St. 60.
V**:'

SPSS

V Ljubljani, dne 12. decembra 1923.	izhaja vsako sredo._ Leto.V.
■ -„,	- i it«. ■ ■■■. ttffitffltfffr-——r. ■ ..j;-, ! .'T7j.....'■■JMTr'"1T r
•> - • -'j ■r. tt
Glasilo ..Samostojne W kmetijske stranke za Slovenijo".

Naročnina:
, , ............Din 20*-
.............Din 10--
. . ............Din 5--
......Din !•—
t. .* x
m
Kmet pomagal si sam, in svoje stališče v državi uravnaj sl sam I
Inserati:
mati oglasi do 0 petit vrst ; . .........	* Din
večji inserati od 10 petit vrst naprej . . . . : i .	& Din 2-—
notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta ....	& Din 3*—
Uredništvo in iipravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši ..Ekonoma".
Občni zbor »Kmetihke družbe4
se dne 16. decembra ne vrši, ker ga je policijsko ravnateljstvo prepovedalo.
mmtmmmmrnmmmm^^mmmmammmMmm
Glavni odbor kmetijske družbe je pokrajinska uprava razpustila in postavila družbi komisarja, ki ima nalogo takoj sklicati in izvesti družben občni zbor.
Na obfai zbor SKS!
Iz ljudstva samega je pognala naSa kmetijska stranka svoje korenine in samo blagru ljudstva je namenjeno njeno delo. Prava ljudska stranka smo in zato nam ni bila nikdar stranka cilj, temveč samo sredstvo, zato smo povdarjali vedno in ob vsaki priliki, da je nad stranko še narodni in ljudski interes.
Ravno vsled tega pa ni naša stranka sklenila nobenega važnega koraka, ne da bi vprašala za mnenje ljudstva samega, zato je vladalo v naši stranka vedno načelo prave in nepopačene demokracije.
Ko smo vstopili v vlado, je o tem važnem vprašanju odločil občni zbor stranke. Ko smo šli iz vlade, se je to zopet zgodilo z ozirom nn sklep razširjenega izvrševalnega odbora. Ko smo šli v volitve je zopet občni zbor stranke odredil smernice našega volivnega boja. Skratka: vsak naš važnejši korak je bil sklenjen od ljudstva samega in v nasprotju z drugimi strankami smo mi vedno dokazali, da smo prava ljudska stranka.
Ni pa zadosti, če je naša stranka dosledno varovala načela resnične demokracije, treba je, da tudi ljudstvo samo varuje svoje pravice in svoje dolžnosti.
Ena glavnih pravic in obenem dolžnosti ljudstva pa je, da na občnem zboru stranke pove svoje mnenje, da obsodi vse slabo in da določi smernice našega političnega dela v bodoče. Zlasti važna in zlasti pomembna pa je ta dolžnost za kmetsko in obrtniško ljudstvo. Edina res kmetijska stranka smo mi, edina v resnici podeželska stranka je naša stranka, zato pa je tudi občni zbor naše stranke pravi podeželski par-lament.
In zato tovariši! Kakor je nedopustno in vse obsodbe vredno, če izvoljen poslanec ne pride v parlament, da brani tu interese svojih volivcev, tako nedopustno in vse obsodbe vredno je, če ne pride na naš podeželski parlament, na naš občni zbor, delegat, kateremu je ljudstvo poverilo čast in dolžnost delegata.
Nevredna ljudskega zaupanja je stranka, ki ne varuje načel resnične demokracije, toda nevreden ljudskega zaupanja je tudi tisti delegat, ki ne pride na občni zbor stranke, kjer ima vso oblast in vso moč edinole ljudstvo samo.
Na občnem zboru se voli novo načelstvo stranke, se določa politika in gospodarstvo stranke. Vsakdo ima pravico in dolžnost, da na občnem zboru pove svoje misli in da predlaga, kar se mu zdi potrebno. Toda po občnem zboru se neha kritika. Kdor ni bil na občnem zboru, kdor ni ob pravem času odprl usta, dasi mu je bila za to dana prilika, ta nima pravice ubijati discipline in ovirati dela z zabavljanjem po občnem zboru.
To je namreč drugo glavno pravilo demokracije, da se mora volji večine vsakdo pokoriti, ker je dru-
gače vsako delo nemogoče. Zlasti pa velja to za nas. Mi smo borbena stranka, ki branimo najvišji cilj kmetske vlade proti vsem njenim nasprotnikom. Hočemo kmetsko vlado v kmetski državi, hočemo veliko kmetsko Jugoslavijo od Soče do črnega morja. Težak in nadvse naporen je ta cilj in zato nergačev in omahljivcev ne rabimo v svojih vrstah. Samo zavedne in požrtvovalne borce za zmago kmetske misli hočemo, ker samo ti morejo izvoje-vati zmago.
In ena etapa na poti do zmage naj bo in mora biti tudi naš občni zbor. Zato tovariši vsi na občni zbor, delegati brez izjeme, vsi drugi tovariši pa po možnosti.
Naš občni zbor mora biti dostojen vzvišenosti kmetske misli in vaša dolžnost tovariši je, da se to tudi izvrši!
Borci za zmago kmetske misli, na občnem zboru SKS je naš sestanek!
V	boj za Staro pravdo!____
Partizani.
Poleg korupcije je partizanstvo gotovo največje zlo, ki tare našo državo. Samo partizanstvo je krivo, da še danes ni prišlo do sporazuma med Srbi in Hrvati, in samo partizanstvo je krivo, da se nobeno vprašanje ne reši tako, kakor to zahteva zdrava pamet, temveč da je vselej začetek in konec vse modrosti — ozir do stranke, da je vedno mero-dajno najbolj brutalno in najbolj zakrknjeno partizanstvo.
V	zadnjem času smo doživeli zopet dvoje klasičnih primerov, kako so se zagrizle v partizanstvo celo one slovenske stranke, ki sicer tako glasno govore proti partizanstvu srbskih strank. Z očitki proti drugim bi radi prikrili lasten greh, kakor da bi bili grehi drugih dokaz lastne zmožnosti.
Slovenijo in Hrvatsko je zadela katastrofalna povodenj. Tisoče in tisoče ljudi je izgubilo vsled povodnji skoraj vse premoženje in storjena je milijonska škoda. Nesreča, kakršne ne pomni naš narod že leta in leta, je bila prizadeta s povodnijo v Sloveniji in Hrvatski in zato bi vsak pošten, vsak razsoden človek pričakoval, da bo ta nesreča združila ves narod v skupnem delu za težko prizadeto prebivalstvo.
Toda temu ni tako in partizanstvo je zmagalo tudi to pot. In tako smo doživeli, da so poslanci klerikalne stranke, ki govore o sebi, da so edini pravi zastopniki slovenskega naroda, nastopili v skupščini za od povodnji prizadeto prebivalstvo na način, kakor da bi povodenj želeli, da jo morejo strankarsko izrabiti. Z velikanskimi izpadi proti vladajoči večini so hoteli naslikati sebe kot tiste, ki se kot edini zavzemajo za nesrečno prebivalstvo. Skratka: iz nesreče ljudstva so hoteli za sebe kovati strankarski kapital.
Tako brezsramen je bil njihov nastop, da niso hoteli radikali niti pripustiti, da bi se konstituiral odbor za pomoč težko prizadetim in šele po dolgem prizadevanju se je posrečilo tov. Puclju, ki je tudi član tega odbora, da so radikali pozabili na klerikalne partizanske izpade in omogočili konstituiranje odbora.
Kot zaščitnico katoliške vere proslavljajb klerikalci svojo stranko, pri tem pa se ne sramujejo kovati iz nesreče ljudstva za sebe strankarski kapital in tako pogaziti osnovo katoliške misli — ljubezen do bližnjega!
Klerikalen nastop je opravičeno razburil vso javnost in njihovo partizanstvo so glasno obsodili tudi vsi listi. Demokratski seveda v posebni meri.
Toda nič boljši od naših klerikalcev niso naši demokrati, ker tudi oni bi hoteli iz nesreče ljudstva kovati za sebe strankarski kapital.
Naša stranka je sklicala v Radovljici protesten shod proti krivičnim in pretiranim davkom. Da je tak shod upravičen, ve vsakdo in je dokazal tudi shod sam, ki je uspel v vsakem oziru sijajno. Naši demokrati pa so se bali, da bi imel naš shod uspeh in iz zavisti do nas, so poživljali obrtnike, da se shoda ne udeleže. Hoteli so. da naš protesten shod propade, pa čeprav je bil v interesu vsega prebivalstva, obrtnikov pa še posebej.
Pa da bi oni vsaj sami priredili shod, potem bi človek njihove gonje proti našemu shodu vsaj razumel. Toda sami niso priredili shoda, temveč agitirali so samo proti našemu shodu. In če bi njihove namere uspele, bi mogla vlada reči: Nemogoče je, da so davki previsoki, vsaj je bil v Radovljici prirejen protestni shod, toda davkoplačevalcev na shod ni bilo. Če pa bi bilo res, da so davki previsoki, potem nas to ne vznemirja, zakaj tudi ljudstvo se vsled davkov ne vznemirja, temveč jih mirno in v redu plačuje.
Tak bi mogel biti efekt demokratske agitacije proti našemu shodu
in njihove lastne nedelavnosti. Partizanstvo je tudi pri demokratih glavno načelo in to je dokazal njihov nastop v Radovljici.
S svojim partizanstvom bi klerikalci skoraj ubili pomožno akcijo za od povodnji prizadeto prebivalstvo, naši demokrati pa nastop slovenskega ljudstva proti pretiranim davkom.
Stranke pa, ki celo pri tako splošnih, ves narod zadevajočih vprašanjih ne morejo pozabiti na partizanstvo, takšne stranke so največje zlo za ljudstvo in narod je v lastnem interesu dolžan, da jih zatre.
