Gnstav Šilih: Reforma učit. izobrazbe.* Stoiimo v -.nameniu r.eprestanega boievanria. Še ved-no ni d'ocela končan naš boi. ki srr.o ea bili dozdai mi. pred nami pa nepreštete učiteliske generacjie. Še vedno. ni odmerjetia čista in neprikrajšana oravica onim. ki iih pošilia zma^onosni nohod kulture v prve vrste. da pripravlraio zla za nieno setev. da zrabliaio pretrde crude. Kier ere boi za obstatiek. za naiorimitivneiše človeške Dotrebe. za vsakdaniii kos kruha. tam za etnkrat ni mesta za kak druc br>i: bo. na nož se m-ora vrsiti tako doleo. dokier ni zmas.a na tei ali oni strani. — Boi še ni dobotevan dlocela. ali naiokrutneisfi faza nieaoveera trde^a eosp-odovania ie končana. vn nameten. dalekoviden voiskovodia dela že med prvo bitko Drio^ave za druco. snuie načrte. zbšra material in rez^rve. In na nas ie. da smo si v enem ooipolnoma na iasnem: naivažneiša in najodločilneiSa bkka našee.a stanu še ni doboievana. ko se z malhni iziematni drznih DatniHeriev niti začela ni ker H raore šele boi za kruh ustvariti ootrebne oredoosoie. Mislim boi za reformo učiteliske izob»-azbe. Popolna enakooravnost z drueimi državnimi uradniki. uvrstitev v katesroriio O priliki zadnjega zborovania učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico sem predaval o reformi učiteljske izobrazbe pod nadpisom ,,Cil|i učlt. izobrazbe". Naprošen sem bil, da PTiobčim predavanje v ,,Uč. Tov.". kar pa iz več razlogov opuščam. Predvsem je za tednik referat preobširen; razen tega nameravam izdelati tekom prihodnjega šplskega leta obširnejšo študijo, ki bo poizkuSala pokazati razvoj višje učiteljske izobrazbe y inozemstvu, zlasti v Ameriki ter bo obenem podajala naše detailirane zahteve, prilagodene razmeram. Danes objavljam samo uvodne besede in v kratkih potezah načrt prehodne ter končne reforme kobrazibe jugoslovanskega učiteljstva. Kot vir sta mi sliižili zlasti reviji ,,Lehrerfortbildung" 1.1919. in ,,Le Paedologium (Bulletln trimestriel de la Facultč Internationale de P-dologie de Bruxelles)" 1. 1913., program pedagoške visoke šole ,,Teachers College (School of Education)" v New Yorku ter program pedagoške akademije ,,Institut J. J. Rousseau (Ecole des Sciences de 1' Education)" v 2eneyi. Pred očmi sem imel seveda y prvi vrsti slovenske razmere. Želeti bi bilo, da razpravljaio vsa učiteljska društva o reformi učiteljske izobrazbe kar najtetneljiteje in stavijo slične resolucije s primernirai izpreminjevalnimi predlogi. Kdor hoče vzeaiati. ne sme samo stati na višini. nesro druei ua. moraio na višini tudl v?deti. Narboliši in naipridnejši delavec. ki m« manfka avtoritete ie SisvDhus. Učiteliski star.. ki dobiva svoto izobrazbo v nosebnih. kot slabše označenih zavodih. pj nai bodb še tako dobri. ne more priti »ned izobraženci r.ikdar do orave veMave.«*) Druefe. enako lehtne besede. mnenia in nazore na.odličneiših oedaeoeov in filozofov sveta za enkrat opuščam ter prehai;im k slvari sami. B ie zaenkrat naš naibližii cili, ki era moramo doseči in ea bnmo tudi doseeli. če ^e bo izražala naša volia v moeočno strnieni falansn oreaniziranesra učitelistva. če bomo stali za našimi zahtevaml. kakor ueDremična stena. ki ie ne more razrahliati. še mani Da razrušiti noben naskok strankar&kih strasti. Kje je sila, ki bi se usnešno zoperstavliala tako mosročni volii tisočev inteligentnih in zmožnih elav v narodu. Seveda ie nredvsem potrebno. da dokažemo svetu. da smo nekai rn da znamo nekai in da nas ni volia ostati za večne čase v mlakuži, kamor nas je porinil stari sistem in nas neprestann riieta strankarska strast ter le prečesto lastna neveanost in brezbrižnost. Dek> nosamezinih delavcev ne more uspevati. če ni z njimi vsa množica. ki pomaga in izvršuje ona dela. katerih neza bi bila za tx>adine rame pretežka. V vseh s-rcih mora zaeoreti vodilna iJeia našeea stanu. ki se elasi: Napreti. na\zeor. kvišku! Slovenskeea učitelia imenuieio radi irtealista. še raišLse pa z neke vrste trpKo naslado sam naziva tako. Meni se zdi to