VESTNIK ^ntuMmHHmHmmMHHHHHHnmmimitmuHmunHmHHmHM E Poštn! urad 9020 Cetcvec 5 Vertagspostamt 9020 Klagenfurt š H izhaja v Celovcu E E Erscheinungsorl Kiagenfurt E Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E E ceioietna naročnina 120 šiiingov E P. b. b. LETNiK XXXV) CELOVEC, PETEK, 30. JANUAR 1981 ŠTEV. 5 (2004) OB SODNEM ŠKANDALU V CELOVCU: Proti pojavom neonacizma niso dovoij verbaine izjave; potrebna so dejanja, ki pa se ne smejo izroditi v „pravne zmote" 2 oprostiino sodbo se je pred porotnim sodiščem v Ceiovcu prejet' teden končata kazenska obravnava proti sinu in hčerki bivšega ^cističnega gauieiterja za Koroško Friedricha Rainerja. Njegov sin ^riedrich Rainer in hčerka Erika Hannesschiager sta biia obtožena pršenja zakona, ki prepoveduje dejavnost v nacističnem duhu. Dr-^avni tožiiec je v svoji obtožnici, ki je obsegata 45 strani, podrobno Prikaza) dejavnost obeh obtožencev ter zahteva) njuno kaznovanje ^smistu zakona, ki za take prekrške doioča večietno zaporno ka-zen. Toda porota, ki jo je sestavijaio osem porotnikov, je po več kot ^eurnem posvetovanju prišia do skiepa, da obtoženca v smisiu ob-^žnice nista kriva. Trije pokiicni sodniki, ki so voditi proces, so to Nočitev spoznati za pravno zmoto in so sodbo odtožiti, tako da bo ^nadaljnjem postopku morato odtočati avstrijsko vrhovno sodišče. ..Pravna zmota", ki so si jo privošči!} porotniki celovškega so-9'šča, je spet enkrat opozorila na razmere, ki vladajo v koroškem in sploh avstrijskem sodstvu. Tako v pelovcu kot v številnih drugih krajih Avstrije se je v 35 letih od zma-9e nad nacifašizmom nabralo že ve-število takih in podobnih „prav-N'h zmot", ki pa v resnici samo ka-^^jo, kako neodgovorno in lahkomiselno jemljejo na pristojnih me-^ih spoštovanje obveznosti, ki so hm tako z notranjo zakonodajo ka-i^°r predvsem tudi z mednarodnimi akti naložene z ozirom na izruvanje Vseh sledov nacizma ter preprečevanje slehernega obnavljanja nacistične miselnosti in dejavnosti. In "Sad" takega odnosa do teh obveznosti je tudi nezaslišana odloči-ov celovškega porotnega sodišča, J Pomeni brezprimerno izzivanje omokratične javnosti in še pose- bej vseh tistih, ki so bili v eni ali drugi obliki žrtev zločinskega nacizma. Ravno zločini nacizma pa so tisti, ki obtožencema očitno niso dali miru. Iz obtožnice je bilo slišati, da sta'širila spise, katerih vsebino je državni tožilec označil za ..rehabili-tacijo in glorifikacijo nacističnega režima". Menda sta hotela samo „ rešiti čast" svojega očeta - zadnjega koroškega gauieiterja, ki ga je ljudsko sodišče v Ljubljani leta 1947 kot vojnega zločinca obsodilo na smrt vendar je bila njuna vnema tako velika, da sta v to „ reševanje" zajela nacizem kar v celoti: da so nacistična koncentracijska taborišča le ..sleparija", množično pobijanje Židov samo „največja propagandna laž vseh časov", plinske celice le ..pravljice" in podobno so se glasili ..argumenti", ki sta jih obtoženca širila v krogu svojih znancev. Medtem ko je državni tožilec v njuni dejavnosti videl kršitev zakona, pa je bilo takšno „reševanje časti" velikemu delu občinstva očitno kar po volji. Sodno dvorano je namreč v pretežni meri napolnila publika, ki je med potekom obravnave javno manifestirala solidarnost z obtožencema in s tem tudi članom porote nedvoumno dala vedeti, kakšna mora biti njihova odločitev — da bo odraz tistega „javnega mnenja", ki je na Koroškem merodajno vse od takrat, ko je nacistčni režim ob svojem polomu poskrbel za kontinuiran prehod oblasti od poslednjega gauieiterja neposredno na predhodnike današnjih koroških oblastnikov. Oprostilna sodba, ki