Izviren greh vseh naših neprilik je partizanstvo. Zato brez usmiljenja, brez obotavljanja v boj proti partizanstvu, da bo bodočnost našega naroda vendar enkrat že zasigu-rana.
Proti partizanstvu nobenega par-dona, kakor nimajo partizani nobenega usmiljenja do ljudstva, če so njihovi strankarski interesi v igri!
Naši klerikalci in naši demokrati so se izkazali kot partizani, zato je boj proti partizanstvu, boj za zmago načela, da je nad stranko interes ljudstva.
V tem načelu pa je rešitev naroda!
Pomžn© vprašanje.
Minister za javna dela je odločil, da se smatrajo duhovniki kot uradniki in so zato kuluka oproščeni.
Čeprav imajo mnogi od gospodov duhovnikov lepa posestva in še lepša zemljišča, vendar gospode duhovnike ne zadene dolžnost kuluka, ki so jo sicer deležni prav vsi posestniki. Tako je odločil gospod minister.
Naj bo, naj bo dan gospodom duhovnikom ta privilegij, ker en uspeh mora vendar prinesti domov Slovenska ljudska stranka. Bilo bi v resnici že več ko obupno žalostno, če ne bi klerikalna stranka znala skrbeti niti za svoje agitatorje, ko itak ves svet ve, da za svoje volivce sploh ne zna skrbeti.
Ampak malo in prav ponižno vprašanje naj nam bo dovoljeno: Če je oproščen kuluka duhovnik, ki se je znal prav uspešno boriti za zmago kulukarske stranke, zakaj pa naj bo deležen kuluka kmetski župan, ki dela za občino, srez, državo in vojaštvo? Ali naj bo kuluk za kmetsko ljudstvo tako splošen, da bo celo kmetski župan kulukar?
Če je Kmetska zveza zadovoljna s klerikalno stranko, ki je dosegla
oprostitev od kuluka edinole za duhovnike, za vse kmetsko ljudstvo, celo za župana pa ne, pa nismo mi s tako politiko zadovoljni in tudi kmetsko ljudstvo ne.
Zato poživljamo ministra za javna dela, da vsaj on ne pozabi kmetskega ljudstva, če je nanj že popolnoma pozabila klerikalna stranka. Vsaj župani morajo biti kuluka oproščeni.
Kmetskemu ljudstvu pa rečemo:
Duhovniki so dobili draginjske doklade celo za nazaj, kmetsko ljudstvo pa davke za nazaj in za naprej.
Duhovniki so bili edini deležni dobrot vojnega zakona, kmetsko ljudstvo pa vseh bremen vojaškega zakona.
Vse kmetsko ljudstvo je deležno kuluka, edino duhovniki so ga oproščeni.
Ali še kdo dvomi, če je kmetska stranka potrebna?
Ali res še ne uvidite, da ni klerikalna stranka za kmeta?
Nismo proti duhovnikom in prav je, če so deležni vseh dobrot, toda zakaj naj bi bil pozabljen — kmet?
Ali zato, ker kmetsko ljudstvo še ni združeno v kmetski stranki?
To prevdarite!
Volitve na Bolgarskem.
Volitve na Bolgarskem so prinesle zmago vladi g. Cankova. Zato slavi Cankov zmago in obenem ž njim tudi Todor Aleksandrov.
Decimirane so bile bolgarske vasi, masakrirani voditelji zemljoradničkega gibanja, oni, katerim je uspelo pobeči, so pa poginili v emigraciji. Kmetijske zadruge in društva, gospodarske in kulturne organizacije kmeta so bile raz-puščene, vsi nevladni listi pa udušeni. Čete makedonstvujuščih so bile poslane dva meseca pred volitvami po vaseh, da izvedejo agitacijo po ukazu: Kjer ne pomaga beseda, tam naj govorita nož in bomba. S temi predpripravami in s tem načinom volivne priprave je šel v boj »demokratičeski zgovor«, kakor se imenuje bolgarski meščanski Mok. In na ta način so bile izvršene volitve.
Ali pa morejo tako izvršene volitve biti merilo za mišljenje bolgarskega na-roda? Vsakdo, ki je le površno sledil razvoju bolgarskih volitev, more in mora s polno pravico reči: Novemberske volitve so falstfikat volje bolgarskega
naroda, ker pri teh volitvah bolg. narod sploh ni mogel izreči svoje volje.
»Volitve so izvršene v popolnem redu«, pa javlja oficielna Bolgarska. Naše domače časopisje pa z redkimi izjemami naseda tej vesti. Da, naše domače časopisje se spozablja mestoma tako daleč, da pozdravlja Cankovo vlado kot rešiteljico zemlje, kot edino sposobno, da pribori zemlji red in mir.
To je ono isto časopisje), ki je zahtevalo za časa državnega udara Cankova oboroženo intervencijo v Sofiji, da se vrne Stambolijskijevi stranki vlado. Stambolijskijev režim da je najboljše jamstvo, da se ne povrnejo dnevi preteklosti. Čakalo se je samo na povelje in pohod na Sofijo bi se pričel. In v resnici bi se tudi intervencija z naše strani izvršila, da ni to preprečil upliv nekaterih tujih držav, pa tudi dinastični oziri.
Skoraj pa pričenja padati navdušenje za intervencijo in samo beograjski tisk ostaja pri svojem stališču. »Pre-čamsko« časopisje pa je zaplavalo v či-
Občni zbor SKS
bo v soboto, 22. decembra v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelništva o svojem delovanju in o delovanju obeh okrožnih odborov.
2.	Poročilo tajništva.
3.	Poročilo odsekov.
4.	Obračun za pretečeno in proračun za prihodnje poslovno leto.
5.	Volitev načelnika in podnačelni-. kov stranke.
6.	Volitev članov v glavni izvrše-.„ valni odbor.
7.	Volitev članov v okrožna odbora
8.	Volitev blagajnika in dveh račun* „ skih preglednikov.
9.	Slučajnosti.
Poverilnice za delegate prejmejo.. vse krajevne organizacije pravočasno.
Člani načelstva SKS niso prejeli poverilnic, ker imajo vsi že po pravilih stranke dolžnost, da se občne-ga zbora udeleže.
_Ivan Pipan, načelnik.
sto druge vode. To prečansko časopisje in demokratsko ravno najbolj, pričenja nakrat pozdravljati vlado g. Cankova kot predstaviteljico demokratizma.
»Slovenski Narod« posveča v svoji številki z dne 22. p. m. bolgarskim volitvam cel članek, ki ga končuje z besedami: »Bolgarska nam more služiti v vzor«. V resnici zelo dober recept Pod plaščem demokratizma naj bo dovoljeno vse.
Mi bi pa hoteli znati, kdaj da so bile izvedene vse one socijalne, gospodarske in kulturne reforme? Ali naj mar imenujemo kot reformo uničenje zadru-gaTStva, agrarne reforme, naredbe o prisilnem delu in drugih ustanovah pokojnega Stambolijskega? Ali pa naj velja kot reforma oživljenje in aktivno poseganje v politiko oficirskih in mace-donskih četaških organizacij?
Reforme, ki jih je pričel izvajati pok. Stambolijski so se morale izvesti, pa čeprav so bile za nekatere meščanske sloje težke, ker je bilo to s stališča modernih socialnih zahtev potrebno. Samo te reforme so bile namreč v stanu, da iztrgajo bolgarski kmetski narod iz rok one buržuazije, ki ga je nagnala dvakrat zaporedoma v bratomorno -ojno.
Vseeno pa je moral plačati Stambolijski svoje delo z glavo. Padel pa je Stambolijski ne toliko vsled tega, kep je hotel dvigniti bolgarskega kmeta, temveč ker je v svoji misli prešel meje Bolgarske. Delujoč na ustvaritev slovanske vzajemnosti se ni ustrašil Stambolijski pred nobenim sredstvom, samo da bo doseženo u j edin jen je našega naroda od Soče do Črnega morja.
Ni bila to misel kmetskega »demagoga«, kakor ste pisali gospodje zagrebške »Riječi« in »Hrvata«, temveč to je ideja, od katere je odvisna bodočnost Slovanov na Balkanu.
Ni odvisna naša bodočnost samo od tega, če bodo Bolgari izvršili določbe mirovnega dogovora ali ne, kar je n. pr. »Jutranjim Novostim« glavno, temveč glavno je, da nam bolgarske reparacije ne prinesejo več nove Bregalnice.
Naše časopisje, ki si niti po petih letih ni moglo izdelati jasnega naziranja na našo notranjo politiko, ima umevno o naši zunanji politiki še manj jasne orientacije. Zato ni čudno, da slavi pred tremi meseci režim, ki ga po treh mesecih obsoja.
Nastaja vprašanje: Ali moremo z zaupanjem presojati razmerje med na»-šo državo in Bolgarsko?
Poglejmo rezultat volitev glede stanovske pripadnosti poslancev. Od 202 vladnih poslancev je 168 bivših oficir' jev in macedonskih četašev in med nji' mi sta dva generala in dva macedonska četaška vojvoda (Joskov, Volov).
Ali je mar parlament oficirski zbor!
AH moremo takemu parlamentu zaupati? Ali se ne more zgoditi, da poreče lepega dne Todor Aleksandrov, ta krvnik našega naroda, Cankovu: »Ne rabim te več!«
Jasno je, da vlada Cankova po svojem sedanjem sestavu ne more nam prinesti drugega, ko ponovitev Bregal-nice. Ali bomo tudi tedaj zmagali?
2e danes nam kljulb vsem obljubam sofijske vlade kliče socialno - demokratski »Narod«, da mora obvladati v Macedondji nacijonalni princip in da ni zato za nas v Macedoniji mesta.
Z drugimi besedami se reče to, da ne bo miru med nami in Bolgari, dokler ni vsa Macedonija, tudi srbska, del Bolgarske. Bolgari bodo samo čakali ugoden trenotek, da nam zadajo udarec iz zaledja kakor leta 1915.