povsem neoDravičencr ali razumevam doIgjti idealizma nanačno iaz. ali m ea zlorabliaio tisti. ki ?a imaio v ustih ob vsaki po.rebni in nenctrebni Driliki. Zakai v tem ne morem videti idealizma. vredneea učitelistva.. če čakatno in mirno trplmo. kakor nač naneseta usoda in slučai. Vzgoiiteli ie boievnik! Nieerovo delo ie boi dobresra s slabim. luč Drinaša tia. kiier \4ada tema. Sam mora biti močan in čil, če hoče vzbuditi moč drusod. poznati mora vsa nota in steze. ki vodiio rx> ovinkih ali pa iuai naravnost do cilia. Moderne vzeoine znaiiosti mu kažeio neštevilno t>oti. dozda^ skritih in nepoznanib. v skrivnost.Dolno kraliestvo človeške duše. Toda SDoznavati iih mora. ali se vsni truditi. da iih spozna. S težkim srcem moram reci. da ie naša naivečia napaka naša indolenca v vprašanjih, ki so že pred de^et in več leti začela pretresati ves Reda^oški svet in ea še nretresaio. Naši naibližii sosedie oišeio in ^ovoriia o tem. niihovo časonisie ie nolno tozadevnih oolemik. Pri nas na erobe.n molk Spominiam se še tisteea časa. ko ie eden naših naiintelitrentmeiših tavarišev v našem pedaeoškem glasilu seznan:al učitel.stvo z raznimi zastopniki modernih vzeoinib stremiieni: kai ea niso nahruliii. da eoni vedno eno in isto. da samc. nrenisuie in kai vem. kal še vse ... Talke stvari lahko vzameio človeku veselie. no hvalabos.u niemu ea niso. Ali to so samo osamlieni klicarii na neobliudeni cesti... Tunatam omeni še kak druc stroksivni list prav boieče streralienie in zahteve do višii učiteliski izobrazbi. po Dedaeoškem delu tam zunai v širokem svetu. nntem Pa soet vse utihne in učitelistvo spi krai Maliaževo spanie m čaka. da prrde iunak- ki qa osvobodi. In kdo ve. če ne bl bil velik del te speče armade nevoljen in razžaljen. češ, dobro nam je bilo tako, kaj nas budiš? Te besede so troke. toda hotel sem bi<i odfkritc.rčen in novedati enkrat. kar ?. dali časa opazuiem. kar me muči in pob;ia in z menoi vred veliko innožino enakomislečih. Pobrta me. ali pobiti me ne mo-re. ker veruiem v moč našeea stanu. ker trdno pričakuiem. da pride prei aiK slei moeočen razmah. ki osvobodi in razklene zanrte slle. Pooie.mo kamorkoli. vsepovsod izvanredno živahno živlieuie in eibanie na neiatfoškem in šolskem poliu. V Nemški AvstriH preosnavliaio dunaisko »Lehrerakademie« pod vodstvom eksperimentelneea psiboloora dr. Kammel-a v »Lehrerhochschule«. na Češkern zahteva učitelistvo isto. Poli.aki že imalo v Varšavi takozvano višie učitelfišče. da ne srovorim o razvoiu šolstva in učiteliske izobrazbe v drusrib evrcpskih državah. In p>n vsem tem tudi v teh državah učiteljstvo gmotno še ni doseelo vseea. kar ie zahtevalo. Toda v ntem živi iasna zavest: bai za maicrielno ixbolišanie mora biti tesno zdaružen z boiem za višto učiteHsko izobrazbo in mora kulminirati v zahtevi: učiteliem imiver7o! Marsikomu se seveda zdi ta zahteva docela neopravičena in vseea pobiianta vredna: sal se baie celo v naših vrstah najdek) iiudie. ki eovore. da učiteH ne sme biii »preveč študiran.« Za take — sai so le s sistemom Prišli v naš stan. ki ni in ne more biti miihov stan — niso naše zahteve niti moie besede. Le tistim veliaio. ki hreneniio ?a tem. da se dviirne ves stan na tisto vi^ino. ki mu ere kot učečemu stanu. In to ie do-eeliivo le. če nam ie dana možnost aikademične izobrazbe. »Cloveštvo srleda kvi_ku. Od tam siienilie svoie ideale: le to. kar pride oo^eorai. se mu zdi posnemania vT&dmo.Med raznimi tipi reformirane učiteliske izabrazbe se kaže ored vsemi tip posebne pedagoške fakultete, ki se tudi druoro'_ vedno boli ttveliavlia. Vsekakor ie pot do uresničenia doles. premtostiti bo treba mmosrio težkoč. mnoeo ie vprašani. ki so lesno zvezana z reformo učiteliske izobrazbe, Toda vse ovire bo odstranilo skupno delo učiteljstva in poklicanih faktortiev. čc bo volia dovoli močna in hreDenenie po izbctfšar.iu dovoli veliko. V naslednJem načrt reforme učiteliske izabrazbe. Drilu_odene našim razmerara: P r i p o m b a- Kierkoli so imenovani le učitelji, velja samoumevno istc tudi za uiiteliice. seveda primerno i_ipremenieno z ozirom na žensko vzeoio. Resoluciie. ki iih ie učitelisko društvo za Maribor in bl. okolico. soglasno spreielo. se arlasiio: 1. Jusroslovansko učitelistvo se zaveda nomanikliivosti sedanie učiteliske iznbrazbe m nedostatkov samoizobrazbe: zato zahtcva. da deluieio ysi poklicani faktorji na to, da se ustanovi posebna učiteljska visoka šola (pedaeoška fakulteta). 