so jo izrekli laični člani porotnenga sodišča, je omenjene koroške kontinuitete sicer vredna, toda pravno tako izzivalna in nevzdržna, da je poklicni sodniki, ki so dolžni varovati načela pravne države, enostavno niso mogli priznati. Vendar pa odločitev sodbe zaradi „ p ravne zmote" problema kot takega še nikakor ne reši. Nasprotno problem slej ko prej ostane in se ob njem zastavljajo upravičena vprašanja: Kako je sploh mogoče, da se pri koroških oz. avstrijskih sodiščih v odnosu do zločinov starega in do pojavov novega nacizma še vedno dogajajo takšne ..pravne zmote"? Kdo pravzaprav izbra člane porote (brez dvoma je značilno, da je v predmetni zadevi med porotniki sedela tudi žena predsednika koroške FPO!) in po kakšnih kriterijih se to dogaja? V to smer gredo tudi številni protesti, ki jih je bilo in jih je še slišati v zvezi z omenjeno sodbo. Posebno so ogorčene žrtve nacizma — bivši priporniki, KZ-larji, izseljenci; prav tako pa tudi vsi tisti, ki so se proti nacizmu aktivno borili in prispevali k zmagi nad zločinskim režimom. Upravičeno vprašujejo, kaj se mora pravzaprav še zgoditi, da bodo na merodajnih mestih končno le dovolj odločno ukrepali proti množečim se primerom obujanja in širjenja tiste miselnosti, ki je že enkrat vodila v nacizem in njegov svet krivic, nasilja in krvavih zločinov. Ne zadostuje namreč, da notranji minister na spominski svečanosti v Mauthausenu ali pravosodni minister na zborovanju mladih socialistov (kot se je zgodilo le dva dni po celovškem sodnem škandalu) govori o tem, da moramo biti budni na-pram pojavom neonacizma. Proti tem pojavom niso dovolj verbalne izjave, potrebna so dejanja, ki pa se seveda ne smejo izroditi v „prav-ne zmote" in druge provokacije demokratične javnosti. Zveza Koroških Partizanov vabi na Spominsko svečanost v nedeijo 8. februarja 1981 ob 11. uri na grobu narodnega heroja MATtJE VERDNiKA-TOMAŽA na pokopaiišču v Svečah. sporedu bodo: potaganje vencev, spominski nagovor in kut-*"rni prispevek. Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živtjenje *a svobodo v borbi proti fašizmu. Gtavni odbor SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na Prešernovo prosiavo ob siovenskem kuiturnem prazniku in ob 150-tetnici rojstva siovenskega pisateija Frana Levstika v četrtek 5. februarja 1981 ob 19. uri v AVLi SLOVENiCi v Ceiovcu, Pauiitschgasse 5—7. Sodeiujejo: # siavnostni govornik univ. prof. dr. Jože Koruza # recitacijska skupina Stovenske prosvetne zveze # pevski sotist Tone Koztevčar # rntadi giasbeni sotisti Andrej Feinig in Hanzi Kežar mt. (kta-vir) ter Lucija in Marija Feinig(ftavta-kitara). Ljubitetje stovenske kuiture in umetnosti vabimo, da se prosiave udeiežijo v čim večjem števiiu. Z udetežbo bomo izpričati našo povezanost z narodno ceioto in s siovensko kuituro. Odbor Spet nova potrditev da člen 7 še ni izpolnjen PoJokni .so si kakor trojčki namreč preJteJntki tre/? v koroški trojici 5POVPFP ne/oč/jivo povezanik strank — vsaj v ko/ikor gre za nji-kov o Jr: os Jo s/ocenske naroJnostne skapine in njenik pravic. 5amo Ja nji-kova tozaJeuna troeJinost porast' postaja že ma/o smešna, saj venJar niti sami rte rrtorejo resrto mis/iti, /tar govorijo trt prt čerrter trrrtasto vztrajajo k/jak tema, Ja Jejstva njikove trJitve veJno spet postav/jajo rta /až. Naravnost k/asičen prtrrter, kako Ja/eč /ak-ko zaveje trma v zavestnem vztrajanja prt' Jvom/jivik sta/iščik, pa je prva reakcija koroškik trojčkov na iz-vajanja znanega avstrijskega strokovnjaka za meJnaroJno in manjšinsko pravo pro/. Veiterja na preJavanja, kt' ga je /e-ta trne/ v poneJe/jek na ce/ovški