Kaj pa je bila misel Stambolijskijeve vlade? Stambolijskijeva Bolgarska je bila osnovana na širokem principu slo-vanstva, ker je razumel, da smo mi v nacionalnem in etičnem principu en narod. Delal je na ustvaritvi federativne države od Soče do Črnega morja; gradil je državo, ki bii imela izhodišče na tri morja: Hrvati in Slovenci na Jadransko, Srbi na Egejsko in Bolgari na Črno morje. Ta velika država pa bi štela 17 milijonov ljudi in nehala bi biti most izkoriščanja za zapadirae narode v njihovih imperijalističnih težnjah na vzhod. Balkanski narodi bi prenehali biti bratomorne boje in bi postali narod mira ln dela. Na tej idejni osnovi je deloval Stambolijski. Politiko bivših voditeljev Bolgarske, ki so delovali v zmislu navodil i t. Dunaja in Berlina, je okrenil proti Beogradu, zakaj smernice Stambolijskijeve politike so bile drugačne. Bivši drug pok. Stambolijskega je v tem oziru dejal nekoč: »Mi od kmetijske stranke smo čutili da je bila tra-gika našega naroda dosedaj v tem, da je bil vedno samo sredstvo v rokah drugih.«
Kmetijska Bolgarska, ki je hotela najprej pretrgati s preteklostjo in urediti svoje notranje prilike, nato pa svoje zunanje, se nam je popolnoma približala v trenutku, ko se je odrekla Macedonije, ki je bila povod vsem dosedanjim bratomornim bojem. S tem je Stambolijski na najbolj prepričujoč način manifestiral svojo voljo in voljo svojega naroda.
Toda zgodovina kakor da še ni dovršila svoje vloge. V novo borbo je vrgla bolgarski narod. Duh predvojne Ferdinandove Bolgarske je znova oživel. Neprijatelji slovanstva, najbolj seveda naš zapadni sosed, naravnost podpirajo to novo stanje. Misel slovanske vzajemnosti je potisnjena v ozadje, ker ne ugaja ta misel našim zap&dnim zaveznikom, ker bi z u jedi ti j en jem balkanskih Slovanov v enotno federativno državo postali ti močan faktor, če ne odločujoč faktor Srednje Evrope.
Kaj more po vsem tem biti med našimi politiki moža, ki veruje današnji Bolgarski?
Istočasno, ko se je zaznalo za rezultate bolgarskih volitev, so bili stavljeni pred sodišče zadnji apostoli zemliorad-ničke misli na Bolgarskem. Procesi proti Atanasovu, Stojanovu, Duparinu, Pavlovu in drugim naj vzamejo zadnjim pionirjem kmetske misli življenje. Zadnji mostovi vzajemnosti balkanskih Slovanov naj bodo zažgani.
Zadnje volitve so dale kmetijski stranki na Bolgarskem samo 29 poslancev. Ta peščica nam je dokaz, da je padlo seme pok. Stambolijskega na rodovitna tla. Nauk Stambolijskega ni demagogija, temveč je nova misel, nova doktrina. Edino agrarno gibanje, ki ga je hotel izvesti v življenje pok. Stambolijski je v stanu, da reši vsa vprašanja, ki so ovira med nami in Bolgari in ki onemogočujejo ustvaritev ene federativne države.
Cankovov režim se more obdržati na truplih bolgarskih kmetov, toda kapitulirati bo moral pred ono mislijo, ki jo je vsadil v srca Bolgarov pok. Stambolijski. Zato ni z volilno zmago Cankova rešena kriza bolgarskega naroda, Ver bo njena rešitev mogoča šele z rešitvijo krize ostalih slovanskih balkanskih narodov.
Kako pa moremo rešiti to krizo, nam je pokazal pok. Stambolijski, ki je videl rešitev problema balkanskih Slovanov v ustvaritvi federativne države južnih Slovanov od Soče do Črnega morja,
Jole Karadžole, _član akad, agr. kluba »Njiva«.
Kuhnelovo veleposestvo.
V Belokrajinl leži v občinah Gra-dac, Podzemelj, Vinji vrh in Loka pri Črnomlju 462 hektarjev obsežno veleposestvo državljana nemške republike, g. Kiihnela. Lastnik posestva je odlo-£11, da z ozirom na svojo visoko starost posestvo proda. Za posestvo sta se potegovali dve skupini, špekulativna, ki jo je vodil Hofman in kmetska, ki Sta jo vodila Makrar in Klemene.
Prva skupina je zastopala samo osebne interese poedincev, druga pa
je bila sestavljena v soglasju z vsemi agrarno-reformnimi upravičenci. Ker spada Kfihnelovo posestvo pod agrarno reformo, mora vsako prodajo posestva odobriti ministrstvo za agrarno reformo, ki pa je vezano na zakon o agrarni reformi. Ker daje ta v vsakem pogledu prednost agrarno-reformnim upravičencem, je jasno, da bi se Kiih-nelovo posestvo smelo prodati edinole agrarno-reformnim upravičencem, če se ti za posestvo potegujejo. V danem slučaju pa se je to zgodilo.
Kljub temu pa je g. Kiihnel prodal svoje posestvo Hofmanu, vrhu vsega tujemu državljanu in sicer za vsoto 20 in pol milijona kron. Ker se je Hofman dobro zavedal nepoštenosti svojega postopanja, je skril svoje ime za družbo »Šumograd«, ki je bila v ta namen osnovana in v katero so vstopili tudi nekateri slovenski magnati, da njih slovenstvo prikrije nemštvo Hofmana. Ker pa je bil kljub temu odpor proti nameravani kupčiji prevelik, so gospodje od »Šumograda« razdelili med razne uplivne ljudi 800.000 kron, da s pomočjo teh kupljenih duš pomirijo odpor javnosti.
Skoraj bi jim njihova podla namera tudi uspela. Toda še v pravem času so nastopili naši zavedni tovariši in pričeli boj za pošteno izvedbo agrarne reforme. Njim na pomoč pa je prihitela takoj tudi naša stranka in dne 2. decembra se je vršil v Gradacu velik protestni shod proti potrditvi Hofman-ove kupčije in za osnovanje agrarne zajednice, ki naj prevzame Kuhnelovo posestvo in sicer na način, da bo imelo od posestva dobiček le ljudstvo.
Shodu je predsedoval posestnik Strugar. kot glavni govornik pa je nastopil tov. dr. Drago Marušič. V temperamentnih besedah je najprej razložil nakratko pomen agrarne reforme in določbe zakona o agrarni reformi. Sam naš kralj je dejal, da bodi zemlja edino kmetova in Božja in zato je bila ustanovljena agrarna reforma, zato mora biti tudi Hofmanova kupčija razveljavljena. Pa tudi iz drugih vzrokov. Če obvelja Hofmanova kupčija, potem ne bo imelo ljudstvo od Kiihnelovega posestva prav nobenega dobička. Če pa bo prodano posestvo agrarni zaiednici, potem bo ta odstopila vse zemljišče, ki je bilo po okrožnem agrarnem uradu dano ag-arno-reformnim upravičencem v zakup po malenkostni ceni 150 dinarjev za oral, bi sezidala dalje na lastne stroške trirazrednico v Oradacu, (kar bi veljalo 3 milijone kron) in oddajala vsem potrebnim agr.-reformnim upravičencem stavbeni in kurilni les po polovični ceni.
V nrvem slučaju bi imeli torej dobiček le posamezni špekulanti, v drugem pa vse ljudstvo. Jasno je zato, da se mora Hofmanova kupčija razveljaviti, zakaj za ljudstvo, ne pa za špekulante je bila sklenjena agrarna reforma.
Dolžnost ljudstva pa je, da nastopi ostro proti nameravani kupčiji in da brani svoje pravice. To pa se bo najuspešnejše zgodilo s tem, da se takoj osnuje med agrarno-reformnimi upravičenci agrarna zajednica, ki nai kupi Kuhnelovo posestvo.
Soglasno in z navdušenjem so pritrdili zborovalci izvajanjem tov. Ma-rušiča in takoj pristopili k osnovanju agrarne zajednice v Gradacu. Soglasno je bila tudi odobrena posebna spomenica, ki se pošlje ministrstvu in kralju ter resolucije, ki se glase:
Občani in agrarno-reformni upravičenci občin Gradac, Podzemelj, Vinji vrh in Loka pri Črnomlju, zbrani na javnem shodu v Gradacu dne 2. decembra 1923.
1.	Konstatiramo, da spada veleposestvo g. Kiihnela, ki meri 462 ha, pod zakonska določila agrarne reforme.
2.	Odločno protestiramo proti prodaji Kiihnelovega posestva družbi »Šumograd«. ki je kupila posestvo le v špekulativne namene.
3.	Zahtevamo, da ministrstvo za agrarno reformo kupno pogodbo med g. Kiihnelom in družbo »Šumograd« razveljavi, odnosno da ne dovoli prodaje v zmislu določil agrarne reforme, ki ne dovoljuje odtuievania pod agrarno reformo spadajočih posestev.
4.	Zahtevamo, da ministrstvo za agrarno reformo naroči okrož. agrarnemu uradu v Ljubljani, da strogo pazi, da se ne bo posestva izrabljalo v večji meri, kakor pa to dovoljuje zakon.
5.	Ako bi se dovolila prodaja posestva, potem se sme prodati samo agrarni zajednicl v Gradacu.
Ljudstvo je izpregovorilo in v naši svobodni državi se ima ljudska volja spoštovati. Zato ne sme biti Hofmanova kupčija odobrena, zato se morajo interesi ljudstva varovati!
Naša stranka bo zato krepko varovala interese prebivalstva v Gradacu in okolici, potrebno pa je, da store svojo dolžnost tudi interesenti sami.
