IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška ce$to 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. De-lovska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki slutijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 71 • Maribor, sobota, dne 22. Junija 1940 > Leto XV Balkanska konferenca v Beogradu o Božiču 1910 V januarski številki socialističnega lista »Borba« je bil objavljen članek pokojnega Dimitrija Tucovija z ozirom na sklicanje konference zastopnikov socialnodemo-kratičnih strank iz držav balkanskega polotoka. Konferenca se je vršila po ljubljanski tivolski 1909 v Beogradu o Božiču 1910. Našo stranko je zastopal dr. Henrik Tuma. Članek je aktualen tudi danes in .ga objavljamo v bistvu. Sredi dogodkov in kriz znotraj in zunaj preživljajo državice na Balkanu svoje dneve kakor tudi narodi in deli, narodov v jugovzhodni Evropi. Poli tič- j no razcepljeni, kulturno in gospodar-1 sko odtujeni med seboj, so izpustili dogodke iz rok ter postali nesposobni aa napravijo konec krizam, da odvrnejo vzroke in urede odnošaje, ki prinašajo s seboj stalne krize in pretrese. Razdeljeni po mejah in gospodarjih vseli vrst, je njih sila razdrobljena na dele, ki so, vsak zase, seveda preslabi, da si pomagajo, in katerih moč je paralizirana z medsebojnim antagonizmom, ki ga vzdržujejo zainteresirani reakcionarni činitelji v državi in zunaj države. Za nas je predvsem jasno, da morajo narodi v jugovzhodni Evropi ter narodi in državice na Balkanu, katerih težnje so iste in nasprotne kapitalistični politiki vseh evropskih velikih držav, iskati pomoč ne pri svojih naravnih sovražnikih, marveč v medsebojnem zbliževanju, sporazumevanju združevanju sil v prid svobodnega, neodvisnega skupnega življenja. Balkan boleha, ker ima preveč mej. Neki pisec je rekel o Evropi: »Proklet-stvo Evrope je njena politična prošlost. Njena politična karta je podobna beračevemu plašču — vse sama zaplata.« Tako Balkan kakor jugoslovanske oblasti v Avstro-Ogrski so resnično bera čev plašč, ki se dalje niti sam ne more ohraniti kot celota. To je dejanski problem. Kolosalni napredki evropskega kapitalizma niso ostali brez vpliva na jugovzhod Evrope. Politične razmere v naših krajih so v največji meri nasprotne z novimi pogoji, ki jih je kapitalizem postavil narodom in državam glede njihovega gospodarskega in političnega obstoja. Meje, ki so bile ustvarjene v zgodovinski prošlosti, so mogle biti še tudi zno sijive, dokler se je vršilo življenje v mejah vasi in občin. Patrijarhalizem se je preskušaval s partikularizmom. Balkanske države se ne morejo samostojno razvijati brez zbližanja, brez od prave mej, ki so povzročale krvne osve-te gospodarskega življenja in kulturne vzajemnosti, brez grupiranja v skupnost. ' ! In rešitev vprašanja je v tem prav-cu. Mi nimamo široke osnove, na kateri bi se mogla zasnovati boljša bodočnost, kakor je nam sedanjost. Ta osnova se mora in edino more osnovati z grupiranjem. To je ideja, ki ji^ pripada bodočnost in ki bo sebi skrajšala poti v toliko lažje in hitreje, ker gre za na rode istega'ali sličnega narodnega zna čaja, istega ali sličnega jezika, in de žele, ki jih silijo k skupnosti iste potrebe in naloge. Na to idejo so vezani vsi oni ljudje in skupine, katerih sedanje težnje in politični ideali gredo korak za korakom z modernim živi j njem, napredki znanosti in tehnike, in ki se spričo tega ne morejo in ne sme jo pomiriti z dnevno politiko in prilikami, pa da ne bi sc odrekli sami sebi. Posebna naloga pripada demokraciji, ki je sploh edina oblika, ki vodi po pti k zbližanju balkanskih narodov. — Zaradi tega demokratizacija balkan- P ogoji la premirje izraženi Pooblaščenci francoske vlade so se sestali z nemškimi Iz Rima Poročajo, da so se francoski opolnomočenci sestali z nemškimi o-polnomočenci, od katerih so sprejeli pogoje za premirje. Kakor se neoficijelno zatrjuje, so bili med francoskimi pooblaščenci ge- neral Hitzinger, veleposlanik Leon No-el, podadmiral Lecul in letalski general Bergeret. Francoski delegati so se peljali na kraj sestanka z letalom, ki je bilo belo pobarvano. Voina v Franciji se nadaljuje Francozi se upirajo, boji so ogorčeni, toda Nemci so v premoči Na bojiščih v Franciji je položaj silno nepregleden in se razen tega zelo hitro menja. Dejstvo je, da v Franciji ne more biti več govora o neki fronti. Francoska armada je razdeljena na štiri skupine, ki se bore vsaka na svojem ozemlju, brez medsebojne zveze, razen po radiu. Nemška armada, ki je prekoračila Seino nad Parizom, prodira v Normandijo in Bretagno. Prednji njeni oddelki so prišli do Cherbourga in Rennesa. Druga francoska armada se je zbrala na reki Loire in je branila črto Tours-Charite sur Loire - Orleans. Tu so se bile ogorčene borbe, ki so stale Nemce mnogo žrtev, ko so poskušali prekoračiti reko Loire. Vsled prodora nemške armade preko Marne pri Chateau de Thierry so Nemci nagib napredovali v zaledju Magino-tove črte ju dosegli Dijon, Creozot ir: Lyon. Četrta francoska armada pa se bori na ozemlju Maginotove linije in v sami Maginotovi liniji. Del teh, oddelkov se prebija skozi nemške črte na jugoza-pad. Nemci so zavzeli v utrjenem pasu tudi Strassbourg ter Milhouse. Okrog 5000 francoskih vojakov se je rešilo v Švido, kamor so prinesli s seboj orožje. Nemci pravijo, da so okrog polovico vojnega materijala francoske vojske zaplenili. Četrtino pa so ga Francozi uničili v bitkah in torej razpolagajo samo še z eno četrtino. Vsekakor je položaj tak, da na organiziranje resnega odpora proti prodirajočim Nemcem ni misliti. Ti boji, ki do skrajnosti izčrpavajo francoske vojake, ker so neprestano v boju in na umiku ll r: i » . ... ii.u pa črpa- jo tudi sile nemške armade. Umik Francozov v Švico Švicarski listi poročajo, da se je u-maknilo v Švico 16.000 poljskih in 12 tisoč francoskih vojakov 45. armadnega zbora. Poljaki so pripeljali s seboj 2300 konj, 500 avtomobilov in vso vojno opremo. Tudi francoski vojaki so pripeljali mnogo vojnega materijala. Med tem pa francoski vojaki še vedno prihajajo v Švico. Nagovor dr. Beneša češki vojski V sredo zvečer je govoril bivši če- ških državic: ne: pomeni samo zmago principa državne ureditve, marveč tudi pogodbo sine qua non, da se izvrši ta neobhodna izprememba v zunanji politiki. Temu vprašanju je torej posvečena tudi prva konferenca balkanskih in jugoslovanskih socialno - demokratičnih strank, ki se bo vršila o Božiču v Beogradu. škoslovaški prezident dr. Beneš po londonskem radiu češkoslovaški vojski, ki se nahaja v Franciji. Dr. Beneš je kot predsednik Narodnega odbora Če-hoslovakov izjavil, da se bodo čeho-slovaki borili naprej ob strani zaveznikov in da morajo vsled tega tudi češkoslovaški vojaki za naprej poslušati le naredbe angleške armade in Ostati v stiku z angleškimi vojaki in oficirji. Vesti, da je poveljnik češkoslovaške vojske zapustil vojake, niso resnične, ampak se nahaja še vedno pri njih. — (Reuter). Koliko je t imela Francija vojakov? Maršal Petain je govoril v radiu in dejal, da je imela Francija v 1. 