aniverzi (o preJavanja po-Jroknenje poročamo na 2. strani — op. areJ.j, kjer je govorj o pravnik viJikik manjšinske zaščite ok primera koroškik F/ovencev. Najko/j prizaJe/a je strankarsko trojico Veiterjeva neJvoamna agotovitev, Ja č/en 7 Jržavne pogoJke se n: iz-po/njen,- mero izzvane nejevo/je pa je preJavate/j zvrka/ s tem, Ja je pra-vi/nost svoje trJitve Jokazova/ z opo-zort/t' na povsem nezaJovo/jivo areJi-tev vprašanja Jvojezičnik napisov /kritizira/ je pogojevanje manjšiniskik pravic s števJčno močjo manjšine r'n menj, Ja v seJanjt' avstrijski manjšinski zakonoJajt' ave/jav/jena meja 2.5 oJstotkov nasprotaje Jržavni pogoJ-ki/ ter na nespoštovanje Jo/oči/ j' 5 č/ena 7, kt prepoveJaje s/ekerno Je-javnost protr' manjšinam in njikovim pravicam. Reakcija na te agotovitve kaže, Ja je Veiter JregnJ v pravo sršenovo gnezJo, saj se je okregni/ ravno ok trste takaje, kt' na Koroškem ve/jajo za najko/j svete in neJotak/jive. Zato je trojica kot en sam kog svareče Jvigni/a prst in pregrešnega strokovnjaka ektkomanicira/a — ma oJrek/a statas znanstvenika. Okenem pa je v svoji nezmot/jivosti „ex catkeJra" oznani/a eJino resnično resnico, Ja je č/en 7 za Koroško izpo/njen neomejeno in za vso večnost,- Ja je sejanja areJitev eJinstveno pravična in vzorna in Ja je ki/ prt' Jo/očanja 25-oJstotnega Je/eža manjštne oJ/očt/en tržaški primer /samo na .Koroškem očitno še ne veJo a/t nočejo veJeti, Ja je /onJonski memoranJam že prej /eti zamenja/ osimski sporazam, kt pa g/eJe manjšinske zaščite ne pozna no-kenik na števi/čnosti osnovanik pogojev a/t' omejitev/,- Ja na Koroškem ni nikogar, kt ki ki/ manjšini sovražen in ki proti njej Je/ova/, saj se je ce/o Kk/D izreke/ za soJe/ovanje . . . Če ki kt/o res vse tako, kakor smo spet enkrat s/iša/r' iz ,,pristojnik ast", potem kt' ki/o pač treka vprašati, četna naj s/ažt' razgovor mej preJstav-nikr trek strank in okek s/ovenskik osreJnjik organizacij, kt' ga napoveJa-jejo za k/ižnjo koJočnost. 5aj se menja ne mis/ijo pogovarjati o vremena a/i morJa o tem, kJaj koga g/ava ko/i? Pogovor more ve/jafi /e oJpr-tim vprašanjem in Jok/er so vprašanja oJprta, tako Jo/go taJi ni mogoče resno trJiti, Ja je č/en 7 izpo/-njen. Tega Jejstva ne more spremeniti nokeno še tako trmasto vztrajanje pri sta/iščik, ki so zgrajena na majavik nogak. Z/asti pa neapravičene trJitve o izpo/njenem č/ena 7 zvenijo neresno tejaj, kaJar jik kJo skaša posekej prikrojevati na Koroško — kajti Jr-žavno pogoJko je pojpisa/a zvezna v/aja, ki je zato taji Jo/žna in pristojna, Ja jo Jos/eJno spoštaje in ce-/ovito izpo/ni. S!ND!KAUST! ZA PRAVICE MANJŠINE: Enakopravnost slovenskega jezika mora biti uresničena tudi na deiovnem mestu Predsednik koroškega dežeinega vodstva avstrijske sindikaine zveze, namestnik dežeinega giavarja Erwin Fruhbauer, je v četrtek prejšnji teden v sindikainem domu na Osojskem jezeru sprejet dele-gacijo iniciativne skupine „Sindikaiisti za pravice manjšin". Pri razgovoru so biti prisotni tudi predsednik koroške deiavske zbornice Jo-sef Ciuantschnig, predsednica sindikaino organiziranih žena Rosi Mo-ser, dežeini sekretar sindikatov dežeini posianec Gerhard Hausen-bias ter deioma tudi predsednik deiavskega sveta žeiezarne Kestag v Borovijah Rantitsch. Deiegacija sindikaiistov, ki se zavzemajo za pravice siovenske manjšine na Koroškem in jo je vodii dr. Heimut Stockhammer, je raz-iožiia svoje pogiede in zahteve, ki zadevajo tako spiošni poiožaj siovenske manjšine kot tudi vprašanja dvojezičnosti znotraj sindikaine organizacije. Pri tem izhajajo iz čiena 7 avstrijske državne pogodbe in tudi iz operativnega