših počitniških domovih zares nizke in dostopne prav vsakemu delavcu. Mogoče bi morali sedanjo počitniško sezono malo podaljšati to se pravi, da bi se pričela bolj zgodaj spomladi in končala kasneje v jeseni. Nekaj očitkov je bilo tudi do sedaj glede na izbiro termina v naj večji sezoni, vendar upramo, da bo z povečanjem števila ležišč v naših le-tviščih odpadel tudi ta problem. V kolikor se bo pri nas v NG zanimanje za letovanje povečalo, bomo prihodnje leto kupili še eno avtomobilsko prikolico in s tem omogočili še večjemu številu delavcev počitnice ob morju. Za boljši standard in rekreacijo se iz leta v leto daje več sredstev vendar je ostalo na tem področju še veliko dela. Res pa je tudi, da mnogi teh sredstev ne znajo ceniti, kai; seveda slabo vpliva na celotno prizadevanje, da standard naših delavcev spravimo na zadovoljivo raven. JANI KLANČAR NOVICE IZ GRADBENIŠTVA Najvišje delovišče v Evropi Že več kot dve leti tečejo dela na najvišjem delovišču Evrope. Dvajset mož gradi pri trideset stopinj pod ničlo nihalko na 3.823 metrov visoki gori Mali Matterhorn. Gradnja nihalke na takšni višini je povezana z veliko investicijo — okrog 25 milijonov frankov (280 milijonov dinarjev). Že konec leta naj bi popeljala 600 smučarjev na uro z 2.939 metrov visoke postaje Trockener Steg na do sedaj nedostopne snežne planjave. Nihalka je le na eni sami opori in njena dolžina bo 3,5 kilometra, višinska razlika pa 884 metrov. Dva helikopterja skrbita za pre-•» delovišča z vsem — ori naj- manjšega vijaka do ogromnih količin betona in hrane za delavce. Vsakokrat prepeljeta po tri kubične metre materiala. V delovnem dnevu vzletita v sedmih urah kar 70-krat. Ko helikopter pristane a vrhu betonske plošče, se delavci takoj lotijo vročega betona, ki bi se sicer pri tako nizki temperaturi hitro strdil. Zaradi pare iz tega vročega betona se na lopatah in vetrovkah delavcev nabira led. Delo na tej višini onemogočajo predvsem redek zrak, nizke temperature (pod minus 30 stopinj) in ledeno mrzel in močan veter, tako da morajo delo večkrat prekiniti. Zanimivo je, kakšna je stimulacija mož, ki premagujejo te ovire? Razmeroma skromna — glavni monter na primer zasluži 33.000 din mesečno. Ža stroške dobi še 24.200 din, kar pa ne zadostuje za to, kar v rAcnici porabi. NA MLADINI SVET STOJI Tito je nekoč dejal, da bi moral biti vsak narod ponosen na tako mladino, kot jo imamo mi v Jugoslaviji. Tudi pri nas v Gradisu je prav, da našim mladim priznamo velik elan in prizadevanje za boljše delovne uspehe in za pomoč pri razvijanju boljših samoupravnih odnosv. Zato smo ob Dnevu mladosti poiskali nekaj mladih, da nam sami povedo o svojem delu v Gradisu in v svojih mladinskih organizacijah. ; - Tudi preko športa se gradi mlad človek, kar potrjuje naslednja izjava: »Gradisove mladinske igre so bile najbolj fair športne igre gradbincev zadnjih nekaj let. Na celem turnirju Sta bila izključena samo dva igralca, kar je danes redkost, zato moramo tak odnos do igre zelo pohvaliti«, je dejal Tone Gvardjančič, vodja tekmovanja v nogometu Alojz HRAŠČANEC član OO ZSMS KO Maribor in član kordina-cijskega sveta OO ZSMS GIP Gradis: »Zavedati se moramo, da je mladinska organizacija predvsem družbenopolitična in ne rekreativna organizacija. Šport in rekreacija ter zabava so pa samo območja delovanja, ki omogočajo zbliževanje mladih. Na takšnih srečanjih se mladi bolje spoznajo, in se obenem sprožajo tudi ostali problemi, ki jih mladi danes imamo. Ko se vsako leto srečamo na Mladinskih športnih