1917 pod orožjem 3,280.000 vojakov. V bitki ob Sommi in Aisni letos pa jih je bilo pol milijona manj. V maju 1918 je bilo v Franciji 85 angleških divizij, v maju 1940 pa samo 10 angleških divizij. Poleg tega je bilo v I. 1918 z zavezniki 58 italijanskih in 42 ameriških divizij. Nemci so nadkriljevali Francoze v materijalu in letalstvu, v katerem so imeli šestkratno premoč ter v številu ljudi. Francija se je po 1. 1918 vdala zabavi in ljudstvo je zahtevalo več kot pa je dajalo. 1*1 f*i Utr- .... . Zratna vojna v Afriki Le manj'ši spopadi na zemlji Na afriškem kontinentu je vojna z letali v polnem razmahu. Ena in druga stran pošilja v boj po več letal, ki obmetavajo z bombami utrdbe, letališča, taborišča in druge važne naprave nasprotnika. Na suhem javljajo Angleži zajetje nekega večjega italijanskega oddelka, okrog 600 mož in enega generala v Libiji. Italijani to vest zanikajo. Angleška letala so te dni napadla severoitalijanska mesta. Francoska letala so bombardirala vojaške objekte v Tripolisu. Vojna na morju ga rušilca, Francozi lijanskih podmornic »La Curieuse« bami. pa, da je več ita-potopil minolovec ter hidroplani z bom- Italijani javljajo vražne podmornice potopitev ene so-in enega francoske- Turčija bo ostala izven vojne in čakala Turčija sedaj ne bo vstopila v vojno, ampak bo ostala nevtralna. Spričo položaja to donekle prija interesom britanske politike na bližnjem vzhodu, ker Turčija varuje hrbet angleškim postojankam v Siriji, Palestini, Suezu in Egiptu. Sovjetska Rusija ima pa tudi interes, da se Turčija ne spusti v vojno, ker bi to bil začetek vojne na Balkanu. Turški zunanji minister pojde te dni v Moskvo na posvete. Anglija Je sedal trdnjava obdana od Atlanskega oceana Napadi nemških letal in Nemška letala v skupini kakšnih 100 več sedaj vsako noč napadajo Anglijo in mečejo bombe, v . • .. ni. Letalski napadi trajajo po več ur. Prvi tak napad je bil 18. junija ponoči. Angleži pravijo, da so sestrelili najmanj sedem letal. Posadke štirih nemških letal so se spustile s padali. Ljudje so mislili, da gre za padalce, ko pa so jih vjelL so ugotovili, da so bili letalci iz sestreljenih letal. Angleški bombniki nad Nemčijo Angleški bombniki so 18. junija v večjem številu prileteli nad Nemčijo in nekako od polnoči do zore letali nad Porurjem ter metali bombe tudi na Gelsenkirchen, Hamburg, Hannover,' r.a tovorne postaje pri Aachenu, ter ob Renu od Duisburga do Koblenza. Angleška poročila pravijo, da so bili zadetki silno učinkoviti. Eksplozije bencina in municije so sledile druga drugi, ogromni požari pa so razsvetljevali nebo. Angleška poročila povdarjajo, da je naloga Anglije, da doseže letalsko moč Nemčije in jo potem prekosi. Letalski dvoboj med Anglijo in Nemčijo bo sedaj nekaj vsakdanjega. Kanada je zasedla otok Islandijo Otok Islandija v severnem morju je danska posest. Ko so Nemci zasedli Dansko je postojala nevarnost, da se bodo polastili tudi Islandije. Tedaj so Angleži na hitro roko izkrcali na tem otoku svojo posadko. Ko so se zadnji čas fjpčele širiti vesti, da nameravajo Nemci izkrcati večjo armado na Islandiji, so jih prehiteli Kanadčani, ki so poslali tja svoje vojne ladje in armado. Zedinjene države prodajajo tudi vojne ladje Angliji Komisija za nakup vojnega materijala v Zedinjenih državah je nakupila 10 torpedovk in 10 ladij za boj proti podmornicam, ki so že skoro gotove. Izdelane so bile za ameriško mornarico. O roparskih podvigih sodrge v Parizu po odhodu francoske vojske ie vedel poročati »Slovenec«. Opisal je tudi. kako ie tei sodrgi general Dietz onemogočil njeno početje. Ker list ni navedtel vira, je težko vedeti, odkod njemu ta vest, vsekakor je tako poročanje malo čudno, ali ne? Koalicijska vlada v Zedinjenih državah Nekaj, kar se v Ameriki še ni zgodilo Iz Washingtona je prispela vest, da je bila tamkaj sestavljena koalicijska vlada. Doslej je bila vsaka vlada sestavljena izključno le iz predstavnikov stranke, ki je dubila pri volitvah večino. Ko je pred štirimi leti zmagala demokratska stranka, je postavila vlado, dočim so ostali republikanci, čijih predstavnik je bivši predsednik Hoover, v opoziciji. Že dalj časa se je opažalo, da vlada med, demokratsko in republikansko stranko precej enotno naziranje na vsa zunanje politična vprašanja in na sedanje vojne dododke v svetu. Ta enotnost v naziranju je končno našla svojega izraza v sestavi koalicijske vlade. doma Ui fto- svetu Roosevelt je preosnoval vlado na ta način, da sta odstopila dosedanja tajnika v vojnem in mornariškem ministrstvu, na izpraznjeni mesti pa sta bila imenovana dva pristaša republikanske stranke. Republikanec! Frank Knox je vstopil v vlado kot tajnik v ministrstvu vojne mornarice, Stimson pa kot tajnik za suhozemno vojsko. Iz Londona poročajo, da so s spre-| membo v vladi zelo zadovoljni, ker sta obe osebnosti iz vrst republikancev zelo naklonjeni Angliji oz. zaveznikom, dočim prejšnji tajnik v vojnem mini-, strstvu ni bil in je delal razne ovire, zaveznikom pri nakupu oz. prodaji o-rožja. Kdaj bi Zedinjene drlave posegle v volno? Kadar bi bita ogrožena ameriška celina oz. njeni interesi Kongres Zedinjenih držav je z 382 proti 8 glasovom sprejel deklaracijo, v kateri izjavlja, da bodo Zedinjene državo stopile v vojno samo radi obrambe načel izraženih v takozvani Monro-jevi doktrini. Monrojeva doktrina je poslanica bivšega predsednika Zedinjenih držav Monroeja v 1. 1823, ki pravi, da evropskim silam ni več dovoljeno vmešavanje v zadeve svobodnih ameriških držav, na drugi strani pa se tudi Zedinjene države ne ‘bodo vmešavale v evropske zadeve. Prvotno se je poslanica nanašala samo na odnos Zedinjenih držav do Evrope, pozneje pa je na panamskem kongresu 1. 