koiedarja siovenskih organizacij, iniciativni skupini gre tako za preprečevanje diskriminacije kot tudi za to, da siovenski jezik ne bo več omejen ie „na dom, dvorišče in hlev", temveč bo našei pot tudi v sodobni deiovni svet. Po mnenju iniciativne skupine bi morata k temu prispevati tudi sindikaina organizacija. Fruhbauer je v pogovoru dejai, da bodo sindikati vedno nastopiti proti diskriminaciji, če bodo zvedeti za konkretne primere. Menil je, da so prizadevanja za ohranitev siovenščine kot živega jezika upravičena. Sindikatna zveza se zavzema za toteranco, za koristno pa ima tudi večjezičnost. Vendar dežetno vodstvo svojo potitiko iahko usmerja ie na osnovi večine v sindikatu, seveda pa morajo biti pri tem zago-tovijene vse možnosti artikuiacije. Če bo sindikatna baza soočita dežetno vodstvo s pobudami in potrebami, bo sindikaina zveza vsakčas pripravtjena pomagati, je reke) Fruhbauer. Srečanje iniciativne skupine s predsednikom koroške sindikalne zveze opozarja na doslej vse preveč zanemarjeno področje družbenega življenja, ki se ga pri obravnavanju problematike slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem pravzaprav še nihče ni globlje lotil. Proces razslojevanja je popolnoma spremenil tudi socialni sestav slovenske manjšine: vedno več slovenskega prebivalstva dela v tovarnah, v upravi, pri železnici in tudi na drugih področjih državne službe. V tem procesu se Slovenci na- rodnostno vedno bolj utapljajo, na čedalje številnejših področjih se je izoblikovala absolutna premoč nemškega jezika in kot posledica tudi nadoblast nemškega nacionalizma. Kljub temu nihče ne more trditi, da bi bil slovenski jezik iz tega družbenega področja že povsem izginil. Na najrazličnejših delovnih mestih na južnem Koroškem slovenska beseda nedvomno še živi — le enakopravnega položaja navadno nima. Sicer je v koroških razmerah le težko pričakovati, da bi podjetniki ali država na kateri koli način sami od sebe upoštevali dejstvo, da gre pri slovenskih delavcih za ljudi z lastnim jezikom, ki bi ga bilo treba spoštovati in ga upoštevati — saj jim gre Ie za poslušne delojemalce, ki se zahtevam delodajalcev podredijo v vsakem oziru, tudi glede uporabe jezika. Čisto tako jasno pa to ne bi smelo biti pri sindikalni organizaciji, ki ima nalogo zastopati interese delojemalcev ne glede na njihovo narodno pripadnost ali njihov jezik. Vendar se je koroška sindikalna zveza vedno ravnala le „po večini": v manjšinskem vprašanju se je vedno pridružila stališču treh v deželnem zboru zastopanih strank in v tem smislu tudi zagovarja zakon o narodnih skupinah kot najboljšo rešitev, noče videti odprtih narodnostnih oz. jezikovnih vprašanj itd. V pogovoru z iniciativno skupino so zastopniki sindikatov, ki deloma sami obvladajo vsaj slovensko narečje, načelno poudarjali prednost dvojezičnosti in zagotavljali, da bo sindikalna organizacija nastopila proti vsaki diskriminaciji, za katero bo zvedela. Brez dvoma je med funkcionarji in člani sindikatov dosti manj Slovencem sovražnih elementov kot pa v drugih koroških združenjih. Znano je, da se posamezni funkcionarji sindikatov ob raznih priložnostih in predvsem v bolj obrobnih krajih poslužujejo tudi slovenskega narečja, da tako lažje vzpostavijo stike s svojimi člani. Vendar je le malo verjetnosti, da bi ljudje že zaradi tega postali bolj samozavestni, ko pa ob kakšni uradni priložnosti nikdar ne slišijo slovenske besede. Tozadevno se namreč tudi sindikalne organizacije v svoji jezikovni praksi prav nič ne razlikujejo od drugih koroških združenj. V nobenem podjetju ali krajevni organizaciji na južnem Koroškem