igrah, se še bolj združimo, začutimo nekakšno pripadnost, tj. pripadnost h Gradisu. Ta občutek pripadnosti pa veliko pomeni za vsakega mladega človeka. Osnovni program ZSMS je družbenopolitični program. Da na mladih svet počiva, je znana resnica in zato je za vsakega mladega človeka pomembno, da čim prej pridobi določene delovne navade in da se preko ZSMS, ki je v tem primeru tudi vzgojna organizacija, aktivno vključi tudi na politično področje v delovni organizaciji. Mladinska organizacija tako na najboljši način pripravlja in vzgaja člane za ZK, sindikat, delavski svet in ostale or- n—n Čikolin je zastopal Železokrivnico. Dragan Babič pa Ravne gane upravljanja v podjetju in izven njega. Entuziazem je še vedno osnovno gonilo pri delu v mladinski organizaciji. Moje mnenje je, da so mladi zainteresirani za delo v ZSMS, vendar tukaj nastopi drugi problem. Kako sedaj to mladino spodbuditi za določene akcije, kako jo pravilno voditi in s kakšnimi prijemi zainteresirati. To pa je že bolj sociološki problem. Mislim, da ravno pri organizaciji dela v mladinski organizaciji ima njen predsednik najvažnejšo vlogo. Če predsednik delo dobro zastavi in če je sam tudi zelo aktiven, potem se v taki mladinski organizaciji vedno nekaj dogaja. Veliko resnice je v stavku: Kakršen je pored-sednik, takšno je tudi članstvo. Mladinska organizacija bi res lahko naredila še več na področju izobraževanja mladih ob delu in na področju stanovanjske problematike mladih družin. Mladi smo včasih preveč občutljivi in smo užaljeni, če nam kakšna akcija ne uspe. Vendar napake, zaradi katere nismo uspeli ne bi smele negativno vpčivati na naše delo, temveč bi mogla biti spodbuda za še bolj organizirano delo. Ivan HORVAT, član OO ZMS SPO Ljubljana: »Marca 1977. leta smo v našem počitniškem domu na Pohorju ustanovili našo mladinsko organizacijo. Takrat sem bil izvoljen za njenega predsednika in je bilo potrebno vložiti vliko truda, da so se stvari tudi pri nas premaknile. Pri nas, in nasploh v gradbeništvu pred-, stavlja velik problem terensko delo.^ Naši mladinci so razsuti po celi Sloveniji, nekaj strojnikov in voznikov je pa celo v drugih republikah in v tujini. Nekako se je zakoreninilo mnenje, ki mladino največkrat povezuje le s športom, na ostala področja pa še je malo težje prebiti. Sem zagovornik tudi takega dela, na športnem področju, ne sme pa na tem vse ostati. Moramo priznati, da se na različnih špoprtnih srečanjih bolje med seboj spoznamo, spoznamo pa tudi ostale probleme družbenega pomena. Pri nas v SPO imamo res kompletno podporo vseh, vendar je dostikrat ne znamo uveljavljati in koristiti, Imam občutek, da je tudi vse manj entuziazma v mladih. Popfl dan malo kdo rad ostane na k® . nem sestanku in če le more, sc w ka. Tako, da vse ostane na P*” vedno istih posameznikov. Problem pri nas mladih v Grad'6* je tudi v tem, da premalo delu ostalih OO ZSMS po n*""" 3kviru Gra- Zato predlagam, da bi v oW*r- u disovega vestnika bilo urejeno veščanje o delu in problemih v$ mladih v Gradisu. Predlagam Ur niškemu odboru G V, da pride v s z mladimi iz naših tozdov in d® ^ dogovorijo vsaj za eno stran, K' bila namenjena problematiki ml® . ne. Razen tega sem mišljenja, d® vsaj en član ZSMS moral biti član informacijske skupine, ki I imamo po tozdih.