1828 dobila širše tolmačenje, t. j. da se razširi veljav- nost te doktrine na vse ameriške države. Kdaj bi utegnila biti ogrožena Amerika in njeni interesi, je pa zelo širok pojem v današnjih časih in niti ni tr^-ba, da bi prišlo do direktnega napada kakšne zunanje sile na ameriško posest. Prvi povod za vznemirjenje Iz Urugvaja poročajo, da je tamoš-nja vlada odkrila obširno ziaroto, ki je imela za cilj strmoglavljenje režima in vzpostavitev totalitarnima silama prijazne vlade. Tudi iz Mehike poročajo, da so orišli na sled slični zaroti. stiH »tlllk; l»4 Francoska In angleSka posest v ameriikem pasu nedotakljivi Vlada Zedinjenih držav je izjavila, da ne bi priznala in trpela, da bi posest neameriških držav v območju ameriškega kontinenta menjala gospodarja, ki bi bil katerakoli druga neameriška država. Tako Francija, kot tudi Anglija imata v območju ameriškega kontinenta svojo kolotiijalno posest. Ako bi n. pr. Francija sklenila mir z Nemčijo m Ita- lijo, ne bi spričo zadržanja vlade Zedinjenih držav nikdar mogla) svobodno razpolagati s temi svojimi kolonijami in jih izročiti. Varstvo nad angleškimi kolonijami v ameriškem teritorijalnem pasu je prevzela Kanada in najbrž bo to njeno varstvo razširjeno tudi na francoske kolonije, v 1» .‘J- >i v \ \ niL ne Zedinjene drZave uvajajo vojaSko obveznost Od takozvanih demokratičnih držav je imela samo Francija uvedeno splošno vojaško dolžnost. Anglija in Zedinjene države je niso poznale. Anglija jo je uvedla ob pričetku vojne, Zedinjene države pa so sedaj na tem, da bodo sledile Angliji. Roosevelt je namreč izjavil, da bo uvedena za vse mladeniče obvezna služba, ki sicer ne bo v pravem smislu vojaška služba, pač pa vežbanje, ki bo usposobilo mladeniče za vojsko. Služba bo trajala leto dni. Sovjetska Rusija in Italija. Sovjetski veleposlanik v Italiji Grelkin bo te dni italijanskemu kralju v nastopni avdijenci izročil svojo poverilnico. Z izročitvijo 'poverilnice prizna Sovjetska Rusija zasedbo Abesinije in Albanije. V Siriji vlada red in mir. General Mittelhau-ser popofnoma obvlada položaj. Glasovi o koncentraciji nočejo utihniti. List < »Naprecf«, ki ga izdaja vseučiliški profesor dr. Mihajlo Ilič, ki je sodeloval pri ureditvi hrvat-skega vprašanja, piše, da so iv vladi huda nasprotja med JRZ in SOS. Dr. Maček je s svojim 'posredovanjem preprečil razhod vladine koalicije. Ta rešitev pa se listu ne zdi trajna. List namreč omenja posvetovanja združene o-pozicije in pravi, da so bili pri teh razgovorih doseženi že neki uspehi in da je stvar prilično na dobrem ipotu. Prilike okoli nas so take, da naravnost kričijo po konsolidaciji notranje političnih razmer. Čas zahteva od nas vseh, da se znajdejo že vendar enkrat pri upravljanju državnih poslov vsi naši najboljši ljudje, ki uživajo zaupanje narodnih množic. To .bi morala biti vodilna misel vseh odgovornih činiteljev. — Taki glasovi se čujejo iz Beograda. Ljubljanski »Slovenec« pa beleži samo take glasove, ki so 'proti koncentracijski vladi. *•*.». >Kv Konference v Beogradu. V Beogradu so te dni pričela zopet živahna posvetovanja vladinih politikov. Dr. Maček je imel konference s predsednikom vlade Dragišom Cvetkovičem. Potem so se vršila posvetovanja z dr. Korošcem itd. U V'1 t> t>;> • * %*•*! * Spominski dnevi. Na Hrvatskem so imeli dne 20. junija spominski dan, ko je istega dne v letu 1928 Puniša Račič v parlamentu s streli iz revolverja ubil Stjepana Radiča (ki je umrl pozneje), Antona Radiča in Gjuro Basaričeka. Prepir okrog Pokojninskega zavoda. Hrvat dr. Rafaeli očita ljubljanskemu Pokojninskemu1 zavodu, da ima mnogo preveč nameščencev in da so plače teh nameščencev.previsoke. Takole pravi: Pokojninski zavod na Dunaju je imel 1, 1936 177.354 zavarovancev in saimo 122 uradnikov, ljubljanski pa ima 45 uradnikov in menda okrog 10.000 članov. Ti uradniki pa imajo 1,894.000 iplače, 527.000 din plača zavod za javne dajatve uradnikov in vrhu tega še 43.655 din bilančne nagrade. Ker v upravi tega zavoda ni nobenega socialističnega nameščenca, ipa tudi ne nobenega nameščenca, ki bi bil član Zveze privatnih nameščencev, ki je v sklopu URSSJ, ne moremo reči, kaj je na tej stvari res in kaj ne, ker nimamo nobehega vpogleda, v« »4.V. Vpoklicanci na vojaške veifce in izplačilo mezde. Vojaški obvezanec, ki je vpoklican na orožne vaje ima pri vsakem novem vpoklicu pravico do mezde za 4 tedne. Proti temu je nastopil znani gospod Jos. Rebek na seji TOL Banska uprava v Sarajevu je pa izdala opozorilo delodajalcem, da podčastniki, kaiplarji in redovi ne dobe v času orožnih vaj nobene plače in da jim radi tega podjetniki ne smejo ničesar odtegniti od mezde. Sladkorja ne bo zmanjkalo. Sladkorna centrala objavlja, da imamo v državi še 3100 ton sladkorja v zalogi, kar nekoliko presega redno porabo do 'prihodnje žetve. Pomanjkanje sladkorja bi 'bilo mogoče povzročiti le umetno s kupičenjem ali verižništvom. Belgijska in poljska vlada sta se preselil v London. Zmagala je ideja. »Messagero« piše, da je v boju s Francijo zmagala ideja. Zveza mest je tudi avtonomistična. Na zagrebški konferenci Zveze jugoslovanskih m,«>,st so udeleženci razpravljali o načinu organizacije zvezd mest v novem političnem položaju. Občni zbor Zveze bj se bil moral vršiti že lani, pa je bil odgoden zaradi /političnih razmer. Najznačilnejši sklep zagrebške konference je, da se tudi Zveza mest parcelira na slovensko, hrvaško in srbsko. Te zveze 'bi ibile popolnoma samostojne in bi jih vezalo skupno delovanje le v skupnih točkah. Predsedniška konferenca, ki se je vršila 16. in 17. junija, je objavila komunike, ki navaja, da so se na njej raztovarjali še o glavni skupščini, o zaščiti mest, o rezervah hrane, o izplačevanju plač mestnim nameščencem v slučaju vojne, o materijalnem stanju občin z ozirom na draginjo. Predsedstvo Zveze je o teh vprašanjih napravilo iprimerne sklepe. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo na Hrvatskem je bila sklenjena med1. HRS in delodajalci, ki so pristali na to, da mezde določi ban z uredbo za nazaj od 1. maja. Draginjski povišek pa se bo plačal po posebnem indeksu. V Šibeniku stavkajo pekovski pomočniki, vsled česar je nastalo pomanjkanje kruha. Mojstri s svojimi ženami so v stanju speči okrog 3000 kg kruha, dnevna potrošnja pa znaša do 8000 kg. t t t - -1 • : tai ott Težave delavstva v tekstilnih podjetjih y Varaždinu. Tvornica »Thomet-Mundus« je odpustila 80 delavcev in ustavila nočno zmeno. Obenem je izjavila, da ne prizna več 35 odsttotkov draginjske doklade, ampak jo ibo skrčila na samo 10 odstotkov. — Znana tovarna »Tivar« namerava odpustiti veliko delavstva. V teku so pogajanja, da bi ostalo vse delavstvo zaposleno na ta način, da bi se menjavalo pri. delu vsakih osem dni. Ladjedelnice odpuščajo delavce. Med tem ko se po vseh ladjedelnicah drugih držav dela s polno iparo, nimamo mi dela za naše delavce. V Splitu je bilo odpovedano 176 delavcem, v Kraljeviči, kjer jih je 800, pa tudi večje število. Zaradi rudniške nezgode obsojen ravna'elj rudnika. Pred