Kmeliiiks šefa v
Že v svoji predzadnji številki smo temeljito dokazali, kako lažnivo je bilo vse, kar so trdili klerikalci o kmetijski šoli v Prekmurju. Sebe so hoteli proslavljati kot one, ki so pridobili kmetijsko šolo v Prekmurju, v resnici pa so bili oni tisti, ki so delali proti njej.
S priobčenjem Kleklovega upita smo natančno dokazali klerikalno rova-renje proti ustanovitvi kmetijske šole v Prekmurju. Danes naj navedemo nov dokument klerikalnega dela proti ljudski naobrazbi.
Gospod dr. Mantuanl, tudi eden od klerikalnih generalov, je poslal dne 7. novembra 1. 1922 poslancu klerikalnega Jugoslovanskega kluba pismo, v katerem nujno prosi, da se podvzamejo vsi koraki, ki morejo preprečiti ustanovitev kmetijske šole v Prekmurju.
V tem pismu pravi med drugim g. dr. Mantuani, da je razlastitev graščine v svrho ustanovitve kmetijske šole nezakonita, da je pravzaprav tatvina in da je agrarni urad ciničen, ker hoče ustanoviti kmetijsko šolo, pa čeprav je prebivalstvo proti temu protestiralo. Zal, nimamo prostora, da bi priobčili pismo g. Mantuanija v celoti, zadostuje naj dejstvo, da klerikalni kulturni delavec nastopa proti šoli, ker zahteva to interes neke grofice.
Naj za danes to dejstvo zadostuje. Dostavljamo le sledeč memento onim, katerih se tiče.
Leta 1919 so jugoslovanski škofje pod vplivom splošne in vsenarodne zahteve po agrarni reformi sami od sebe izjavili, da bodo svoja posestva odstopili revnejšim slojem. S tem so narod potolažili in posestva so jim ostala, ker ni narod njihovo obljubo takoj tudi realiziral.
Leta 1922 pa so jugoslovanski škofje že slovesno protestirali proti izvedbi agrarne reforme, ker je narod pozabil na vse in posestva škofov so bila že zasigurana.
Isto spremembo o naziranju glede agrarne reforme je izvršila tudi SLS. Toda naj si gospodje zapomnijo:
Narod je bil enkrat pozabljiv, prihodnjič ne bo več. Če je danes agrarna reforma pozabljena, ni s tem pokopana, temveč samo odložena. In pride čas, ko bo izvršena. Tedaj pa naj pazijo gospodje, če ne bo njih zopetno izpre-obrnjenje prekasno in če ne bo narod kljub njihovi lepi besedi izvedel agrarne reforme ln sicer tako, kakor bo narodu prav.
Da bo to ljudstvu v korist, je gotovo. Če bo pa tudi v korist gospodom, sedanjim nasprotnikom agrarne reforme, pa dvomimo. Vemo pa, da bo ljudska sodba pravična in če bo za koga kriva, naj si pripiše to sam!
Barianov.
G ovni odbor vodne zadruge za osu-šitev ljubljanskega barja je ob priliki katastrofalne povodnji v Sloveniji poslal vladi kratko spomenica, v kateri pravilno konstatira, da je glavna krivda sedanji poplavi Ljubljanskega barja v tem, ker še vedno niso dovršena regulacijska dela v glavnem odvodniku Ljubljanice in ker so enako nedovršena melioracijska dela na LjuibUjanskern barju.
Zato poživlja Glavni odbor v svoji spomenici vlado, da poleg dovolitve denarne podpore težko prizadetim Barja-nom usvoji še sledeče predloge Glavnega odbora:
1.	Da se takoj dovolijo izredni krediti za dovršitev le na pol dodelane regulacije reke Ljubljanice. Ker so barjanski interesenti za dosedanja dela že mnogo prispevali in so po zadnji katastrofi prehudo prizadeti, naj bi se jih v bodoče pritegnilo k prispevanju s čim najnižjim odstotkom.
2.	Da se takoj dajo barjanski vodni zadrugi na razpolago vsi za nadaljevanje regulacijskih del potrebni stroji (ba-gerji itd.) iz reparacij, ker je vojna preprečila dovršitev regulacije Ljubljanice in pokvarila ter uničila mnogo že dograjenih naprav.
3.	Da se vnese v reden proračun stalna postavka »Za regulacijo Ljubljanice«, in to že v proračun za leto 1923-24. Če pa to ne bi bilo iz tehničnih ozirov mogoče, naj pristojno ministrstvo določi čim najvišjo vsoto iz postavk za regulacijo rek v Sloveniji za regulai-cijo Ljubljanice.
4.	Da se iz kredita za meflioraclje določi in nakaže barjanski vodni zadrugi čim izdatnejši državni prispevek xa detajlna melioracijska dela na Ljubljanskem barju, čegar ozemlje obsega nič manj ko 16.000 ha.
5.	Da se nakaže imenovani vodni zadrugi iz kreditne postavke: »Pomoč vodnim zadrugam« čim večja podpora.
Končno opozarja Glavni odbor na svojo vlogo na Ministrstvo Poljoprivre-de i voda z dne 16. novembra 1923, štev. 47.
Zahteve Glavnega odbora so nad vse skromne in zato bi bilo neoprostljiva, če jih ne bi vlada v polnem obsegu uvaževala. Upamo, da vsaj v tej nad vse nujni stvari, ne bo pozabila radikalna vlada svoje dolžnosti do državljanov.
Barjanom je treba hitro pomagati, zato naj vlada usvoji predlog Glavnega odbora in Barjanom to pomagala tudi trajno, sebe pa za vedno oprostila izdatkov za izplačevanje podpor.
Naj bo podpora vlade ekonomična!
Pokrajinske vesti.
(Radovljiški shod.) Kljub agitaciji demokratov proti našemu shodu, je vendar ta kar najlepše uspel. Shoda se je udeležilo nad 250 ljudi, in sicer iz vseh krajev radovljiškega okraja. Shod je pokazal, da ljudstvo pravilno sodi političen položaj in da se ne da več s praznimi frazami premotiti. Shod pa je bil tudi glasen opomin vladi, da je ljudstvo od davkov prizadeto tako zelo, da je njegove potrpežljivosti konec. — V poldrugo uro dolgemu govoru je tov. Pucelj temperamentno in stvarno pojasnil današnji položaj. Njegov govor je naredil na navzoče globok utis in viharno odobravanje navzočih je to glasno potrdilo. Nadvse pomemben je bil nastoip bivšega klerikalnega poslanca Grafenauerja. 30 let je zvesto delal za klerikalno stranko, toda ker se je upal parkrat nastopiti proti vladajočim gospodom v stranki, je prišel v nemilost. Njegova Izvajanja so bila nad vse zanimiva in mestoma naravnost historične važnosti, zlasti ko je govoril o koroškem plebiscitu. Gospod dr. Brejc bi mogel slišati marsikaj zanimivega. Enako uspešen je bil tudi nastop tov. Až-tnana. Skratka ves potek radovljiškega shoda je bil tako sijajen, da smo shoda odkrito veseli, kakor so ga odkrito ne-veseli klerikalci in demokrati. Bratci so se znašli tudi v smoli. Naj jim bo bla gos lovi jena!
(Davke zmanjšajte!) V nedeljo je imel na Mirni shod posl. Brodar. Udeležba na shodu je bila precej dobra, zato pa je bil potek shoda za Brodarja porazen. Nastopila sta namreč na shodu tudi dva naša pristaša ter povedala med splošnim odobravanjem ljudstva poslancu Brodarju par tako gorkih, da sta mu kar sapo zaprla. Brodar je sicer poizkusil nekaj odgovarjati, toda mu je takoj pošla beseda ko je zagrmel klic: Davke zmanjšajte! Poslanec Brodar je tako doživel popolno polomijo. Tovariši! Kadar prične govoriti klerikalni poslanec, spomnite ga na njegove obljube, vprašajte ga, kdaj bodo davki znižani in takoj bo utihnil klerikalni gromovnik. To sredstvo učinkuje boljše ko mariaceljske kapljice gospoda Korošca!
(Ministra Vujičlč in Trifkovič) sta
obiskala Slovenijo, da sta se na lastne oči prepričala o velikanski škodi, ki jo je povzročila povodenj. Ministra sta si ogledala Gorenjsko, ljubljansko okolico, Savinjo in Posavje ter se uverila, da je vladna pomoč nujna. Za prvo silo sta razdelila znatne vsote najbolj potrebnim.
(Kaj pa Ljubljana?) Zagrebško prebivalstvo marljivo nabira za od povod-nji težko prizadeto prebivalstva Na tisoče in tisoče dinarjev daruje Zagreb dnevno v pomoč oškodovancem in samo Jutarnji list je zbral do četrtka nad pol milijona kron. Ljubljana pa se ne gane in vse demokratsko časopisje molči. Ali je slovenski meščan v resnici manj za kmeta, ko zagrebški?
(Železniško ravnateljstvo v Ljubljani.) S 1. januarjem bo osnovano v Ljubljani samostojno železniško ravnateljstvo, ki bo upravljalo vse železnice v Sloveniji. Ljubljansko ravnateljstvo bo upravljalo tako 1120 km železniške proge, sarajevsko 1200, subotiško 1900, zagrebško 2500 in beograjsko 2650 km.
(Zadnja »Domovina« piše), da se zbirajo okoli našega lista taki kmetje, ki ne znajo ločiti niti krave od vola. Ker »Domovina« nikdar ne laža, si seveda o resničnosti njene trditve ne upamo dvomiti in zato smo v uredništvu »Domovine« povprašali, kako se loči vola od krave. In tam so nami dejali: »Od spredaj se v resnici krava od vola le težko loči, veliko lažje pa se loči od zadaj. Vendar pa svetujemo, da za vsak slučaj povprašate živinozdrav "i Adolfa Ribnikarja«. Nasvet bomo s, da upoštevali.
(Dobro je popisala »Domovina«) v svoji zadnji številki z dražbam. Podala je popolno sliko demokrata, ki bi rad razbil kmetske vrste.