« da b| ti Josip PERČIČ, predsednik 9^ ZSMS GE Koper: »V Kopru šamo s vsemi močmi aktivirati mladinske organizacije, ven^aI£)0 te sl d; je vt in G mamo preveč uspeha. Naša ZSMS šteje okoli 30 članov t« tega je 20 na novo vključenih. , liko delavcev odhaja in med njio”, tudi mladi, tako da nam tudi to pr* stavlja oviro za bolj organizira1^ delo. Maloštevilni, ki so že dalj c® pri nas pa se precej aktivno vkljd* jejo tudi na družbenopolitično P dračje. Razen športne aktivnosti n* , drugega za sedaj nismo mogli r®* ti. Imam občutek, da večina ml® . ljudi v našem TOZD nima drug®8 interesa, kot da bi po končanem šla v mesto in se prepustila _VP 1 ■ sončnih žarkov in turističnih » banj.« Boris FERLAN, član ZSM$J predsednik komisije za kulturo j Maribor: »Pri nas se je velik ps< ^ v delu mladinske organizacije « premaknilo na bolje. Mladinci možnost rekreacije v našem dom na teh srečanjih sc porodi mar*1 tera ideja za akcijo. Delo z mladinci je dokaj zah^, no. Treba je imeti občutek za % dračja, ki jih zanimajo, in jih 9°[h-pravilno usmerjati. Različna nja, izleti in zabave predstav*j L nekakšno kompenzacijo za ‘L), mladih. Večina mladincev j* % pravi jena sodelovati prav P** nalogah, ko se nekam lahko °0r a. £ ',,,0n Kodak tavajo °Prav*jenem delu tudi za- li-včasih1? !? treba tudi vzP°dbuja-Pohvsi ^ tudl Pohvaliti, kajti takšne m>ade t.,H-m°?no stimul»rajo vse tedai udl Pri nadaljnjem delu. Vsi ska ^mo ?bčutek, da je mladin-da ie 8an'zacija res potrebna, ne pa je veriS6 0stalP bolj važno, ZSMS pa v$eBa ?0 nekje v ozadju in na robu imam Rajanja v TOZD in obenem Grac)i?u tud* občutek pripadnosti za nl?di"a se razen tega zanima tudi adinske delovne akcije in to Ivan Horvat vedno več in tako vidimo, da je mladina voljna marsikaj narediti, po- li oris Ferlan povem le-to, da smo poskušali na nekaterih večjih gradbiščih mla- denje in usmerjanje.« Anton RODAK, predsednik OO ZSMS SPO Ljubljana: »Navedel bi nekatere faktorje, ki otežkočajo bolj organizirano delo mladinske organizacije v gradbeništvu nasploh in pa tudi v SPO: mladinci so raztreseni po gradbiščih, izobrazbena struktura je na dokaj nizkem nivoju in obveščanje je otežkočeno. Glede raztresenosti naših mladincev po Gradisovih gradbiščih, lahko jega uspeha. Delo na takih gradbiščih je zelo naporno, včasih se dela tudi 12 in več ur, tako da po takem delu vsak misli samo še na počitek. Mladinska organizacija bi morala več narediti pri dviganju nivoja izobrazbene strukture s vključevanjem mladih v sistem izobraževanja ob delu. Obveščanje o dogajanjih in predvsem o problemih in možnostih reševanja teh problemov mladincev v naših TOZD bi moralo biti ure- Alojz Hreščanec jeno preko Gradisovega vestnika, za dodatno informiranje svojega članstva, pa naj bi vsaki TOZD občasno in po potrebi izdajal nekakšne mladinske informatorje. Za dobro delovanje mladinske organizacije mora obstajati zelo dobra povezava med ZK, sindikatom in ZSMS v TOZD. Delo v ZSMS je pogojeno z dobrim delom ostalih organov v prijetju. Neaktivnost mladine nam pokaže, da tudi aktivnost ostalih v podjetju ni na vir šoki ravni, kajti le-ti bi mogli spodbujati delo mladih.« C. PAVLIN ■68 hi 'zacijski odbor 8. mladinskih športnih iger. Organizator letošnjih iger je bila TOZD SPO Boji v namiznem tenisu so bili zelo razburljivi Tekmovanje v šahu Mladinci GE Maribor tokrat najuspešnejši v. V organizaciji OO ZSMS Gradis TOZD SPO so bile 12. maja v Športnem parku Kodeljevo Vlil. Mladinske športne igre Gradisa. Mladinci vseh naših TOZD ter naši učenci kot posebna ekipa so se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu, šahu, kegljanju in streljanju. Ni manjkalo zanimivih bojev in končni zmagovalec ni bil znan vse do konca tekmovanja. Z malenkostnim naskokom so tako prvo