tremi leti je v rudniku 'bavksita v Širokem bregu v Hercegovini ponesrečil Ivan Željko. Nanj se je zrušila plast zemlje. Željko je za ranami umrl šesti dan. Krivde je bil obtožen za nezgodo ravnatelj rudnika ing. Lučovnik. Okrožno sodišče v Mostarju je Lučovnika obsodilo na šest mesecev strogega zapora, ker je bilo prepričano, da se je nezgoda pripetila zaradi nepravilnega dela v rudniku. Vdova ponesrečenega rudarja bo tožila posebej za odškodnino. Zborovanje Jugorasa. V Beogradu je bila seja Jugorasa, ki se je je po poročilu listov udeležilo kar 200 delegatov. •«. t ..lat, Samo z eno četrtino kapacitete delajo danske tvornice čokolade, ker ni kakaoa. Število brezposelnih na Danskem se je 'povzpelo od 94.000 dne 1. maja 1939 na 147.000 istega c3ne letošnjega leta. Najnovejše vesti Antfeška l3tala so bombardirala Mannheini in Friedrichshafen, kakor zatrjuje DNB, brez posebnega učinka. O premikanju nemških č3t v vzhodni Prusiji poroča Reuter, Nemci pa to vest zajiikajo in Kravi/V), da je to samo tolažba Angležev, ki bi radi, da bi se na vzhodu nekaj zgodilo. Promet med Švico in Francijo je ustavljen. Bivši angleški kralj, vojvoda Wlndsorski, se mudi v Barceloni in bo odpotoval preko Lisbone v Anglijo. Vft'itve na Karelljski ožini so bile 16. junija. Tass pravi, da ifi volilo skoro 100 odst. volil-cev. Od 133 poslancev je 113 komunistov m 22 nestrankarjev. »Edini tiran na svetu, ki ga priznavam, je tihi notranji glas.« Mahat mu G and hi. Zine Grey: 120 Mož iz ^ozda »He Riggs, ne bijte dekleta«, je protestiral. »Saj bi vam to nič ne koristilo. Pustite jo v miru.« »Pa naj bo tiho«, je ugovarjal Riggs. »Kako, za vraga, ji pa hočete usta zamašiti? Morda, če ji greste izpred oči, bo potem mirna. Kako bi bilo s tem dekle?« Anson si je grizel viseče brke, medtem ko je opazoval Bo. »Sem že kdaj vam ali vašim ljudem kaj storila?« je vprašala. »Se ne morem spominjati«, je ^jprrnil Anson. »In tudi ne boste slišali od mene nobene žal besede, dokler boste dostojno z menoj ravnali. Ne vem, kaj imate z Riggsom skupnega. Gonil me je, dokler nisem omagala, — vjel me je z zanjko —- in odvedel me je v vaše taborišče. In zdaj se mi zH.i, da čakamo tu na Beasleya.« »Dekle, uganili ste«, je rekel Anson. »Well. Ali veste tudi da nisem jaz prava?« »Kaj naj to pomeni? Saj ste vi vendar Neli Rayner-jeva, ki je podedovala vse premoženje po Alu Au-chinclossu.« »Ne. Jaz sem Bo Ravnerjeva. Neli je moja sestra in ona je lastnica farme. Beasley je hotel njo imeti.« Anson je globoko in polglasno zaklel. Svoje zvite zelene oči pod košatimi obrvmi je uprl v Riggsa. »Slišite! Je to res, kar to dekletce pravi?« »Da, to je sestra Neli Raynerjeve«, je odvrnil Riggs ozlevoljen. »Oha! No, zakaj pa ste jo potem privlekli v moje taborišče in sem gori, da naj Beasleyu signaliziramo? Saj on noče nje. On hoče dekle, ki je lastnica farme. Ste se mar zmotili, — kakor takrat, ko smo mi bili pri vas?« »Najbrž je bilo tako«, je odvrnil Riggs nejevoljno. »Toda vi ste morali vedeti že predno ste prišli v naše taborišče, da to ni prava sestra?« Riggs \e zmajal z glavo. Postal je še bolj bled in še huje se je začel znojiti. Njegovi mokri lasje so se mu lepili na čelo. Držal se je kakor človek, ki je nenadoma spoznal, da se nahaja v zagati. »O, ta lažnjivec!« je zaklicala Bo •> >,u — Zadružnik. 1 MARIBOR Trčenje dveh vlakov v Pesnici 4 železničarji hudo ranjeni Dne 21. junija ob 6. uri zjutraj se je zgodila močno, v Pesnici težka železniška nesreča. Pri izvozu iz postaje sta trčila pri km 602.23 ( 25S.34) mešani vlak št. 9661, ki odhaja iz Maribora proti Št. liju s prazno garnituro osebnih vc z in tovornimi vagoni ter tovorni vlak št. 6660, ki privozi iz Nemčije. Trčenje je bilo tako Pospešite gradnjo pomožne radio oddajne postaje. Vprašanje gradnje pomožne radio oddajne postaje v Mariboru se nikakor noče premakniti z mrtve točke, dasi je morda danes ta zadeva bolj važna kakor si jo moremo predstavljati. Neštetokrat smo že opozorili, da v Mariboru ni mogoče niti z najboljšimi radio aparati poslušati ljubljanske radio edaajne postaje in so tako tukajšnji radioposlušalci ter naročniki sedaj navezani1 na tuja poročila nekaterih držav, ki v zadnjem času oddajajo v različnih jezikih. Ponekod so pridno na deiu tudi takozvani radio motilci, ki domala vsakokrat onemogočijo poslušanje poročil »Avale«, pred poročili in po poročilih se namreč godba, kakor tudi napovedovanje reklamnih vesti od časa do časa še dokaj dobro sliši. Te motnje se zlasti opažajo v 11. okraju našega mesta in bi bilo želeti, da bi poštna uprava posvetila tem motilcem radio aparatov v^so pažnjo in onemogočila te neznosne pojave. Predvsem pa iie treba že vendar enkrat pričeti z gradnjo nove pomožne postaje, o kateri se v našem časopisju toliko razpravlja, vendar pa se z gradbenimi deli še vedno ni pričelo, čeprav so se že vršile razne komisije in je tudi že stavbeni prostor na razpolago ter tozadevni načrti odobreni«. Govori se, da bo> ’wie železno ogrodje stolpa dobavila neka inozemska tvrdka. Menimo pa. da so to le neosnovar.e vesti, ker se v neposredni bližini nahaja »Splošna stavbena družba«, ki bi gotovo lahko izdelala in Postavila železni stok oddajne postaje. Na novi stanovanjski hiši »Podpornega društiva železniških delavcev in uslužbencev« v Kraljeviča Marka ulici v Melju zaključujejo sedaj že poslednja dela in se bodo lahko stranke vselile s prvim julijem t. 1. V novi zgradibi je devet enosoibnih in tri dvosobna stanovanja z vsem komfortom. To je deveta stanovanjska hiša, ki jih poseduje to železniško društvo vi našemi mestu. Poleg svoje naloge vrši društvo s tem, da gradi za svoje člane nove stanovanjske hiše, tudi važno socialno delo in bi bilo le želeti, da bi tudi druge ustanove sledile temu vzgledu. Zadnja leta, odkar zopet posluje redno izvoljeni upravni odbor, je to društvo kupilo dve stanovanjski hiši s 60 stanovanji in zgradilo tri stroja in 10 da sta se prevrnila oba vagonov je razbitih. i ežko raniieni so 4 železničarji. Proga je zatrpana in se promet vrši s prestopanjem. Nesreča se je zgodila, ker so bile kretnice napačno postavljene. Poziv in pojasnilo. Z ozirom1 na razne vesti ki jih gotovi brezvestni elementi širijo med stavbinskimi delavci z gotovim namenom, pozivamo vse tiste, kateri so prispevali v pomoč družinam stavkujočih stavbincev več kakor po 20 din, kakor tudi vse, ki morejo dokazati nasprotno, ali najmanjšo nepravilnost stavkovnega odbora, ali funkcionarjev podružnice, da se CELJE Zaključek političnega procesa Dne 19, t. m. dopoldne se je pred tukajšnjim petčlanskim senatom okrožnega sodišča zagovarjalo 6 obtožencev radi prestopka po čl. 1, toč 2 in čl. 