se ne poslužujejo slovenščine kot enakopravnega jezika, da bi tako prispevali k temu, da bi delovni človek počasi le prišel do spoznanja, da slovenščina v resnici ni manj vreden jezik, ki ga je treba enostavno pozabiti, kakor je bilo to načrtno privzgojeno tekom desetletij. In tako pač tudi sindikalna organizacija s svojo pasivnostjo v tem vpra-(Dalje na 7. štren:) Tud/ v deže/; Baskov so/idarni s ^rorošidmi S/ovenci V boju, ki ga vodimo koroški Slovenci za dosiedno izpoinitev doioiil žiena 7 državne pogodbe in s tem za uveijavitev resnične enakopravnosti na vseh področjih, so nam soiidarnost in podporo zagotoviti že v najraziič-nejših dežeiah. Tudi pismo, ki ga je te dni prejeta Zveza stovenskih organizacij na Koroškem iz Španije, sodi v ta okvir Pismo je prispeto iz Pamptone v Tuskadi, kakor imenujejo dežeto, kjer živi baskovska narodnost v mejah Španije. Pisat je Jesus Biurrun, zastopnik Baskov. Zohvatjuje se za postano mu informacijsko gradivo o koroških Sio-vencih in njihovih probiemih ter zagotavija soiidarnost in simpatijo z našim bojem za enakopravnost na ceiotnem zgodovinsko od slovenskega tjud-stva nasetjenem ozemtju. „Moja posebna sotidarnost vetja tistim, ki so potisnjeni na rob in ki trpijo uradno ati nacistično represijo — v Euskadi obe dodobra poznamo." Obtjubtja, da bo o nožih vprašanjih poročat v njihovem tisku, nam pa bo posredovat informacije o baskovski deželi in njenih probiemih. PROF. VEtTER NA CELOVŠK! UN)V ERZt: Ne samo ohranitev manjšine marveč zaščita njenega razvoja je potrebna Krog treh predavanj na celovški univerzi, ki jih je januarja organiziral inštitut za zgodovino s prof. Helmutom Rumplerjem na čelu, je v ponedeljek zaključil priznani strokovnjak za mednarodno manjšinsko pravo prof. Theodor Veiter. Predavatelj je govoril o pravnih vidikih zaščite manjšin ob primeru koroških Slovencev. Poslušalce je najprej soočil z različnimi definicijami v zvezi s pojmi manjšina, narodna skupina, narodnost ipd. in ugotovi! da pri koroških Slovencih po njegovem gre za narodno skupino (Volksgruppe). V zgoščenih potezah je nato primerjal pravni položaj raznih manjšin po Evropi in v to primerjavo natresel precej pripomb, ki osvetljujejo položaj Slovencev na Koroškem. Med drugim je npr. okvalificiral statistična ugotavljanja v zvezi z manjšinami kot igre s številkami, ki so morda zanimive za poklicne statistike, vendar pa o narodnostnih problemih ne povedo nič. Nadalje je postavlja! drug drugemu nasproti pojme .Jezikovni Slovenci" in „narod-ni Slovenci" („Sprachslowenen" — ,,Volksslowencn") in citiral deklaracijo FUENS, ki govori o svobodnem priznavanju k narodni skupini ob pogoju vzdušja, ki psihološko dovoljuje svobodno odločanje. K problemu tako imenovanih vindišarjev je dejal, da vindišarskega jezika in vindišarske narodnosti ni, vendar ko gre za jezik, je po njegovem upravičeno govoriti o pripadnikih narodne skupine, medtem ko poleg tega obstajajo še drugi, ki se k tej skupini ne priznavajo več, ker so do določene mere asimilirani. Tu je vsekakor škoda, da se je Veiter zadovoljil z ugotovitvijo stanja in se ni poglobil v vzroke. Veiter je v svojem predavanju in v razpravi posebej poudaril pravico do ohranitve narodne skupnosti oz. manjšine in pri tem dejal, da vprašanje ..jezikovnih Slovencev" pri tem niti ni toliko pomembno. Bolj pomembno je ohraniti manjšino ne glede na njeno številčno moč, seveda pa mora leta izraziti svojo voljo do ohranitve. Medtem ko sedmojulij-ska zakonodaja pravico do ohranitve še koncedira, sploh ne vsebuje zaščite razvoja manjšine — prav ta zaščita razvoja pa bi morala postati