2. Za prehodno dobo zahteva razširienie sedaniesa učiteliišča v 6 letnikov. Učiteliišče postani višia strokovna šola za izobrazbo učiteliev. Vstop na učiteliišče bcdi dovolien brezpoeroino le absolventom 4razredne meščanske ali nižie srednie šole. Za<-o pa se nai osnuieio 4razredne meščanske šole v vseh kraiih (v vsakem sodnem okraru vsai ena). da se s tem omoeoči izobrazba otrok revneiših sloiev. iz katerih se zlasti rekrutira učiteljski naraščaj. Zadnia dva letnika bodita nameniena izkliučno strakovni izobrazbi odgovarjajoči mederni nedas^oški znanosti. prvi štirie pa poe:loblieni sp!o5ti. izobrazbi (v obsesru višie srednie %cle). Kot začetek reforme nai se nemudoma ustanovi 5. letnik. 3. Končna reforma učiteliske iz«brazbe pa bodi zvezana z reformo šolstva sploh. Prvi oredpcgoi ie enotna nižia srednia §ala (a'i kakor ^o io imenovali z drueimi imen:: višia osnovna šola. strokovno-osnovna šola. t. i. reformirana sedania mešč šola.) Vsak učiteliski kandidat absolvirai enotno nižio srednio šolo. pedapoški odde!ek višie srednie šole in zakliučui svioio izobrazbo na dvoletni pedagoski fakulteti. Učiteiiii nižiih sredniih šol (sedanii meščainste-šolski učitelii) se naii izobražruieio v svoiih strokah v posebnili semirjarnh na vseučiiišču dve leti dalie. 4. Naučna uprava r.ai skrbi za to. da se zaht^vane reforme čimprei uveliavito. Na učitehiišča nai pošilia že sedai naiboliše. pedaerrfško izobražene učne sile. 5. Vse učiteltske oreanizacife (brez razlike svetovneca nazirania) se naproša.io. da razpravHaio o teh predloeih in zahtevah ter začneio bo. za niih skoraišnie uresničenie * Schulkampfe der Gegenwart, stran 107/108. * Tudi drugi, za delovanje učitelja izven šole Domenibni predmeti sodiio setn. N. nr dramatureiia. zadružnrštvo itd. >:* Tu sem se ozira! zlasti na predloge naših zastopnikov pri ponesrečenl lanskolejmi šolski anketi. Prehodni načrt. "{ 0 sn o v n a (1 j u d s k a) š o 1 a. "{ Štirirazredna meš _ a n s k a ali nižja srednja šola. 6 1. Višja 8trokovna šola za izobrazbo učiteljev: \ Nižje učiteljišče (4 1 e t a). Poglobljena in razširjena splošna izobrazba. En modern jezik obligaten. Godba, petje in poljedelstvo neobligatni predmeti. 2. V i š j e učiteljišče (2 1 e t i). Pedagogika ter njene osnovne in pornožne znanosti, sloneS na povsem moderni podlagi. JDelo v psihološkem laboratoriju. Šolska higijena. Splošna in špecielna didaktika. Praktično uvajanje v šolo.*) Drugi izpit odpade. 2 1. Vseučilisče: Študij meščanskoaolskih učiteljev izključno na vseučilišču v pogebnih seminarjih, odgovarjajočim posameznim strokam. Izpiti učne usposobljenosti za meščanske se polagajo na vseučilišču. Sicer pa je vatop na vseučilišče učiteljem kot rednim slušateljem dovoljen tudi v vseh drugih strokah. Po možnosti se naj osnujejo na vseučiliščih pedagoški seminerji, ki služijo zlasti nadaljni izobrazbi ueiteljstva. Končna reforma.**) Osnovna šola. l. Enotna nižja sredn j a š o l a (reformirana prejšnja mešč. šola). 4 1. Višja srednja šola, razdeljena, razmeram odgovarjajoč V več pano^ (humanistična, realna, pedagoška, umetnostna. trgovska. obrtna v. sr. §.). Izobrazba v vseh panogah po možnosti izjednačena. 4 1. Vseučilisče: a) Za vse učitelje osnovnih šol d veletna pedagoška fakulteta. b) Za učitelje na nižjih srednjih šolah (prejšnji mešeanskošolski učitelji) po dvoali večlotnem zadovoljr/em službovanju na osnovni šoli dvoletna poglobljena strokovna izobrazba. 2 1. oz 4 1. Polaganje posebnega izpita iz pedagoških znanosti je združeno z akaderaično častjo.