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Skupna so bili obsojeni na 43 mesecev in sicer: Štante Peter 12 mesecev, Vera Plaskan 4 mesece, Plaskam Mirko 6 mesecev, Piki Ivan 6 mesecev, Piki Marija 7 mesecev, Turk Jože 8 mesecev, poleg tega so bili obsojeni še na plačilo 120 din denarne kazni. Državni tožilec je prijavil revizijo. Poleg imenovanih bi se morala zagovarjati tudi dr. Dušan Kreigher, cdvet pripravnik in zobotehnik Šlander Slavko. Ker pa sta že dalj časa odsotna nista mogla biti pozvana na zagovor. — I ' • ■ k. . i Mlad pekovski pomočnik oklotutan med službo in brez plačila odtfnvijen na 8 dni. — V neki tukajšnji ugledni pekarni je bil dalj časa zaposlen pekovski pomočnik Š. V. iz Savinjske doline. Ko je dne 12. t. m. moral po svojem običajnem delu pomesti tudi vse obratne prostore, se je lastnica razburila, češ, da ne dela pravilno ter ga pričela prav pošteno klofutati ter mu v razburjenosti odpovedala službo kar na osem dni. Po preteku označenega roka je dne 20. t. m. prejel obračan brez zaslužene mezde. Vsled neizkušenosti in ne-poiznanja delavskih pravic se ie pritožil pri naših organizacijah, kjer je razložil dogodek naj javijo. Prosimo vse tiste, kat/erim je čast iz svoje službene dobe pri* ugledni celjski pe in poštenje prvo, naj vsakega, kateri bi še tro- karni. 2e zadnjič smo poročali, da si hočejt iniive vesti in klevete iavi- nptatpi*! ___i—’ i sil take in slične lažnjive vesti in klevete javi jo v podružnici Saveza gradjevinarskih radnika Jugoslavije, Sodna 9-II v Mariboru. Vsem članom so pa na vpogled vsi računi o izdatkih in prejemkih za časa stavke, zato nikar ne nasedajte, dokler se ne prepričate Odbor Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije, podr. Maribor. Po povišanju mezd pekovskim pomočnikom za 5 odstotkov znašajo sedaj nove mezde kakor sleai: v 1. kategoriji: Predpečnik in mešalec za belo in črno testo tedensko din 484, ostali pomočniki tedensko din 396; v 2. kategoriji: Predpeonjk in mešalec za belo in črno testo tedensko din 440, ostali pomočniki tedensko din 352; v 3. kategoriji: Preddelavec tedensko din 341, drugi pomočniki tedensko ain 275; pekarna z enim pomočnikom tedensko din 275. — Poleg mezde dobe pomočniki dnevna 1 kg kruha in letno 3 dni plačanega dopusta. Uživanje kruha ali peciVa v pekarni je prosto. Organizacija gasVlcev. Čas zahteva pripravljenost tudi na področju gasilstva. V ta namen bodo v našem mestu v kratkem organizirali 5 industrijskih gasilskih čet, 6 samostojnih oddelkov in 7 stalnih gasilskih straž, ki bodo štele skupno 300 izvežbanih gasilcev. Samo 600 di>’avcev je odšlo letos na sezonsko delo v Nemčijo, ! *L V '*t' Nek mlad kolesar je v Strossmajerjevi ulici podrl na tla 76 letno Perlevič Marijo. Starka je obležala s prebito lobanjo in je kmalu po prevozu v bolnišnico umrla. Kolesarja je policija aretirala. Radi pretepa med kaznjenci, ki je nastal v tukajšnji moški kaznilnici, sta bila te dni obsojena kaznjenca Špek Ivan na 5 mesecev in 15 dni strcigega zapora in Karel Štern na 6 nove stavbe, v katerih je skupno 36 stanovanj. | tednov poostrenega zapora. V društvenih stanovanjskih hišah stanuje sedaj, Z metelnim držajem je nek surovež te dni že 147 članov s svojimi družinami. Pri višjih tečajnih izpitih na tukajšnji realni gimnaziji je bilo 12 pripravnikov in pripravnic za dva meseca odklonjenih, za eno leto pa 4 pripravnice. Z ozirom na sedanjo nemirno doboi to števHo padlih dijakov in dijakinj, ne preseneča, ker je razumljivo, da tudi današnja mladina živi pod vtisom razburljivih dogodkov, ki se odigravajo okrog nas. Na skupščini sreskega učiteljskega sveta za Maribor levi breg, ki se je te dni vršila, so zahtevali učitelji, da se prizna učiteljstvu obmejnih šel H. draginjski razred' in pri šolskih poslopijh zgradijo stanovanuja za učitelje. Dalje so se učitelji izrekli proti premestitvam učiteljev med šolskim letom in zahtevali več šolskih knjig in drugih učnih pripomočkov, katerih primanjkuje. Primanjkuje pa tudi v nekaterih šolah učiteljev in učiteljic, zlasti ker jih je mnogo nla orožnih vajah in radi tega trpi šolski pouk oz deca. Dosedanji upravitelj banovinskega dečjega doma g. Ivan Womer je bil razrešen in imenovan za upravitelja III. deške ljudske šole. Gojenci »Dečjega doma«, med katerimi je bil zelo priljubljen, so mu priredili prisrčno od-liodnico. Tretja licitacija za oddajo del pri gradnji nove realne gimnazije je seda) uspela in je gradbena dela prevzela tvrdka* I. Gabrijelčič iz Ljubljane, tesarska dela pa »Prva produktivna zadruga ljubljanskih tesarjev«, krovska dela istotako krovski mojster K. Kocijan iz Ljubljane, diočim je kleparska dela prevzel A. Štuk iz Celja. Kakor je iz tega tazvidno, so vsa dela prevzeli zunanji gradbeniki in mojstri, ki so bili najnižji ponudniki. Zakaj domači obrtniki niso mogli prevzeti teh del i,e Povsem nerazumljivo, zlasti, ker ;e letos izredne tnalo gradbenih del. ''n*-« ■ i.t a Smrtna nesreča železničarja. Na trboveljskem kolodvoru je minulo sredo postal žrtev svojega Poklica 52 letni kurjač Josip Gupfleit-ner iz Maribora. Pri postanku na trboveljskem kolodvoru je Gupfletiner čistil lnkomoti-vo in ni opazil, da je z nasprotne strani privozila neka druga lokomotiva. Kolesa so ubogega kurjača sllmo razmrcvarila. Ker je še kazal znake življenja so ga takoj odpremili v ljubljansko, bolnišnico, vendar je že med potjo podlegel poškodbam, ki jih je zadobil pri nesreči Pokojni, ki zapušča ženo in štiri otroke, je bil zelo priljubljen med tovariši in je vestno opravilni svojo službo. pretepel svojo mater v Taborski ulici. Šele stražniku se je posrečilo, da ga je ukrotil in spravil v zapor. — Na Tržaški cesti pa je nek surovež pretepel 6 letnega cigančka Rudolfa Horvata in mu prizadejal z lato tako hude poškodbe, da je moral ubegi otrok v bolnišnico. > Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svoicem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v nedeljo, dne 23. junija g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Fyrševa ulica 14-1. Prvi koncert vojaške godbe bo pod vodstvom g. kapetana Jiraneka v soboto s Pričetkom ob 20.30 uri v mestnem parku. Naznanilo. Krajevni medstrokovnli odbo: bo prireail dne 4. avgusta veliko vrtno veselico. Vsled tega se naprošajo vse delavske strokovne organizaerje in vsa bratska društva, da za ta dan opustijo svoje prireditve. — Odbor. Upravni odbor Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru sklicuje v smislu § 20 društvenih pravil REDNI LETNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. julija 1940 s pričetkom ob 8. uri v veliki dvorani »Narodnega doma« v Mariboru. Dnevni red: 1.) Citanje zapisnika zadnjegai občnega zbora. 