sestavni del sodobnega manjšinskega prava. Zavzel se je tudi za utemeljeno mednarodno primerjavo pravnega položaja manjšin. Nasprotoval je ^napačnemu mne- nju", da je člen 7 na Koroškem izpolnjen. To stališče je v razpravi konkretiziral toliko, da je naštel nekaj konkretnih vprašanj, ki so še odprta: 5. odstavek čiena 7, ki prepoveduje protimanjšinsko delovanje (Veiter: „Nekoč se bo pač treba tega lotiti."), nedopustno pogojevanje pravic z generalnim cenzusom 25 odstotkov in vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov (Veiter: „Kako malo občin ima dvojezične napise! Mislite, da je to izpolnitev državne pogodbe?"). Precej prostora je v razpravi zavzelo tudi vprašanje samoodločbe, za katero je Veiter sodil, da je koroški Slovenci niso bili deležni. Tu je imel v mislih interno, notranjo samoodločbo, ki jo je postavil nasproti eksterni, zunanji samoodločbi, torej spreminjanju meja, ki pa danes v Evropi ni več aktualno. Z notranjo samoodločbo razume Veiter avtonomno personalno zvezo, kakor jo je formuliral v osnutku zakona, ki je bil objavljen 1970 in ga je izdelal na prošnjo tedanjega kanclerja Klausa. Sicer bi pri tej personalni zvezi lahko sodelovali le narodnozavedni pripadniki manjšine, vendar pa je Veiter sodil, da brez teritorialne razmejitve ne bo mogoča. Ob jubileju Gradiščanske tudi Hrvati opozarjajo na svoja vprašanja Letos praznuje Gradiščanska 60-ietnico pripadnosti Avstriji in prav na ta jubiiej se skiicujejo tudi gradiščanski Hrvati, ko znova postavijajo „ne dnevni red" svoja vprašanja ter opozarjajo na neuresničene pravice. V svojem glasiiu ..Hrvatske novine" so javno postaviti vprašanje, ati ne bi ob tej pritožnosfi tudi njim pripadato „darito", kakor ga bo ob svojem jubiteju dobita iz državne biagajne dežeta Gradiščanska, tn so pri tem opozoriti, da so prav Hrvati najbotj zvesti svoji novi domovini — Gradiščanski in Avstriji in da bi jim ta domovina tahko izrekia zahvaio za to zvestobo v obtiki primernega „darita". Vendar tako „darito" ni nujno v obtiki denarja, poudarjajo gradiščanski Hrvati — more biti tudi v drugačni obtiki: na primer uvedba dvojezičnosti v otroških vrtcih, uvedba obveznega dvojezičnega pouka na tjudski in gtavni šoti itd. Saj takih in podobnih nerešenih vprašanj je pri gradiščanskih Hrvatih prav tako še vetiko kot pri koroških Sto-vencih; oboji še vedno čakamo, da bo Avstrija dostedno izpotnita svoje tozadevne obveznosti, ki so ji bite natožene z državno pogodbo. Prav tako na 60-ietnico pripadnosti Gradiščanske Avstriji opozarja tudi Hrvatski akademski ktub na Dunaju, ko zavzema statišče k predlogu, ki so ga sprožiti predstavniki gradiščanskih Madžarov, ko so se pri nedavnem sprejemu pri zveznemu predsedniku Kirchschtagerju zavzeti za ustanovitev posebne ..manjšinske gimnazije" na Gradiščanskem, ki naj bi stužita tako madžarski kot tudi hrvaški narodnostni skupnosti v tej dežeti. Hrvatski akademski ktub ocenjuje, da bi bita ureditev, pri kateri bi hrvaščino ati madžarščino poučevati kot tuj jezik, samo prvi korak po poti do rešitve, ki bi bita zadovotjiva tudi za prizadete narodnostne skupine. Rešitev, ki naj bi jamčita obstoj gradiščanskih Hrvatov ter razvoj njihovega jezika in kutture, pa bi morata biti zgrajena na nasted-njih osnovah: načeto dvojezičnosti mora biti v vseh predmetih tako upoštevano, da posreduje šota učencem znanje v obeh jezikih enako; znanje iz zgodovine in kutture mora biti posredovano tako, da odgovarja potrebam, ki jih narekuje pripadnost narodnostni skupini. Svoje staiišče zaktjučuje Hrvatski akademski ktub z žetjo, da bi se ob jubiteju Gradiščanske