mesto osvojili mladinci GE Maribor pred SPO. O poteku mladinskih iger pa naj več povedo rezultati in slike s tekmovanj: I. MALI NOGOMET 1. GE Maribor 2. SPO Ljubljana 3. GE Ljubljana okolica NAMIZNI TENIS 1. SPO Ljubljana 2. PB Maribor 3. DOM učencev ŠAH 1. GE Maribor O osebnosti tov. Lada Janžekoviča, po katerem so imenovali tekmovanje v fair playu, je navzočim spregovoril Janez Raušl 2. GE Ljubljana okolica , 3. GE Celje KEGLJANJE — ekipno 1. DS Skupne službe 2. LIO Škofja Loka 3. KO Maribor KEGLJANJE — posamezno 1. STRAH Milan KO Maribor— 198 kegljev 2. NAVODNIK Dane GE Ravne — 192 kegljev 3. KOGOJ Bojan DS Skupne službe — 189 kegljev STRELJANJE — ekipno 1. KO Maribor — 476 krogov 2. GE Ptuj — 473 krogov 3. SPO Ljubljana — 471 krogov STRELJANJE — posamezno 1. MIHIN Josip KO Maribor — 166 krogov 2. K1RBUS Danilo SPO Ljub- “TiTo^acTmonDOM.* bor — 161 krogov končni Tn»e VRSTNI RED EKIP 1; V* ŠTEVILKI V zadnji številki časopisa Je*", bila križanka skoraj pretrtT-oreh za naše reševalce. "MeC* 56 poslanimi križankami sij*1* dobili le dve pravilni. Najt«!*, preglavic je delalo grško pgi*^ zemlje, ki ste ga večina sprtV menili v rimsko podzemlje-^* Ork. Pravilno je EAK„ kaP-. lahko najdete v vseh večjH£-splošnih leksikonih. ' -*V Upamo, da bo drugič uspeha, danes pa bomo pstlsP. lili le drugo in tretjo nagrade^* 2. nagrado 200 din prejifl"*.1 Nada Malek, KO Maribor*-*' 3. nagrado 100 din prejmi Nežka Britvič, Sokolska 66*» Maribor _ - V Pravilna rešitev pa je takflrv Vodoravno: Janez Raušl, ekonomisti, rang, Antar, šnr" Lon, Aja, platnar, Ane, Te*i, merin, Inn, Hort; ostava, so- . delavci, metki, kub, Atair, cj, • mandatar, iskala, Eli, Ostoja, okras, strip, amfora, Enricp, . Ri, Baleari, vihar, a mi, 3U£« Pez, kozli, Racing, trinožnik«,1 Inari, maori, Nana, KrW Nanking, del, An, Kivi, edv,\ Joe, lik, planine, tekst, nam-* va, Amati. Med tiste, ki bodo rešili da*. našnjo križanko in jo posl$)£ na uredništvo Gradisovega ■ vestnika, Šmartinska 134 A, 61000 Ljubljana (do 10. junija), bomo zopet razdelili tri nagrade po 300, 200 in 100 din. Želimo vam veliko sreče pri reševanju! NAGRADNA KRIŽANKA 1 l * - J*®bB Pr- §p| i I I J 1 \ J 11x1 ' ! Bi PROJEK- TIVNI! M ftO KRATICA ZA ZAPO- REDJE KEMIJSKI SIMBOL ZA KALIJ PRVA ČRKA ABECEDE NA* NAZIV ZA VR*T° ITALl]. VINA SE5JAVIL: M. . HERNEC luq IME ČRKE L.^5fc oP5W LJEN MADZ TRfcDSLPUlK IMRt * PRVI LETALEC* AMER FILMSKI IGRALEC, MINEŠ ▼ NESKLA91E RAZLIKA REKA V SIPIRI]!,«. 1 RDEČI KRIŽ IRSKA REVOLUC. ARMADA VfcEdič MILAN JANEZ R.AUŠL Min^UKA MARtp. NAZIV V/EMKA 9TAM OCtT-TE.^AAotJt > PJ1CA OPAL-TDPRoZlJ TOUARE- PEK VEZE TONE PARTLJIČ • BNll SMUČ.. «AK. TEJ El IZDAJATELJ -i.KUjil.iCAr. NA SLOV. 1AUEX KRSTNIK. ZLOT — HtV. FILM. režiser, MIMIC* UAJVltjA KARTA umu ah. PlLMSKl U^RALtC > LADO KONEC POLOTOKA EVENTUElUl * omoT, POVOJ VTAK- NITEV VELIKA posoDA TEHNIK HA ^EMP-Tce*. NASTAV- lOAUtC v ^ £jl.ME*T° ZAMBIJE PoCELO TAOIZMA VAS nu LJUBLJANI IT' MEST0 V PIEMONTU OČKA RASTLINSKA POP» CA f VESJMIK PP1W«V travnat* TOVRllNA TUJE Ž. IME ME»T° V VEL. BRIT. mik. AM^L.foV. MEČA *o*7 a SJAtto -RIMSKI VOZ.DRAV ' roma PTICA SEV MOR. V] VRSTA KROŽNIKA MU6LIM • SVEČENIK ITAL. LUKA NA>t*AMu IME PEVKE OTl^EML« DRŽAVA V centr. Afriki AM. LOVEC HA DtAj.ŽN UMETNI TEŽIM, KI »E NI OBNESEL rešeno! OMAN VIPA SlbDBUJE-VAVEC, MAVDO -tEMEC • NAMIZNA ToSoptCA S SOLJO c ha6a NAJVEČJA LUKA NEZNANKA V MATE- MATIK.! avjor . osjržka' CARLO D Mjo Kv DoL^A EU K. A , DESNI PKIJbiC. BRINE ^EoHUJ- RITSKI LIK NORVEŠKO 1 ime SRAUDI - NANSKI DRObll E