2.) Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 3.) Sklepanje o pravočasno predloženih skupinskih predlogih. 4.1 Sprememba pravil. 5.) Sklepanje o nalaganju in uporabi društvene imovine. 6.) Slučajnosti. Upravni odbor. _ ,________, __ ... hočejo nekateri tolmačiti socialne zakone kar po svoje, kar navedeno dejstvo potrjuje. Komentarja k temu pač ni treba, vendar se ni čuditi, če imajo sodišča s socialnimi prekrški' vedno več posla. Delavstvo v cinkarni želi, tla bi se tudi to upoštevalo. Povišanje drtiginj.skih doklad je delavstvo zadovoljilo. Vendar pa bo' treba voditi računa tudi o tem, da je premija na Produkcijo cinka nižja za 25 odst. kot je bila pred .oovišanjem 20 odst. draginjske doklade. — Prizadeti. Zadnjr pot Tk't'čičeve mame. Vse, ki smo jo poznali in teh je veliko število, smo osuHi nad žalostno vestjo, da je prenehalo biti blago srce splošno spoštovane in priljubljene ge. Tkalčičeve, žene g. Rudolfa Tkalčiča, čevljarskega mojstra v Gaberju pri Celju. Pokojna je bila daleč na okoli znana kot zelo dobrosrčna in usmiljena, saj je imela za vsakogar prijazno besedo in marsikateri, revež se bo še dblgo spominjal na nio, ki1 je imela odprte roke za vsakogar, ki je potrkal na njena vrata Veličastna udeležba na njeni prezgodnji posledmi poti je dokaz, kako čislana in spoštovana je bila pokojnica, od mnogih tudi Tkal-čičeva- mama imenovana. G, Tkalčičevo bomo ohranili v lepem spominu, svojcem, katerim je bila srčno dobra žena in skrbna mati, pa izrekamo naše najglobje sožalje. Cenjene naročnike »Delavske Politike« najvljudneje naprošamo tem potom, da poravnajo zaostanek naročnine Zglasil se bo novi poverjenik (podblagajnik) pri vseh naročnikih, ki so v zaostanku in tudi pri ostalih, kateri redno poravnavajo svoje obveznosti napram listu, kadar jih obišče poverjenik. Žal se to zadnji čas ni moglo izvršiti, ker je moral poverjenik nemudoma na orožne vaje za nedoločen čas. Naprošamo pa tudi naročnike, kateri plačujejo direktno po položnicah in so še v zaostanku z naročnino, da jo nemudoma poravnajo, da zamore tudi uprava lista zadostiti svojim obveznostim, ker je brez vsakršnih subvencij in list odvisen edino od naročnikov. Vsem ostalim, katere bi. poverjenik ne mogel malti doma-, je dana. možnost poravnati zaostanek vsako soboto od 6. do S. ure in v nedeljo od 8. do 10. uri pri upravništvti »Delavske Politike«, Delavska zbornica, soba št. 3. Za tiskovni sklad s n darovali po 10 dinarjev: Penič Josip, Keber Avgust in Žvižaj Antonija, skupaj din 30. Iskrena hvala. Posnemajte! PTUJ Nov župan še ni bil imenovan Kakor smo že roročali, sta odstopila v zadnjem času že dva župana. Nov župan našega mesta še*ni ' imenovan. »Delavska Politika" ne dobiva nobenih subvencij, zato poravnaj naročnino! Oborožitev s« nadaljuje Kakor izgleda, se je doslej zaključila šele prva faza vojne. Oboroževanje v Ameriki, v Sovjetski Rusiji in na Japonskem se vrši kar naprej. Vojna je zajela že afriški kontinent, v Aziji se bijejo Kitajci in Japonci. Vsepovsod je polno netiva, ki se laliko vname vsak čas. *»»? ^ • V tej dobi splošne zmede mora socialistično misleče delavstvo ohraniti svojo trezno presojo, ne izgubiti svojega cilja izpred oči in biti pripravljeno. To kar mi hočemo so najvizvišenej-ši ideali človeštva: svoboda življenja, odprava izkoriščanja, zmaga duha nad silo in materijo, socialna demokracija in mirno sožitje narodov! ^Iillill!!l!ililliillii!'l!liiiiiiiil!!!n!i!ililll!ii!l!lini!ll!i!!!illl!l!ilillllllll|||llinilfflll i Zvočni kino Pobrežje S 22. in 23. junija „ZMAJ AZIJE" p Napetost \ Senzacija! Mr. Motto- manufakturnega blaga 20-30% ceneje od znano nizke stare cene. Zato pohitite vsi v . . . Ne zamudite prilike, dokler zaloga še trafa! Češki magazin Maribor D raginja narašča Potrebna je drugačna finančna politika »Privredni pregled« razmotriva o draginji v naši državi, grebili smo dolgo ostro zimo, pravi, ki je poleg splošnih razmer pripomogla k podražitvi zlasti živil, kuriva in drugega blaga. Čeprav prihajamo v letno dobo, v kateri imamo lažje delo v gospodarstvu in čvrst trg, vendar pa cene še rastejo. Vsak dan čitamo, da oblasti dovoljujejo zvišanje cen blagu, ki je pod kon plačevati svoje potrebščine 30 odstotkov dražje, dočim odstotek novih davščin ne doseza tega odstotka. Državni proračun je zaradi tega le bolj ogrožan. V zadnjih mesecih se glede politike cen ni ukrenilo ničesar, kar bi ustavilo val draginje temeljito. Pač pa se nam obetajo novi ukrepi, ki naj ohranijo ravnovesje proračuna. Te dni namreč trolo. Na trgu pa čutimo tudi zvišava-! pričakujemo zvišanje železniških ta- nje cen za blago, ki ni pod kontrolo. Za zvišanje cen se zlasti potegujejo karteli in ga redoma tudi dosežejo. Vcbče ni znano, zakaj se vzdržuje to stanje. Podražitev je deloma povzročila država z zvišanjem davkov, doklad, l rometnega davka, taks, trošarin, carin, cen monopolnega blaga itd. Podražilo se je tudi uvoženo blago, ali ta o-bremenitev je le manjša, če ne bi bilo notranjih bremen. Ce bi se bila pri nas že pred sedmimi meseci uvedla stabilizacija eten, bi se bile cene pri nas zvišale največ za deset odstotkov v primeri s cenami, ki smo jih imeli pred 1. septembrom 1939. Ali cene so so dejansko dvignile za ,30 odstotkov v tem času. Manjkali so u-krepi, ki bi bili o pravem času regulirali cene na trgu in je celo država iz svojih potreb prva povzročila dvig cen. Utemeljevali so, da država rabi večje prejemke, ker to razmere zahtevajo. V zmislu te potrebe so bile izdane na-redbe o zvišanju zgoraj navedenih davščin neglede na to, kakšne posledice bo imelo zvišanje bremen na trgu, ki itak ne more zadoščati potrebam državnih financ, tembolj, ker mora tudi država rif za blagovni in osebni promet. Tudi to zvišanje tarif bo podražilo najnujnejše ^življenjske potrebščine. Železniške tarife zvišajo, ker so se zvišali režijski stroški. Ali to ne bo nič pomagalo. S tem se bodo zvišale tudi cene potrebščinam, ki jih železnice potrebujejo. In tarife bo treba zopet zvišati. List meni, da bi se bilo mogoče ogniti vsemu temu, če bi država pustiia davke nespremenjene in če bi nekatere celo znižala, samo, da bi ohranila stabilizacijo cen, to je, prepovedala žvišavanje cen, za svoje nove izdatke pa porabila davčni sistem, ki se ne more prevaliti na blago in cene. Izdala' naj bi bila naredbo o davku na imetje, pa bi bila bolj stabilna ne samo valuta, državni izdatki bi bili