avstrijska zvezna viada in gradiščanska de-žetna viada spomniti vseh na Gradiščanskem živečih narodnostnih skupin ter se zavzeti za širokogrudno rešitev njihovih vprašanj v smistu čiena 7 državne pogodbe in zahtev prizadetih manjšini. Taborsko gibanje na Siovenskem bo prikazano v muzejski zbirki V Ljutomeru so prejšnji teden podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi muzeja ..Taborska gibanja na Slovenskem". Priprave za ureditev te pomembne muzejske zbirke so že dalj časa v teku, tako da bodo muzej lahko odprli čez nekaj mesecev. In sicer je bil za to predviden letošnji 1. junij, ko bodo v Ljutomeru obhajali jubilejni 25. občinski praznik. Ljutomer seveda ni bil le po naključju izbran za sedež te pomembne dokumentarne zbirke. V Ljutomeru je bil leta 1868 prvi slovenski tabor in od tam se je začelo širiti taborsko gibanje, ki je potem zajelo celotno slovensko narodnostno ozemlje. To gibanje v drugi polovici 19. stoletja je bilo — kakor je na proslavi stoletnice prvega slovenskega tabora leta 1968 v Ljutomeru poudaril Edvard Kardelj, po katerem se bo novi muzej tudi imenoval — odločilno obdobje boja slovenskega ljudstva proti germanizaciji in boja Slovencev za svojo uveljavitev in osvoboditev. Temu pomembnemu obdobju v zgodovini slovenskega naroda bo posvečen novi muzej v Ljutomeru, ki ga bodo uredili po sodobnih merilih, tako da bo zbrano in urejeno gradivo po zaslugi uporabe sodobnih tehničnih in avdiovizualnih pripomočkov dostopno najširšemu krogu ljudi. Muzejska zbirka o času osveščanja slovenskega naroda ter o pogumu in odločnosti Slovencev za uveliavitev svojih nacionalnih pravic bo urejena kot nov oddelek Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je tudi prevzel strokovno pripravo. Muzej taborskega gibanja bo celovito prikazoval taborsko gibanje na Slovenkem ter bo vseboval slikovito gradivo, eksponate in literaturo, tako tisto, ki je vezana na samo taborsko gibanje, kakor tudi ono, ki obravnava razvoj slovenskega narodnega vprašanja v najširšem smislu. V prvi fazi bo muzejska zbirka postavljena do meseca maja in jo bodo potem postopno dopolnjevali. Vzporedno pa bo potekalo tudi znanstveno raziskovalno delo, kjer bo še posebej ovrednoten pomen taborov za novejšo zgodovino slo- venskega naroda; v ta namen bo izdana monografija vseh taborov na Slovenskem. K uresničitvi pobude za ustanovitev muzeja taborskega gibanja je veliko prispeval tudi predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ki je ob podpisu sporazuma naglasil, da pri snovanju muzeja ne gre le za zbiranje in ohranitev gradiva širšega pomena, marveč gre predvsem „tudi za naš dolg do pobudnikov narodne zavesti med slovenskim ljudstvom in za dediščino, ki smo jo dolžni ohraniti zanamcem". Koroški rekordi Preči meseci je na Koroškem vladajoča strankarska trojica povsem način, kr smo gg sicer vajen: le Iz p:-sanja raznlž* „domovlnsk!k rilčarjev"; dokaj arogantno torpedirala avstrlj-s^o-jagodovant^a pogajanja za sklenitev sporazama o okmejnem sodelovanja med operna državama. Tt sporazam, k: je M v glavni!? okrasi/? že dogovorjen, naj kr pospešil predvsem gospodarski razvoj okmej-nlj? predelov — koristil k: v prvi vrsti torej tistim krajem In nj;kovi?7* preklvalcem, k: jlk najkolj prizadene sedanja skozi dolga desetletja načrtno astvarjena In gojena zaostalost' Posledice take politike zelo dokro llastrlrajo podatki, po kaierlk jažn^ Koroška ni le eno najkolj zaostalih področij v zfvstrljl, marveč zavzetn^ Koroška dvomljivo „vod!!no mesto tadl glede stopnje krezposelnostl. Žf meseca decemkra je znašal tozadevnj koroški „rekord" 7,6 "/