List št. 74.
Žive plote napravljajmo!
Zmiraj bolj pomanjkuje derv in lesa, ker se ga vedno več potrebuje za fabrike, olarije, peka-rije, opecnice, železnice in mnoge druge rokodelstva, in se les iz gojzdov vedno le jemlje, noviga pa malo zasaja, in kdaj bo tudi ta še le zrasel!
—   294   —
Treba je tedaj, ker je cena lesa in derv vsako leto višji, da ga saj ne tratimo, in če ga imamo, da ga raji prodamo, kakor da bi ga tratili nemarno. Gotova potrata pa so namest živih plotov lesene zagraje, ktere moramo večkrat iz noviga delati.
Ni res, da bi vse slabo bilo, kar je staro,— in nespametno je zaničevati staro le zato, ker je staro. Tako imamo tudi dobre stare postave v kmetijskih rečeh, ali žalibog, da mnogo postav le na papirji ostane in da zato postavljene oblasti mnogokrat premalo skerbijo zato, da bi se dane postave tudi spolnovale. V cesarskih (dvornih) ukazih od 12. julia 1752, 5. aprila 1754, 21. in 26. julia 1753,' 3. januaria 1775, 25. oktobra 1793 so razločni ukazi dani, ki takole govore:
„Tudi naj se podložni napeljujejo in morajo k temu, da namest lesenih plank in ograj okolj polja in vertov žive plotove in germovje zasajajo".
Da bi se tratenju derv in lesa še bolj v okom šlo, so bile nekdaj celo darila (premije) za nasajene žive plote razpisane, in vlada je tu in tam na znanje dajala poduke, kako žive plote delati.
Ali vse ni pomagalo veliko, — morebiti bo sila in potreba dognala, kar opomini, poduki in postave na papirji niso opravile.
Se ve: lože je iz posekaniga lesa ograjo narediti, kakor živ plot si izrediti; dokler pa neči-merni človek le dela to, kar je ložji, ne pa tega, kar je koristniši, gre sto in sto reči v škodo, kar bi si z umnostjo in pridnostjo zamogel sam sebi v prid oberniti.
Ker od manjših in manj premožnih kmetičev, ki se večidel terdovratno stare navade derže in nič ne bero, ker še brati ne znati, se ne more pričakovati, da bi se drugač boljšiga poprijeli, je žeto samo vzroka dovelj, da se veči in bolj premožni kmetje in kmetovavci živih plotov lotijo, daseper-vič ta koristna reč že sama po sebi vstanovi, in drugič da dobri izgledi spodbodejo sosede, ki se le po izgledih zdramiti dajo.
Vi, umni možje! začnite žive plotenapravljati; na suhi zemlji delajte žive ograje iz jesena, smrek, akacij, gabra, gloga, kaline, polj-skiga javora in murv, — na močirnati zemlji pa iz jelš in verb.
Taki plotovi vam bo jo stanovitne ograje, in zraven tega boste dobivali iz njih živeža za živino, stelje, in derv za kurjavo. Lejte čve-terni dobiček!
Kako vse to, čemo natanjko dokazati.
(Konec   sledi.)
List št. 75.
Žive plote napravljajmo!
(Konec.)
Veliko dobroto jesena (Esche) poznajo kme-tovavci zgornjiga Štajarskiga kaj dobro; oni vedo: kako dobra živinska piča je jesenovo listje, zato pa ravnajo tudi z jesenam kakor zna d-zemeljskim travnikam, kteriga dva- ali celo trikrat kosijo, da z njegovim listjem skoz zimo saj svojo živino pri življenji ohranijo. Jesen je goratim krajem eden nar boljših pomočkov za pomnoženje živine in varovanje gojzdov.
Naj bi to vsi kmetovavci spoznali in si veliko jesena, sosebno v plotih, zasadili, ker jesen jim bo dajal obilo listja, ki je za živinsko klajo kaj dobro.
Se boljši kakor jesenovo listje je pa za živinsko pičo murbino listje. Napravite si plotove iz mur-biniga germovja! Če se ne pečate z židorejo, imate vendar krave, ovce ali koze v svojim hlevu, kte-rim se murbino listje za pičo tako dobro prileze, kakor pečenka (prata) vam! Živina vam scer iz murb ne bo svile (Žide) dajala, — mleka, masla sira, mesa, loja in dobriga gnoja pa obilno.
Čeravno se v tečnosti z murbinim in jeseno-vim listjem javorovo in gabrovo (Ahorn und VVeissdorn) primerjati ne more, je vendar za živinsko pičo tudi dobro. Smreka, kalina (Rain-weide) in j e 1 š a (Erle) dajo veliko stelje, in posebno je jelša vinogradnikam koristna.
Akacia, ki sila naglo rase, da drobnigalesa velikov in nogradnikam dobrih količev.
Ce na bolj mokrim svetu zasadimo tiste sorte verb, ki so za drevje, terte ali druge reči vezati dobre, si bomo veliko tisuč in tisuč šibic pridelovali, ki se dajo za spleteno robo koristno porabiti.
In tudi glog (beliglog, Weissdorn), ki jeza
plotove na rahli in dobri zemlji nar bolji, ni le samo za ograje voljo priporočiti, ampak je še tudi sicer dober. Listje njegovo se zamore ovcam in kozam pokladati, in tistimu navadnimu belimu metulju, kteriga gosence našimu sadnimu drevju toliko škode prizadenejo, je glogovo listje nar naravniši živež; po tem takim je glog odvodnik požrešniga merčesa.
A ko svoje sadne verte ogradimo z glogam, beli metulj ne bo primoran na sadno drevje posedati, ampak bo ostal pri svojim naravnim živežu — na germovji glogovim — kjer ga bomo lože zasačili in pokončali, kakor na visocih sadiinosnicah.
Naj Vam umnim in previdnim kmetovavcam bo naprava živih plotov živo priporočena, ker to, kar ste tukaj v njih priporočilo brali, ni iz bukev izpisano,  ampak iz poterjenih skušinj vzeto.
(W. d. steierm. LWG.)