popolnoma pokriti in država bi bila v stanu, da bi znižala prometne tarife, posredne davke, kar bi vedlo do stabilizacije cen in stabilizacije proračuna. Osem mesecev je zamujenih, vendar je še čas, da krenemo k drugi finančni politiki, ki bo ustavila dvig cen, državne finance spravila v zdrav tir ter stabilizirala našo valuto. Nekal Številk Iz železniškega gospodarstva V Zborniku ljubljanske univerze je objavi! prof. dr. A. Bilimovič pregled razvoja jugoslovanskih železnic. Pregled se nanaša na doibo od 1922 do 1938. Podatki iz dobe 1918 do 1922 niso povsem zanesljivi, ker statistično obdelovanje snovi takrat še ni bilo urejeno. jr Železniško omrežje ie v dobi 1918 do 1938 naraslo za 1.100.5 km, to je od 8.489.3 km na 9.545.1 km, Razen tega imamo še 856.6 km vicinalnih ali počivalnih železnic, skupaj torej 10.401.7 km. Povprečno na 100 km pripada 3.9 km v dr- Povprečno na 100 kvadratnih kilometrov pride proge 3.9 kilometrov v državi, v dravski banovini 6.6 kilometrov. Na vsakih 10 banovini 8.7 km. Gostota železniškega omrežja ie večja samo še v dunavski 'banovini razen Slovenije. V dravski banovini je naraslo železniško o-mrežje v teh letih za 5.5 odstotkov ali 1126.6 km normalnih prog in 2(^8 km ozkotirnih prog (večinoma obratnih). PotniSla promet na 1 km proge znaša" pri ljubljanski železniški direkciji 11.821 potnikov, iblagovni promet pa 4.753 ton. dočim znaša pri drugih direkcijah osebni promet 4.800 do 5.944, blagovni 1.233 do 2.416 ton. Vozni park je še vedno premajhen. Koncem leta 1938 je Imela uprava železnic 2.309 lokomotiv, 5.130 potniških in 53.702 tovorna vagona. Promet olajšuje izrabljanje voznega parka porast avtobusnega iprometa in pomnožitev železniškega osebja, ki se je zvišalo od' 1923 do danes od 58.1 tisoč na 80.8 tisoč. Potniški promet je stalno naraščal in je '928 dosegel 49 milijonov potnikov, pozneje je nazadoval (1934) na 30.1 milijonov in se zopet dvignil do 1938 na 56.2 milijona ipotnikov. V zadnjih petih letih se je potniški promet skoraj podvojil, V potniških vlakih se vozi 98 odstotkov ipotnikov, v bTzih vlakih le 2 odstotka. Pripomniti pa je treba, di se je 1938 posluževalo 32.1 odstotek ipotnikov režijskih in drugih voznih ugodnosti, torej skoraj cela tretjina. Blagovni privatni promet je v tej dobi nazadoval (od 1924 do 1938) od 18.5 na 15.4 milijone ton, dočim je režijski narasel od 2.6 na 5.3 milijone ton. Skupni blagovni promet je ostal skoraj enak, ker je znašal 1924 21.1 in 1938 20.7 milijonov tton. Dohodki železnic so narasli. Leta 1919-20 *o znašali 166.2 milijona din, 1937-38 pa 2.439.6 milijonov din. Ob najboljši konjunkturi pa celo 3.049.9 milijonov din (1929-30). Suficit dvajsetletnega -po- Zbiranje sovjetske armade na zapadni meji Namere sovjetske Rusije po zasedbi baltiških držayie Zasedba Litve, Letonske in Estonske se je izvršila brez odpora. Pravijo, da je pri akciji sodelovalo pol milijona mož ruske armade. . Istočasno pa je ruska vlada poslala na zapadno mejo silno veliko vojaštva, motoriziranih enot, tankovskih divizij in letal. Švicarski listi pravijo, da hoče sovjetska Rusija na ta način zavarovati svojo lastno varnost. , i i., t t t.i Zaenkrat je položaj tak, pravi »Dai-ly Herald«, da Stalin in Molotov utrjujeta ruske vojaške in'diplomatske postojanke na ruskih zapadnih mejah, posebno pa še ojačujeta ruski vpliv na Balkanu. Rusija si je svoj načrt pripravila že ob pričetku sedanje vojne. škili držav je takrat opravičila z angleško nevarnostjo. Nemčija je na to pristala, četudi je bilo to ozemlje njeno i področje. Torej ni povoda misliti, da sta Italija in Nemčija nezadovoljni 's tem ruskim postopanjem. k’nr- Baltiške državice po zasedbi List »Dagens Nyheter« piše: Veliki nemški uspehi pa so pričeli Sovjete skrbeti in zato smatrajo, da je potrebno pospešiti nasproti Nemčiji zgraditev obrambnega sistema. Sedanja zasedba baltskih držav je za Nemce v toliko neprijetna, ker so do sedaj iz teh pokrajin dobivali mnogo živeža, kar pa poslej ne bo več mogoče, zara-Nemčijo in Italijo je o svojih namerah \ di znane odredbe sovjetskih oblasti, da informirala. Le za to ceno je obljubila j bo sovjetska armada sama potrebova- nevtralnost. Navidezno zasedbo balti-lla vsa razpoložljiva živila v Baltiku. Sprememba v vladi Nov minister Sedanji minister za telesno vzgojo Jevrem Tomič je odstopil, na njegovo mesto je bil imenovan Dušan Pantič, dosedanji generalni konzul v Diissel-dorfu. Nov beograjski župan Dosedanji beograjski župan Vojin Djuričič je bil razrešen, na njegovo mesto je bil imenovan odstepivši minister Jevrem Tomič. Iz čeSke Učenec ali n6enka z malo maturo se sprejme v modni trgovini B. Tkalec, Maribor, Sosposba 32 slovanja znaša 207.6 milijonov din, kar ustrezjj povprečnemu eksploatacijskemu koeficijentu 99.4. Potniški promet (za devet let) znaša eno četrtino, tovorni pa tri četrtine dohodkov. Deficit pri potniškem prometu krije tovorni promet. Izdatki za obnovo so znašali 2.576.7 milijonov dSn, v iste namene se je porabilo tudi iz državnih sredstev 2.830.8 milijonov din. Na drugi strani je ,pa država prejela od železnic v dobi od 1923-24 do 1937-3S 3.791.1 milijona dinarjev državne vozarinske takse. Za gradftjo in merjenje novih prog se je porabilo od 1920-21 dalje 3.903.3 milijone din. Družbam država dolguje še 890 milijonov din. Bilanca železniške imovine je od 1930 do 1938 nazadovala od 14.737.7 na 14.228.1 mijijonov din. Amortizacijski odpisi so znašali v teh letih 2.524.7 milijonov dinarjev ali okroglo po 2 odstotka letno. Imovina železnic se torej obrablja mnogo hitreje, kakor se obnavlja. Normalen promet ob morski obali na Jadranu. V obalnem imorgkem prometu od Sušaka do Bara niso nastopile nobene motnje in je promet normalen. Nočni brzovla'i na progi Maribor-LjuMjana-Postojna so ukinjeni, ker je Italija ukinila te vlake na svojem ozemlju. S tem sta ukinjena tudi nočna brzovlaka na progi Pragersko-Mura-kerestur in obratno. 900 maturantov ima letes Zagreb in sicer na pet moških in treh ženskih realnih, dveh klasičnih in nadškofijski klasični gimnaziji. Koliko Italijanov je v naši državi? V naši državi živi 9.396 Italijanov. Od teh jih je 5.849 italijanskih državljanov in sam,o 3.547 naših državljanov. Ti Italijani imajo .pri nas popolno kulturno svobodo za svoje udejstvovanje in kjer je količkaj večje naselje, tudi svoje šole. Nesrečna ljubezen. 