(»Na zgrešeni poti«) je naslov zadnjega uvodnika »Domovine«. Samospo-znanje se uveljavlja celo pri »Domovini«.
(Za napredni blok.) Naš članek »Klerikalci o naprednem bloku« je bankarsko »Jutro« tako potvorilo, da more reči na to pošten človek samo: fej! In to je ves naš odgovor.
(Sorodne duše.) Ako čitamo poročila »Straže«, »SI. Gospodarja« in »Jutra« o naših shodih na Štajerskem, najdemo med njimi tesno duševno sorodstvo. Goleč, Reisman in Žebot, čemu se ven-
dar pretepate! Objetmte to pottnjbtte Se, bratci!
(»Straža« se sranmje.) Ko je na zadnji občinski seji v Mariboru očital obč. svet. Bahun dr. Jerovšeku podlo pisanje »Straže«, se je izgovarjal, da je on sicer ravnatelj Cirilove tiskarne, da pa nima nobene zveze s »Stražo«.
(Kuluk se pri nas ne bo izvajal) sta pisala »SI. Gospodar« in »Straža«. Mariborski magistrat pa razglaša, da se morajo vsi obvezanci javiti tekom petih dni, če pošljejo na kuluk namestnika ali pa plačajo takso; drugače se bo smatralo, da nameravajo osebno delati. Pa ta lista seveda ne lažeta, ker ju pišejo duhovniki!
(23 oseb se je udeležilo protestnega shoda v Mestinju) itd. so pisali klerikalni listi. Najboljši govornik ne more v dveh urah tako sijajno dokazati lažnivosti klerikulukarskih listov kot en sam dopis »Straže« itd. Ker nočemo podcenjevati njih pomoči v tem oziru, jih toplo priporočamo v čitanje!
(Carinske konference) se bodo po-čenši s 26. novembrom vršile vsakih 14 dni. V Ljubljani bo konferenca v prostorih trgovske zbornice, drugod pa po carinarnah. Pristop h konferencam imajo vsi trgovski in obrtniški krogi. Želeti je, da bi se trgovci in obrtniki teh konferenc udeleževali v častnem številu, ter na njih neustrašeno branili svoje interese.
(Vesele božične praznike in srečno novo leto) želimo vsem bralcem »Kmetijskega lista« vsi slovenski fantje 6. čete 48. pešpolka, Plevlje v Sandžaku. Kaplara Anton Zemljak in Franc Mirt ter redovi: Jože Kovač, Jože Rostohar, Franc Kukovičič, Ladislav Klančnik, Franc Perz in Franc Grabenšek.
(Sokolsko gledališče v Radovljici) ponovi prihodnjo nedeljo, dne 16. t m. ob pol štirih popoldne igro »L u k r e c i-j a B o r g i j a«, ki je bila pri obeh prvih predstavah razprodana. Ker je popra-ševanje po vstopnicah še vedno veliko, naj si jih občinstvo preskrbi v predpro-daji ki jo oskrbuje brat Jaklič. Konec igre je sigurno pred sedmo uro, tako da se udeležniki lahko odpeljejo z večernimi vlaki.
(Za dijaško kuhinjo v Ptuju) se je o
poroki Franca in Tereze Koseq, roj. Vnuk, nabralo med gosti pri ugledni rodbini Kosec v Borovcih pri Ptuju 100 Din. Iskrena hvala!
(Ob priliki godovanja g. nadučitelja Andreja Flajsa) v Z e 1 i m 1 j e m se je na njegov poziv nabralo za Jugoslovansko Matico 125 Din. — Živeli darovalci!
(Moravče.) Na dan 2. decembra je
priredila tukajšnja podružnica Jugoslo-venske Matice velik protesten shod proti nasilju Italijanov nad našimi brar ti. Shod je o tvoril g. Cerar, nakar je v lepem govoru temeljito popisal profesor Zgrabljič trpljenje naših bratov. Shodld je imel popoln uspeh. — Popoldne pa je priredilo tukajšnje učiteljstvo Miklavžev večer, ki je enako najlepše uspel. Na večeru je pojasnil prof. Zgrabijič otrokom pomen drž. praznika in jih pozval, da bodo vselej dobri branilci naše mlade in ujedinjene domovine. Miklavžev večer je pokazal razveseljivo slogo med učiteljstvom in kmetskim ljudstvom^ pa tudi rastočo zavednost našega kmeta. Za večer učiteljstvu, zlasti g. Tamanu, našo zahvalo. Vse tovariše pa poživljamo, da podpirajo JugosloVensko Matico.
(Brezovica.) Dne 5. decembra se je poslovil od nas nadučitelj Josip Ažman. Njegovo plodonosno delovanje med nami bo ostalo še pozna leta vsem v prijetnem spominu. Dolgih 37 let je deloval med nami in povsodi so vidni sledovi negovega neumornega dela. Za časa njegovega službovanja je bila pri nas sezidana šola. Koliko grenkih ur je doživel naš Ažman, predno je bila šoda dograjena, o tem je bodje, da molčimo. Velike zasluge si ie pridobil nadučitelj Ažman za povzdigo sadjarstva v našem kraju. Njegov vrt je bal eden najlepših na Gorenjskem, pri čemur mu je pridno pomagala njegova marljiva soproga. Daleč znan je bil tudi nadučitelj Ažman kot umni čebelar. Pa tudi sicer se ie g. Ažman vedno potrudil, da je ljudstvu v podporo. Za časa svetovne vojne smo to zlasti spoznali, ko nam je trii vedno s svetom in dejanjem na razpolago. Kot zaveden in požrtvovalen Jugoslovan je bil nadučitelj Ažman med prvimi v pomoč naših neodrešenih bratov in podružnica Jugeslovenske Matice ga šteje med svojimi ustanovniikL Splošno priljubljen je bil kot javen in kulturen delavec nadučitelj Ažman med nami vsemi, zlasti pa ga je ljubila kot učitelja šolska mladina. Ko je naznanil naduč. Ažman dne 5. decembra v svojem razredu, da ne bo več poučeval, so glasno zajokali otroci. Solze otrok so pač najboljši dokaz, da se je ravnal nadučitelj Ažman po izreku pesnika: Ne samo to, kaT veleva mu stan, temveč kair more to mož je storiti dolžan! Zato kličemo zavedni Brezničani naduči-telju Ažmanu in njegovi blagi soprogi: Na mnoga leta!
(Iz Št. Jerneja na Dolenjskem.) »Domoljub« z dne 28. novembra 1923. na-
patfta ▼ notici »Iz Št. Jerneja« mene radi mojega nastopa pri proračunski občinski seji z dne 18. novembra. Dopisun omenjene notice, strahopetec, ki si ne upa s svojim imenom podpisati svoje fclobasarije, ampak se skriva za varen hrbet odgovornega »Lažiljubovega« urednika-poslanca, grdi in blati me, češ da delam proti kmetom, katere zastopam v obč. odboru. Z resnico na dani Pri omenjeni obč. seji zaključila je večina, da se za bodoče leto pobira občinska doklada samo na vino, a dosedanje občinske doklade na zemljišča da se ukinejo. Ugovarjal sem temu, da ni to popolnoma upravičeno. V naši občini imamo graščinska veleposestva*, ki torej po novem sklepu obč. odbora ne bodo plačali niti pare obč. doklade, a ubog obrtnik in delavec, ki nima lastnega vina in ki je primoran za okrepitev svojega telesa izpiti kako čašo vina, ta siromak naj torej plača vse občinske doklade. Gospodje veleposestniki pa, ki pridelajo dovolj vina sami, ki torej niso navezani na gostilne, ti ljudje naj ne plačajo občini nikake doklade, pa magari da imajo v isti občini velepose-stva. Sodi narod, so li ljudje, ki so sklenili to odredbo boljši zastopniki malega kmeta in obrtnika), ali sem boljši zastopnik jaz, ki sem se protivfl temu sklepu. Še nekaj, gospod neznani dopisun, zakaj pa nisi v omenjeni notici stavil k meni še odbornika Simončiča in Gariščka, ki sta moj predlog podpirala in ga odobravala. Seveda omenjena dva sta pristaša SLS in kot taka se ne smeta blatiti po »Laiiljubu« in če tudi je njun »greh« isti kot moj in čeprav sta Smela isto »pamet« kot jaz, da govorim z dopisanem. Gospod dopisun, sporočam ti še, da TI bom vrnfl, če se še enkrat drzneš blatiti mene po »Lažiljubu«, milo za draga — Ce pa postaneš pri tem bolj umazan in blaten ko da bi se štirinajst dni valjal po mlakužah »Martinove ceste« pripiši sam sebi.
Št. Jernej, 3. decembra 1923.
Stanko Kušljan, s. r. posestnik.
(Iz brežiškega Posavja.) Vsi listi so poročali o veliki povodnji, ki je zadela Slovenijo in obširno je bila popisana škoda, ki jo ie povzročila povodenj pri Ljubljani Zidanem mostu, Kostar njevici i. t. d. Samo iz brežiškega okraja se ni nihče spomnil. In vendar je bila pri nas povodenj tako silna, kakor je ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Dne 1. decembra ob pol štirih zjutrai je stala Sava do 4 metre 95 centimetrov nad normalo. Leta 1851. ko je bila tudi silna povodenj, največja kar jo pomnijo ljudje, se je dvigala gladine Save le za 4 metre in 40 centimetrov. Vsakdo si lahko sam predstavljat, kako je razsajala tako narasla Sava, zlasti še, ko je nosfla s seboj hlode in cela drevesa. Škoda je ogromna in so najbolj priza-dete občine Trnje tik Brežic, Mostec, Mihalovec, Loče in deloma tudi Rigon-ce. Samo v teh občinah je nad milijon dinarjev škode. Tu je sedaj dovoli dela za naše zastopnike Korošca in Radiča* tu naj pokažejo ti gospodje svojo zmožnost. Tudi »Slovenski gospodar« bi imel hvaležno nalogo, da se zavzame za težko prizadete kraje, mesto da samo obrekuje svoje bližnje. — V čem je tako velika škoda, M mogoče kdo vprašal. Predvsem je uničeno seno in vsa živinska hrana), ker je bila en teden in je še danes pod vodo. Krompir ne bo več po-raben za seme, zelje, korenje, repa in drugo bo enako zgnilo. Vse ograje je voda polomila in odnesla in ravno tako tudi veJflc del za zimo pripravljenih drv. Voda je tekla skozi okna v sobo in tudi na pohištvu in obleki napravila ogromno škodo. Ozimina je tudi izgubljena. Tozadevne škode pa danes še ni mogoče preceniti. V skrajno bedo je prišlo zlasti revnejše prebivalstvo in zato prosimo usmiljena srca, da priskočijo preMvaloam na pomoč. — Tovariši ne preslišite te prošnje in pomagajte nesrečnim. Prispevke zbira tudi naše uredništvo.
