Slovenski GLASNIK. Lepoznansko-podučen list.' Odgovorni vrednik in izdajatelj: Anton Janežić. St. 10. V Celovcu 1. oktobra 1863. IX. ZV. Rožici. (Zložil A. Okiški.) «|f odi mi zdrava, Rožica- zala! ^ V tihi samoti Skriva te vrt. j K tvojim vonjavam, Rajskim dišavam V solnčnih je žarkih Pot mi odprt. Sije ti pomlad, Jutranja zora V sercu mi zbuja Radostne dni. ¦ ? m Cvetje rudeče • i' Veter razmeće, Tebe in mene Čas zadušf. Torej bod' zdrava, Rožica zala, Dokler še sije Rajska pomlad! Glasnik IX. 19 274 Velika gospa. (Ruska novela, spisal Vasili Aleksanđrovič Vonljarljarski.) (Dalje.) IV. Ko je bil Peter spet enkrat v mestu pri Pavlini, sporekla sta se v nečem, pa se je torej nekoliko nevoljen vrnil v svojo grajščino. Bilo je v decembru in mrzlo in oblačno vreme, nebo je bilo sivo in temno, po zraku so skakljale goste snežinke. Kapitan je bi! sam in kedar je sam bil, bilo mu je vselej strašno dolg čas. Kaj mu je bilo počeli v samoti? Za delavnost ni imel čislo nič nagiba in čitanje mu zevsema nič ni ugajalo, vrh tega pa je bilo v očetovi biblioteki tudi samo nekoliko slarih knjig, in te, da jih je le pogledal, genile so ga kaj neugodno; knjige pa so bile: občni zemljopis, načrt stare dogodivščine, Cookove popolve in obširno poljedelslvo. Prestar sem, reče sam sebi, da bi še enkrat šludiral in hvala bogu, da mi ni treba nobenega eksamena več delali. Ali kaj mi je le početi? pogovarjati se s Timotejem? Toda Timotej mu je že vse do sita napovedal, kar je vedel o dobrih in slabih lastnostih konj, o drugem čem pa ni mogel zahtevati od njega, naj se ž njim pogovarja. Da bi bil pa prašal za letino ali za ceno živine, to ni bilo po godu gospodu Kosljukovskemu. Taki pogovori in preračuni, ki so za njimi sledili, prevarili so ga vselej brilko prebritko. Nekega večera le, ko je dolgo po jedilnici gor in dol hodil, več lul tobaka popil in se na zofi slone prepustil otožnemu premišljanju, reče, naj Konrad pride. „No, Konrad", ko ugleda starega hinavskega oskrbnika, ki se mu je, kakor po navadi nizko priklonil, „ali je danes lepo vreme". „Vreme je tako, kakor ga letni čas nanaša", odgovori oskrbnik. „Zmrzuje, jutri dobomo dober seninec, pa pošljemo ljudi v les, treba nam je tramov, da podpremo skedenj in hlev." „??, kako mi je dolg čas!" „Rekel bi za to, ker niste nikoli na deželi prebivali." „To se motiš. Bil sem več zim po vaseh na kvartirji, toda ne sam; bili so z menoj moji kameradi, pa mi je bilo vendar kar poginiti od dolgega časa." »Ali se niste mogli z lovom razveseljevati?" „S kakšnim lovom? Hodil sem včasih s puško za volkovi, ali nisem mogel nikoli nobenega ustrelili. Te presnele živaH! kakor so me ugledali volkovi, pobegnili so vselej ^akor besni," 275 „Bržčas niste pomislili, da je zato treba hude zime, da pridejo voleje iz skrivališč. Se le kedar v lesu ne dobe več živeža, pridejo iz njega in se plazijo okoli vasi." „Pa kdaj bode taka zima?" „Mislim, kmalu." ¦ rij« „Ali kaj naj do onih dob počenjam?" «^- „Ali bi si ne mogli časa ukratiti, da skusite pozvedati —" „Kaj pozvedati?" * „To vam prec povem. Okoli svetega božiča ^gode se po svetu vsakovrstne čudne stvari. Mrtvi vstajajo iz grobov, nevidljivi duhovi odkrivajo bodočnost tistim, ki za njo pozvedajo. Prepričan je tu pri nas na deželi vsak, bodi si gospod ali sluga, da se o tem svetem času lehko prihodnost zve in vsak hrepeni, da si jo odkrije. Nekteri skušajo z raznim zagovarjanjem v zrcalu ali v vlitem svincu ugledati tistega, ki ga žele videti. Nekteri pa hodijo na razpotja ali pa kam na samoten kraj v lesu. Tu se prikazujejo navadno prikazni. Vaš ranjki oče, Bog mu daj večni mir in pokoj, veroval je v te reči in prepričal se na čuden način, da,je vse resnica." i'^ „Jeli mogoče? povej mi to povej." ,/?? je bilo tako-le, gospod. Vaš ranjki oče še ni bil oženjen in še celo videl tiste ni, ki je imela kdaj naša dobra gospa postati. Na sveti večer pokliče mene k sebi, takrat sem bil še njegov strežaj. Konrad, reče mi, jaz bi se le rad prepričal, ali je res, kar se govori o preročnih prikaznih. Pulu noči je, hodi z menoj. Sla sva. Zunaj je bilo mraz, ali svetlo in jasno. Komaj stopiva za ograje, kar zagledava, da se na poti k nama približuje kibilka. BIoj gospod stopi k njej in popraša: kdo je? — Njkdo ne odgovori. — Kdo je? popraša iz nova, moški ali ženska? —Ženska, zazvoni prijeten glas od iznotraj kočije. — Kako jej je ime?