19 letini dijak šestošolec Anton Butiia v Varaždinu se ie zagledal v 17 letno Blanko Popovič, iprodajalko pri Bati. Stariši so bili proti tej ljubezni. To ie oba zaljubljenca močno žalostilo. Dne 18. maja sta se poslednjič sešla. Potem, ko sta se poslovila, ie Butiia krenil v neko gostilno in se tamkaj pri mizi sedeč ustrelil v glavo. Naslednje jutro pa ie d'ekle odšlo z doma in se z mosta vrglo v Dravo ter utonilo. PrveljEtvo nad varnostno služ' o v Parizu je pre-vzel predsednik policije Chiaipipe, *• >. 11' Letala nekoč in sedaj. V svetovni vojni so se pojavila prva letala. Najbolj znana so bila ita' litanska letala Caproni. V .priročniku za avst' rijske častnike iz leta 1917 ie omenjeno letalo kot sredstvo za ogledno službo in tudi za metanje bomb. Cena takega vojnega letala je bila tedai 20.000 kron. Kako je medtem napredovala tehnika si lahko predstavljamo, ako sj pred-očimo silno razliko v ceni letal tedaj in danes. Dandanes stane bombnik nič manj kot 5 milijonov dinarjev! >- . >• - * 'v v .1 ubt Kam z mladino po Soli? Češki listi se že dalj casa obširno bavijo s temi vprašanji. Za češko dijaško mladino ie položaj po dovršitvi srednje šole zelo težak. Vseh pet čeških univerz še sedaj niso otvorili in je torej prestop na visoko šolo vsakemu češkemu abiturijentu zaprt. Javni uradi in večja podjetja tudi ne morejo sprejeti vse mlade inteligence, ki je,ravno dovršila maturo. Zasebnih nameščencev je povsod dovolj in tudi javna uprava jih ne imore mnogo sprejeti. Treba je 'biti torej manje konzervativen, a bolj inicijativen. Čehi morajo sedaj dvigniti produktivnost gospodarstva in se ravno v manjšem podjetju, v obrtih in trgovinah, odpirajo velike možnosti. Na temi polju je še mnogo priložnosti za mlade ljudi z višjo predizobrazbo, ki bi mogli uveljaviti podjetne misli. {»Nova Doba«). Mesta spreminjajo zunanje lice. »Der Neue Tag« poroča, da so v južno češkem mestu Jih-lavi te dni* dokončali spremembo uličnih napisov, ki so dobile sedaj vsa nemška imena po važnih dogodkih iz nemške zgodovine, zaslužnih nemških občanov mesta Jihlave in iz na-rodno-socijalističnega življenjskega nazora. Tudi vi okolici mesta Olomouca je vladni komisar Czermak dovršil spremembo javnih napisov, medtem ko se je izvršilo to v sredini mesta že poprej >*.] Na dva milijona je bil kaznovan Zbroj Jaro-mir, Praga II, Porič 21, disponent tvrdke »Akcijska družba za mednarodno trgovino«, radi verižnega trgovanja s priborom. Denarna, globa znaša 500.000 kron, v slučaju neizterljivosti pa 6 mesecev ječe in blago v vrednosti 650.000 kron je zapadlo v korist državi. V naši vrednosti predstavlja torej kazen vrednost skoro dva milijona dinarjev. Naredba za crožništvo in policijo. Notranji minister je do nadalnie ureditve iprepovedal češkim orožnikom in članom policijskega straž-nega zbora nositi uniforme izven aktivne službe. Smrt češ ih novinarjev. V ^plzenskem mestnem krematoriju je bil 8. junija upepeljen u-mrli urednik delavskega cnevnika »Nove Dobe« v Plznu, sodrug Antonin Nedved, ki je zavzemal odlično mesto v bivši češki socialni demokratski stranki. Ob pogrebnih svečanostih so v dvorani krematorija zaigrali skladbe Antonina Dvoraka »Spomin « in »Largo«, nakar se je poslovil od pokojnega imenom novinarjev in »Narodne Zajednice« redaktor Jiri Gutvirt. —■ V olomouškem krematoriju pa je bil dne 7. junija upepeljen pokojni šefredaktor olomouškega dnevnika »Pozor«, Josef Smykal. Uipepeljitve so se udeležili številni novinarji iz Moravske Hane, kjer je deloval pokojni Smykal nad 50 let kot novinar. Praška župana v Franklurt. Na vabilo višjega župana mesta Frankfurta sta se odpeljala praški župan dr. Klapka in njegov nemški namestnik dr. Pfitzner v Frankfurt, kjer si bosta tri dni ogledovala mestna podjetja. Uspeh češke zbirke za nemški Rdeči kriz. Protektor von Neurath je sprejel predsednika vlade ing. Elijaša v Pragi, ki mu je poročal, da znaša češka zbirka za nemški Rdeči križ, ki je bila zaključena dne 2. junija, 31,002.218 kron. Von Neurath je vzel poročilo z zadovoljstvom na znanje. Stare žarnice je mogoče popraviti in jih radi tega ni smatrati za odpadek, temveč se morajo oddajati v trgovinah, kjer se kupujejo nove žarnice. (CTK). Zadnje vesti Francoska vlada je določila smernice delegatom za pogajanja. Obenem se je odselila Iz Bordeauxa‘ kjer je sedaj poleg 300.000 prebivalcev še 600.000 beguncev. Mesto je proglašeno za odprto mesto, da se prepreči nadaljne bombardiranje. Petain je dne 20. junija sprejel v avdijenco bivšega ministrskega predsednika Reynauda, za katerega se je poročalo, da je odšel v inozemstvo. (Reuter). Na bojišču se bijejo ob Loirl, v Alzaciji in Loreni ter Vogezlh. V Toursu so poulični boji. (Reuter.) BivSi francoski letalski minister Plerre Cott je prispel v Madrid in torej ni ubit. (Reuter) Pogajanja tudi z Italijo. Francoska vlada je prosila za premirje tudi Italijo. (Reuter.) Vojna se Sele pričenja, pišejo japonski listi. (Reuter.) Delavski pravni svetovalec Nadure hotelske kuharica (Celje l Vpr.ašanje: Že preko 20 let sem v služ-bi za hotelsko kuharico in imam ves čas plače din 1150 mesečno. Sedaj sem službo vsled starostne onemoglosti odpovedala. Delala sem stalno od 16. do rane jutranje ure, do 4. ure zjutraj in še dalje. Prosto nisem imela nikoli in sem tudi ob nedeljah delala toliko časa. Kmalu potem, ko je izšla uredba o. minimalnih mezdah, smo morali vsi uslužbenci podpisati neko pogodbo, kjer je določena kot plača za uro po (lin 2.75 in se upošteva nedeljsko deio-kot nadurno delo, dočim po pogodbi niso upoštevane v mesečni plači, ki se ni napram preje iprav nič Spremenila, nadure ob delavnikih. Ali imam napram svojemu bivšemu služho-dajalcu kake pravice? Odgo.vor: Po zakonu je vse delo preko normalnega delovnega časa' nadurno delo. delo ob nedeljah pa je izključno nadurno delo. Za Vaše podjetje velja 10 urni delovnik, vsled česar je vse Vaše delo preko 10 ur ob delavnikih in vse nedeljsko ter praz,niško delo nadurno delo. Koi navajate, da ste pred podpisom omenjene pogodbe imeli ravno toliko plače, kot je bila določena po pogodbi, res m mogoče pri tej pogodbi zaključiti drusepi, kot lo, da je bila ta pogodba od službodaialca napravljena1 zatoy da' bi ne mogli uveljavljati zahtevkov glede nadur, vsled česar je pogodba za Vas neveljavna. Pogodba pa je neveljavna tudi vsled tega, ker bi se Vi z ^jo oc]_ povedali pravici na nadurno delo, kar po zakonu v času službovanja ni mogoče Vsled tega lahko zahtevate plačo za vse nadure, katere ste'opravili tekom zadnjih 3. let. Pripominjamo. da velja za Vas kot hotelsko kuharico obrtni zakon in ne poselski red, kar je sedaj potr.Vno po najvišjem sodišču. NOGAVICE NAJNOVEJŽE barve PRI JAKOBU LAH MARIBOR PERILO VELIKA IZBIRA PRI LAMA Za konzordi izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.