Politične vesti.
(Skupščina.) Sprejem rednega proračuna pred novim letom je opozicija preprečila in vlada se pripravlja, da predloži skupščini dvanajstine. Ker finančni odbor še ni končal razprave o proračunu in ker tudi zakonodajni odbor nI dovršil svojega dela, je skupščina prekinila s svojim delom. Bilo pa je to potrebno tudi zategadelj, ker je prišlo v Vladni večini do nesoglasja.
(Džemlet) je zahteval od vlade, da ona brezpogojno zvrši vse njegove zahteve, zlasti da upostavi posebna ša-riatska sodišča, da podpre vakuf, (turški cerkveni fond) da kaznuje krivce nemirov v Kos. Mitrovici in da vrne begom zemljo. Po pogajanjih med ministrom Kojidem in Oženietovci je prišlo do popolnega sporazuma med vlado in Turki in vladna »večina« je zopet zlimana.
(Minister Uzunovič) Je podal demi-sijo, ker je skupščina zavrgla njegov predlog. Minister Perič pa ostane na svojem mestu, ker mu je skupščina izrekla zaupnico, pa čeprav je dognano, da so se godile na posestvu grofa Ce-
kovica nepravilno!!. Toda priznati je treba, da je minister Perič pri tej aferi osebno čist.
(Senzacionalne tzjave bivšega bolgarskega poslanika Todorova o Radi-ču.) Aleksander Todorov, eden voditeljev bolgarske zemljoradniške stranke, je izjavil o Radiču sledeče: Ne maram se mešati v Vaše notranje zadeve, vendar moram reči, da je pokazal Radič napram nam veliko zlobo, ker smo mu odpovedali sodelovanje pri rušenju države Srbov, Hrvatov in Slovencev. On se nam je večkrat ponujal. Nudil nam je posredovanje med nami in komitaši. To je za nas pomenilo provokacijo proti občnim interesom slovanstva. Za-to smo njegove ponudbe odbili«. V resnici lep kmetski voditelj je Radič, da gre skupno z morilci Stambolijskega. Naši klerikalci pa so njegovi zavezniki.
(V Avstriji) je izbruhnil poštni štrajk, ker je hotela vlada znižati z ozirom na ukrepitev avstrijske valute plače znižati. Govori se, da se pridružijo poštnim uradnikom tudi železničarji.
(Nemčija.) Nova vlada je sestavljena im njen položaj se je utrdil. Po dolgem debatiranju je državni zbor končno vendarle sprejet pooMastiilni zakon, ki daje vladi diktatorske pravice. Spor med Bavarsko in Prusijo je ostal nerešen, ravno tako vsi drugi. Značilno je, da se je nemška valuta malenkostno popravila.
(Angleške volitve.) Baldwin je šel v volitve, da prinesejo te jasnosti v angleške politične razmere. Ta namera se mu ni posrečila, ker volitve niso prinesle nobene jasnosti, temveč samo poraz njegovi stranki. Od 347 mandatov, kolikor so jih imeli v prejšnji skupščini, so odnesli konservatievi samo 261 mandatov in izgubili torej 86 mandatov. dočim so njihovi nasprotniki pridobili in sicer delavska stranka 49 mandatov, liberalci pa 37 mandatov. Baldwin je šel v volivni boj z geslom zaščitne carine za industrijo. Med njegovimi kandidati pa so bili pristaši proste trgovine. Tudi glede bodoče politike do Francije je ostalo vprašanje odprto. Političen položaj je na Angleškem sedaj po volitvah bolj zapleten, kakor je bil preje. Ker si novih volitev ne želi nobena stranka, je verjetno, da pride vsaj začasno do kompromisne vlade.
Drobne vesti.
Slovenski tehnični zavori v Vidmu, kakor se imenuje edina slovenska nižja srednja šola v Prlmorju, 'e bil slovesno otvor-jen dne 3. decembra. Zavod šteje 4 razrede in se sprejme v vsak razred samo 35 učencev in sicer v prvi vrsti sinove meščanov, potem one iz renegatskih vzga-jališč in šele v zadnji vrsti sinove kmetskih starišev. Kmetskim sinovom je s tem vstop v srednje šole po večini onemogočen. Tako se godi v kulturni Italiji.
Dogovor med Jugoslavllo In Grško glede svobodnega jugoslovanskega pristanišča )e M ratificiran in Je s tem stopil v veljavo.
PolJsko-Jugoslovansks liga je bila ustanovljena na univerzi v Lvovu.
Poljski vladi, katere predsednik Je
kmet Vitos. ie bila Izrečena zaupnica s 183 proti 149 glasovom
Mesto Jarovlna pripade po odločitvi Haaškega razsodišča Češki. S tem je rešeno eno najbolj spornih vprašanj med Poljsko in Češko.
Bratislava — pristanišče. Slovaški poslanci so predložili češkemu parlamentu načrt, po katerem se naj zgradi v Bratislavi pristanišče za vso srednje evropsko trgovino na Donavi. Verjetno je, da bo češka vlada ta načrt izvedla.
Avstrijski trgovci so se izrekli za odpravo potnih vizumov med Avstrijo ln na-sledstveniml državami.
Madžarski listi poročajo, da bo dovoljen Madžarski pefeten moratorij, tako da bo treba Madžarski šele čez pet let odplačevati volno odškodnino.
Notranje posojilo v znesku od 100 do 120 milijonov zlatih kron skuša dobiti madžarski finančni minister od madžar. bank.
Francoske tvrdke so stopile v trgovinske odnošaje s sovjetsko Rusijo in bodo financirale rusko žetev. Vse dežele stopajo v zvezo z Rusijo, samo naša vlada tega ne stori, čeprav bi naš političen položaj to nujno zahteval.
Filipini so poslali v VVashington depu-tacijo, ki Je zahtevala neodvisnost Filipinov. AmerikancI zvezati z železnico. Železnica ril, da bodo Zedinjene države zapustile Filipine, kakoT hitro bodo Filipini dokazali zmožnost, da se vladajo sami. Obljuba Co-olldgeja je seveda samo lep izgovor.
New Vork In Buenos Alres nameravalo AmeTikance zvezati z železnico. Železnica bi vezala vse ameriške države, ki so za panamerikanizem. Železnica bo dolga 10 tisoč kilometrov.
V Rusiji bo veljala od 1. januarja naprej samo meterska mera.
Zrakoplove Izdelujejo holandske tvor-nice z mrzlično naglico za Rusijo. V ta namen so bile ustanovljene nove tovarne.
Hupujem vsakovrstne surove
feOŽB
po najvišjih dnevnih cenah.
Prodajam usnje
od najfinejših do najnavad-nejših vrst.
Sprejemam
v obdelavo vsakovrstne surove kože po zmernih cenah.
Andrej Omersa
trgovina z usnjem in surovimi kožami Lukovica pri Kamniku.
i|	V. i
V indlil so izbruhnili npvi nemiy. Nek angleški polkovnik ie bil nstreljto ravno v hipu, ko je vstopil v avtomobil Morilca niso mogli prijeti.
švicarska zniža s 1. januarjem cene na svojih železnicah. Minister Jankovič Švice seveda ne bo posnemal ter nasprotno naše železnice še podražil
Bombni atentat je izvršil nek neznanec na nekem zborovanju v Berlinu. Tri osebe so bile težko, 21 pa lahko ranjenih.
Reka Mura pri Bistrici v Prekmurju bo regulirana. Stroški so proračunjenl na 600.000 dinarjev. Z delom se prične prihodnjo pomlad.
Velike povodnji so nastopile na ErdelJ-skem. Reki KOrtts in Tisza sta Izstopili lz svojih bregov.
Vsled silnega narastka reke Tesslno se je podrl pri Spoletu v Gornji Italiji nek nasip, vsled česar je pretrgan ves promet.
Povodeni v Gornji Itallil Je naredila 150 milijonov lir škode.
Vezuv Je pričel znova bruhati. Prebivalstva se je polastil vsled tega silen strah in vse se pripravlja na beg._
Raznoterosti.
(Podrobnosti o gornjeitalijanski povodnji.) Kakor smo že v pr. številki na kr. označili, je od povodnji trpelo najbolj mesto Dezzo (ne Lecco), ki je bilo popolnoma uničeno. Tu je bilo namreč zgrajeno umetno jezero, v katero sta se iztekala potoka Povo in Nembo. V tem jezeru je bilo običajno 6 milijonov kubičnih metrov vode, katere sila se je uporabljala v industrijske namene. Vsled silnega narastka potokov pa je postal pritisk vode tako silen, da se je podrl del jezu, ki je bil 30 metrov širok in 1 kilometer dalg. Ko se je jez sesul, se je vlila v dolino strašanska množina vode ki je vse odplavila, kar ji je prišlo nasproti. Maso vode so računali na 700 m širine in 60 do 70 m višine. Sila te vodne množine je bila nepopisna. V trenutku so izginile tovarne in hiše in samo dreves je bilo na-nešenih nad 400.000 kilogramov. Vse vile, kjer so stanovali inženjerji, so bile odmešenei, samo ena vila je bila po srečnem naključju rešena. Pred njo se je namreč zagozdijo velikansko cbevo ln to je obvarovalo hišo. Čudežno se je rešil tudi nek kmet. Ko je voda v njegovi hiši napolnila, že prvo nadstropje, je zbežal kmet na streho. Nov val je ocU trgal streho in zanese! kmeta s streho vred k bregu. Doslej so izvlekli iz razvalin mesta Dezzo že par sto mriičev, kipa so tako spačeni, da ni mogoče dognati imena ponesrečencev. — Neka mati je izgubila pri povodnji 5 otrok. V bolnici je popisala nesrečo sledeče: »Vse nebo proti Dezzu se i* zatemnilo in nakrat se ie cačul ogromen ropot in nato strašno šumenje. Voda je kar v trenutku i narastla do oken naše hiše. Prijela sem | najmlajšega otroka in ga privila k sebi. Pa prišel je val in mi ga odtrgal: Kje so danes moii otroci?«
(Vzrok nesreče.) V rimskem senatu je njegov predsednik pojasnil vzrok nesreče sledeče: Dovoljenje za zgradbo nasipa je dala prefektura (kakor naše okrajno glavarstvo) in ne ministrstvo. Podjetnik pa je kasneje načrt menja! in čeprav ni vodni svet njegovega načrta odobril in ga pozval da z delom neha, je podjetnik nemoteno delo nadaljeval in ga dovršil. Pri gradbi so bili zaposleni! kot voditelji dela ljudje brez zadostne strokovne naobrazbe. Dokazano je, da je nesreča tudi krivda ljudi. Odkritja senatnega predsednika so napravila na senat najmučnejši vtis. Komisija, ki je pc nesreči odhitela na lice mesta, ie ugotovila, da je tvorilo jez 25 obokov in 26 stebrov. Porušenih je bilo 10 obokov in 9 stebrov. Jez so gradili »inženirji«, ki niso bili v resnici nobeni inženirji in ki niso imeli niti najbolj enostavnih pojmov o gradnji nasipov. Pri zidanju se je na več mestih uporabilo mesto cementa navadno apno. — Pri življenju ostalo prebivalstvo je vsled teh odkritij tako razkačeno, da morajo orožniki varovati lastnika in voditelja podjetja. — Vsa nesreča je postala vsled teh odkritij še velikanski škandal za Italijo.
(Stike iz angleških volitev.) Sedanji volivni boj na Angleškem je bil oster in zanimiv. Volile so tudi ženske in sicer so imele neporočene volivno pravico, če so bile stare 20 let, poročene pa pod istimi pogoji, ko njihovi možje. Vsled ženskih volivk so imele tudi vse stranke ženske kandidatinje. Nastopale so zelo resno in odločno. Ženske kandidatinje, katerih je bilo 34, ne gredo v boj za ženske programe, temveč vsaka nastopa za program svoje stranke. Na nežen spo! imajo ženske kandidatinje brez dvoma močan vpliv. Tako je v
mestu Barrov kandidatioja delavske stranke volivke tako navdušila, da so
planile po nasprotni kandidatinji in jo preteple. Nastal je med ženskami splošen pretep, tekom katerega so ženske izdrle iz klotukov igle in se pričele z njimi obdelavati. — Znamenitejši govorniki so se posluževali posebnih aparatov, s pomočjo katerih so slišali ljudje na raznih krajih njihove govore. Lloyd Georges je tako govoril naenkrat 50.000 ljudem. Pri tem pa se mu je pripetila nerodnost, da je pozabil na aparat in da je enega svojih svetovalcev tiho nekaj vprašal. Aparat je takoj gromko ponovil vprašanje in burna ve-selost poslušalcev je sledila. Toda Lloyd Georges ni izgubil prisotnosti duha in z dovtipom je popravil situacijo. — Kot kandidat delavske stranke je z velikim uspehom nastopal sin voditelja angleških konservativcev in sedanjega predsednika angleške vlade Bald-wina. Njegov nastop je bil oster ter je zlasti uspešno nastopal proti vladnemu protekcionizmu. Delavska stranka je sploh imela zelo odločen in dober nastop ter je zato tudi pri volitvah silno napredovala. — Za izid volitev je vladalo po vsej Veliki Britaniji največje zanimanje in sklenjenih je bilo obilo visokih stav. Večji listi pa so razpisali visoke nagrade (do 2 milijona kron) za one, ki bi uganili pravilen izid volitev.
(Paskijevičev proces.) V Zagrebu vzbuja velikansko senzacijo proces, ki se je pričel proti Paskijeviču in Thier-riju kot morilcem Jeliniča in Katalini-ča, dvema tihotapcema z dinarjem. Pa-skijevič ko tudi Thierri sta iz uglednih zagrebških rodbin, toda do kosti iz-kvarjena. Dasi sta oba še mladoletna in srednješolca sta s tovariši osnovala »klub sedmih«, ki si je nadel nalogo, da zapeljuje mlade zakonske žene. Oba sta bila poznana v vseh zagrebških zabaviščih in dostikrat sta zapravila v eni noči po več tisoč dinarjev. Da sta mogla zadostiti svoji razuzdanosti, se nista plašila pred nobenim sredstvom in kar sta mogla, sta izmaknila doma ter prodala, da sta tako imela denar. Paskijeviča prvotno zagrebška policija sploh ri hotela aretirati, ker kako to, da bi sin tako odlične rodbine izvršil tako grdo dejanje. Zato je imel Paskijevič dovolj časa, da je mirno pobegnil na Reko, kjer je bil končno vendarle aretiran. V zaporu na Reki je Pa-skijevič svoj zločin priznal, bil pa tako zloben, da je nalašč označil kot svojega sokrivca popolnoma nedolžnega dijaka, samo da se ie naslajal na njegovi duševni boli. Brat umorjenega Kanajeta je dejal, da bo morilca njegovega brata ustrelil. Paskijevič je nato označil kot morilca Thierrija. — Pred sodiščem se vede Paskijevič drzko. ko pravi velikomestni fakin iz dobre hiše. Njegovi odgovori so drzni in polni cinizma kakod ga zamore le čisto izprijen zločinec. Ce čita človek poročila o tem procesu, dobi utis. ko da bi se Paskijevič norčeval tudi iz sodišča. Sodni dvor oa je nasprotno proti Paskijeviču silno popustljiv. Odredil je posebno tajno sejo, da ne bodo prišle na dan rodbinske stvari Paskijeviča. Ce gre za navadnega človeka, potem seveda sodišče ne pozna teh ozirov. Mislimo pa, da ne bi bila prav nobena pregreha če bi bilo sodišče trdo proti staršem, ki svoje otroke tako slabo vzgoje kakor je bil Paskijevič. Kakor hitro se Paskijeviču zdi, da so ga že dovolj izpraševali, pa pravi, da je utrujen in sodišče takoj prekine sejo. Skratka, razprava proti Paskijeviču je pravi škandal. Par izjav o Paskijeviču: O sebi je dejal, da je tako rahločuten, da ni mogel gledati, če je kdo zaklal piško. Ko pa je on ubil Jeliniča in se mu je on v krvi zgrudil na noge, ga je mirno zvlekel v jarek in si lepo počasi zbrisal krvave sledove s čevljev. — Paskijevič pravi, da se ne more spominjati kako so se vršili dogodki ob umoru, ker je bil čisto zmešan. Toda potem, ko je ubil Jeliniča je imel toliko prisotnosti duha, da je hitro pobral ves denar in da je še Thierrija svojega tovariša, osleparil. — Grozovit dokument izprijenosti zagrebške mladine je proces proti Paskijeviču. Zato bi tu bila na mestu trda roka, ne pa tako sramotna popustljivost, kakor jo uganjajo v Zagrebu. Tudi bi bilo veliko bolje, če bi zagrebški časopisi pisali o procesu manj senzacijonalno in ne slikali lopova Paskijeviča kot neke vrste junaka, kakor to dela blokaški
jJutarpii list«, ki prinaša naslove Jsa* kor: Paskijevič v križnem offnft
vprašanj.
KMETIJSKI POUK PO DEŽELL
Oddelek za kmetijstvo priredi v drugi polovici meseca decembra sledeča predse vanja:
V nedeljo, dne 16. decembra 1923:
» u
1.	Radohova vas, o živinoreji Jereb.
2.	Rateče pri Kranjski gori. o planšar-stvu. Sustič.
3.	Črni potok, o travništvu, Oolmajer.
4.	Zabrežnlca pri Žirovnici, o mlekar-* *tvu, Pevc.
5.	Logatec Gor, o sadjarstvu, Zdolšek.
6.	škofja Loka, o čebelarstvu, Okorn.
7.	Mala Polana, o kmetijstvu. Vojsk.
8.	Murski Petrovcl. o kmetijstvu, Pavlica.
V nedeljo, dne 23. decembra.
1.	Suhor, o živinoreji Konda.
2.	Mojstrana, o živinoreji in o plan šarstvu, Sustič.
3.	Besnlca. o živinoreji Hladnik.
4.	Begunje pri Lescah, o mlekarstvu, Pevc.
5.	Bloke, o gnojenju, Zdolšek.
6.	Zagorje ob Savi, o čebelarstvu, Okorn.
7.	Novo mesto, o kmetijstvu, Kafol.
8.	Gederovcl v Prekmurju, o kmetijstvu, Pavlica.	_____
Gospodarstvo.
(Bankovci po 10 D, takozvcati kovači) se bodo sprejemali za vplačila in se zamenjavali pri vseh davčnih uradih in vseh državnih blagajnah do vštetega 1. februarja 1924. Pri vseh podružnicah Narodne banke pa se bodo zamenjavali kovači še do dne 9. februarja. Pozneje pa se bodo kovači zamenjavali le pri Narodni banki v Beogradu in sicer do vštetega dne 10. junija 1924. Po 10. Juniju so vsi kovači neveljavni
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar velja od 86.50 do 87.50, angleški funt od 386 do 387, francoski frank od 4.70 do 4.75, švicarski frank od 15.42 do 15.50, češka krona od 2.57 do 2.59 in laška lira od 3.82 do 3.84 dinarjev. — En dinar je od 806 do 808 avstr. kron in do 220 madžarskih kron.
(Število bankovcev) je po zadnjem izkazu Narodne banke padlo za 83 milijonov 210.250 na 5.797,470.900 dinarjev.
(Užigalice tujih držav) se smejo prodajati samo do konca tega leta. Vse tuje užigalice, ki bi jih obl. orga-> ni našli pri trgovcih po 1. januarju bo^ do zaplenjene kot tihotapsko blago brez vsake odškodnine.
(Živinski sejem v Ljubljani) z dnQ 5. 12. Na sejem je bilo pripeljanih 296 konj, 100 volov, 83 krav, 6 telet in 6?! prašičev. Voli I. vrste so se plačevali po Din 14.25, II. vrste 13, III. vrste 11. Kupčija na sejmu je bila zelo živahna, zlasti se je kupovalo govedo, med tem ko za konje ni bilo zanimanja in ne kupcev.
(Tržne cene v Celju.) Govedina: v mesnicah I. 25, II. 22, na stojnicah I. 22.50, II. 17.50. Teletina I. 35, II. Svinjina I. 35, II. 30. Slanina I. 43, II. 40, mast domača 44, amerikanska 39, šunka 55. Divji zajec 60, srna 25. Mleko 3.75, eno jajce 2.50, Kristalni sladkor 20, v kockah 22, riž 8.50—11, namizno olje 32, bučno 40. Mlevski izdelki: moka »00« 6, »0« 6, »2« 5.70. »44« 5.30. Cene so večinoma stalne tudi pri drugih potrebščinah.
(Tedenski živinski sejem v Zagrebu) z dne 5. decembra. Živinski sejem je bii danes slab. Dogon in dovoz je bil minimalen, bilo pa je dosti sena. Promet se je slabo razvijal. Svinje so se kupovale za Slovenijo^ goveja živina pa za Češkoslovaško in Trst. Cene za kg. žive vage v Din so notirale: rogata živina: voli I. 13.50—14, II. 11.50—12.50, bosanski 10—12; krave IL 10.50—11.50, teleta I. 22.50—23.75, II. 2125—22, svinje I. domače 24—24.50, sremske 27. II. 21.50—22.50. Krma za mtc.: seno 87.50 do 105, o tava 115—125, detelja 137.50 —150, slama 100. Drva,, cepljena, na vozu (2 kub. m) 350 — 450.
(Dunajski sejem) z dne 6. t. m. Na sejem je bilo prignane 649 glav gcveje živine, od katere je bilo 238 glav ia Jugoslavije. Cene so ostale neizpremenje-ne. Svinj je bilo prignanih na sejem 144 glav in so bile debele svinje po 27.000 do 29.400, mesnate pa po 25.000 do 27.000 avstrijskih kron za kg žive teže.
(Petrolej bo dražji.) Blagoslov 18. marca kar noče nehati. Po vseh drugih stvareh bo sedaj dražji še petrolej. Uprava monopolov je namreč povišala ceno petroleja od 600 na 650 dinarjev za 100 litrov.
Šivalne stroje
najfinejši Izdelek kupite najceneje pri tvrdki
EXCELLA
z 10 letnim Jamstvom
Za Božič in novo leto 101 popusta
J. GOREČ
Ljubljana, p>lača Ljubljanske kreditne banke
Brinje
laško In bosansko se zopet dobi pri FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta Št. 36.

/
Jamom"
osrednja gospodarska zadruga V Ljubljani, Holodnorslta «1.7
ima v zalogi:
Najboljši dalmatinski portland cement iz splitske tovarne, lepo suho, zdravo koruzo, staro
in novo, koruzni zdrob, koruzno moko, ajdo,
ajdovo moko, kašo,
ješprenjček,
najfinejšo banaško pšenično
moko, Ogg, Og, 0, 2, 6, lepo čisto banaško pšenico, slavonski, bosanski in banaški oves,
lepe in čiste pšenične otrobe,
debele in drobne, krmilno moko, mleto morsko sol v vrečah
50—80 kg, debelo morsko sol v vrečah,
50—80 kg, kristalni sladkor v vrečah po 100 kg,
sladkor v kockah v zabojih po 50 kg,
razne vrste prvovrstnega mila
za pranje, pristno banaško mast, amerikansko mast, brazilsko mast, fiž, kava, olje, petrolej,
seno, vezano ali prosto, pšenično in ovseno slamo, vezano ali prosto, (seno in slamo za Ljubljano in najbližjo okolico v množini od 1000 kg naprej, za oddaljenejše kraje le v vagonih),
vse po dnevnih cenah, vedno ceneje, kakor pri drugih trgovcih. Vse ostale predmete preskrbimo na željo vsakemu članu.
Krojači in lir opice!
Izdelujem po poljubnih modelih po meri in po serijah normalnih mer, vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. KNAFELJ ALOJZ, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Križevniška ul. 2/1.
kateri Vam kot mrtev kapital leži po kotanjah, ponudite takoj tvrdki
F0TERHOST B REMIC
mmm, Slomškova ul.ll
katera Vam sa plača po najvišji dnevni ceni.
..... ............... ...jDk
Prodam:
Posestva z inventarjem od 100.000— do 500.000 Din.
Žaga z gostilno in trgovino s 6 orali zemljišča cena 400.000 Din.
HIJe v mestu in vile s prostim stanovanjem od 250.000 do 500 000 Din.
Gostilna s hišo in trgovino v mestu
cena 400.000 Din.
Restavracija (enonadstr. hiša) z zim skim kegljiščem, salon vrtom i. t. d. v sredini mesta cena 550.000 Din.
K. Troha, Maribor
Slovenska ulica št. 2.
Nudim po najnižjih cenah, prvovrstno blago, kckor: pšenico, otrobe, drobne in debele, moko za krmo št. 8, novo koruzo, najboljši »»Trboveljski cement" za izdelovanje opeke
Ljudeuit Sire, Rranj.
Na celem svetu znani kot najbollil. Podružnice in zastopstvo v vseh mestih.
Centrala za državo SHS Zagreb, Marnlifeva ulica m. 511. bt.
Filiala UOMJMU. Selenburgova ulica Štev. 13, MARIBOR in HOVOMESTO.
ITIestna hranilnica Kočevska
edini pupilarno varni denarni zavod na ozemlju okrajnih sodišč Velike Lašče, Ribnica, Kočevje
po 6 %
(šest od sto) brez odMtha daufta In brez odpovedi.
Kdor hoče denar dobro nalagati, naj vloži pri nasl
Tu je varno in plodonosno.
Velik rtafeial!
e
9
Kaj pomeni ta slikal
Za pravilno rešitev smo določili 20 nagrad v skupni vrednosti Din 3400.
Pogoji:
1.	Vsaka oseba v državi SHS se lahko udeleži rešitve, vendar samo z enim odgovorom.
2.	Rešitev se na) vpošlje potom dopisnice reklamnemu oddelku tvornice Zlatorog-Marlbor. Naveden naj bo časnik in natančen naslov.
3.	Vse rešitve morajo biti do 16. decembra pri nas.
4.	Ako dobimo nad 20 pravilnih rešitev, se bodo nagrade žrebale.
' Nagrade so sledeče:
L
n.
III.—x.
IV,—XX.
nagrada:	Din 500 v gotovini	500 Din
» :	» 300 »	300 »
» :	» 200 >	1600 »
» :	> ioo »	iooo »
skupno
3400 Din
Nagrade se bodo razdelile ie pred Božičnimi prazniki. Imena onih, ki jo dobili nagrade, bodemo objavili na tem mestu.
Tvornice Zlatorog - preje C. Bros Maribor.
©

nI zavod za mm d. I.
v LJubljani
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
Naslov:

Prometni zavod za premog d. d.
v LJubljani, Miklošičeva c. 15/11.
si poravnal naroinino za 9IK M E T I I S K I LIS T11?
i
»DANICA«
MAJZEU & RAJŠEU
LJUBLJANA, Zurjaški trg štev. 1 trgovina z manufakturo, galanterijo in usnjem vseh vrst Prvovrstno blago. — Najnižje cene.
Na debelo.
I
Kam naj dam laneno prejo v tkanje?
Samo v tkalnico
domačega platna
Krosna
v Ljubliani
Zrtnjskega cesta it S nasproti cerkve sv. Uolafa
kjer tudi lahko zamenjaš la-neno predlvo za močno te lepo domače platno.
ii
""umni
raniš tanka a Beograd
Dionička glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,51^.000.
Podružnice:
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik Ercegnovi
Jelša Jesenice Korčula Kotor

Kranj Ljubljana Maribor Metkovič
M? V.
Prevalje
Sarajevo
Split
ŠIbenIk
Zagreb
— Amerlkanski odio. —r
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afiliirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Gortlandt Street 82, New-YOrfc Mil«
Veza za Južnu Ameriku: BANGO YUCs©SLAVO DE GfKlLE, Valparaiso, Aptofagastg, _ Areeaas, Fsserto Naiales, Porvenir. - ......'	* * *' '
ANKA
■i
BLJANA
1
eSenburgova ulica štev.
KAPITAL In REZERVE DIN 17,500.000'-.
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje. =
Brzojavi: Trgovska	Teleloaii 139,140, 4S8
EKSPOZITURE: Konjiča
Meža-Dravograd LJubljana ^menjalnica v kolodvorski ulici)
Urednik: lyan E!ucell.