— Evdoksija. — In lejte, gospod, kaj se zgodi? Dva tri mesece pozneje oženi se ranjki moj gospod z vašo vredno materjo, ki je o božiči še ni pozna), in ki se je klicala Evdoksija." .Čudno!" „Ali gola resnica." „Verjamem ti, pa čem tudi jaz tako poskusili. Zdaj je listi čas, ko se čuda gode, vzamem puško pa pojdem za ograjo." „Za to vam ni treba puške. Razpotje ni daleč od tod in ni se bati nobene nevarnosti." „Dobro. Reci strežaju, naj mi prinese šlibalc in kožuh. Koliko je ura?" „Polu dvanajsti." ,/fo je ves pravi čas, čas za prikazni, če smem tvojim pripo^ vedkam verjeti. Pojdem tedaj na mesto, ki si mi zanj. povedal, morebiti se mi pripeti kaj čudnega, kakor očetu, če pa ne, razvedrim se saj po šetnji." • * 19* 276 Kar je Konrad pripovedoval, genilo je Petra, da si sam sebi ni verjel. Peter je bil, kakor sploh Rusje jako vražen. Štibale brž obuje, pokrije se s kapo iz jagnječe kože, zamota se v kožuh in gre. Zunaj bilo je tako mraz, da je moral hitro stopati, obraz pa v plašč zavili, da se ogreje. Na nebu migljale so zvezde v najsvetlejšem blesku in sneg je lesketal po polji. Peter, ki ni imel žive dni nobenih pesniških senjarij, ne bi bil mogel umeti poezije zime od trenotka do trenotka studenejše, ali da je kaj poezijo v gostih snežinkah, ki mu jih je veter v lice zaganjal. Stopivši izza ograje, ki je obdajala dvorišče in gospodarska poslopja, postane nekoliko, da pomisli in pri tem obrne hrbet proti vetru in ovratnik potegne črez ušesa. Potem gre dalje in pride kmal na razpotje, kjer je hotel skušnjo prestati. Ura udari dvanajst, ko tjekaj pride in čudno ! zazdi se mu ta hip, da sliši žvenkljanje poštnega konja. Postane, odviše ovratnik in posluša. Ni se motil. Zvonček mu bije jasno na ušesa in še drugo nekohko bolj udaljeno žvenkljanje. Da te! to ne more lepše bili, reče sam sebi. Tukaj pride moja prikazen, zdaj more biti zvem, kakor moj oče, koga dobim za ženo. Ali to je vendar čudno! kdo le more bili, ki se o tem času po tej stranski poli vozi. Ispravnik ni in ne kdo drugi viši uradnik te okolice, ti se ne vozijo v dvojih kolih. Pri moji veri. Konrad ni bedak, kar je pravil o čudežih v božičnih nočeh, utegne biti na zadnje le istina. Ali hajd! poprHŠam te neznance, ko se mimo pripeljejo, za ime. Peter stopi na sredo ceste in gleda tje, od koder je zvonkljalo. Kmal opazi velika kola in nekoliko za njimi druga manjša. V prvih ni bilo nič manj nego sedem konj vpreženih. To ni bila kibitka, bila je velika in široka popotna kočija. Kazala se je kapitanu lepša bodočnost nego ranjcemu očetu. j „Stoj!" zaupije in skoči pred kočijo. „Kdo je?" Postiljon, za-čuvši te besede, hoče se umeknili na levo, ali ko vidi, da on, ki ga je zaustavil, nima ne paHce, ne puške, hoče kar na ravnost črez njega pognati. „Stoj!" zavpije kapitan spet v drugo in pograbi za uzdo, „kdo je v kočiji, moški ali ženska?" „Gospä", odgovori postiljon. V tem se dvigne strežaj, ki je imel glavo vso v ovratnik zavito in je sedel spredaj na sedalu zraven postiljona, da vidi, kdo je kočijo zaustavil. Ali Peter je bil že pri vratcih s kočijo in reče z zapovedif nim glasom: „Gospä, kako se zovete?" Ženski glas, ki ga je bilo komaj slišati, zajeclja nekaj nerazumljivih besedi. Peter popraša v drugo. ,CI6ment! Clement!" začuje se isti glas, „que me veut cet horame?" „Vedeti hočem, kako vam je ime in od kod potujete*, reče kapilaiij, Hi ni umel, kar je tujka rekla, ker ni ???! liesedice francoski, > ,/Natalija mi je ime", zajecljä gospa v kočiji. 5 „Natalija! to je čudno, moj oče je pri enaki priliki zvedel ime svoje bodoče soproge, jaz pa se mislim oženiti z mladim dekletom, ki se ne kliče Natalija, ampak Pavlina." „A kdo sle vi?" popraša neznanka. „Jaz stanujem blizo od tukaj." * „Ali vam je znan ta kraj?" *- »I „To mislim dä." ^ ^ „Morete mi tedaj povedati, ali je še daleč do sela, ki se zove Gravski?" „To je, dš. Od tod do tjekaj šteje se štirideset vrst." j><' „Ali mogoče?" „Vsakako, to vam pravim; imenovati vam morem vsako postajo posebej dotle." „Mon dieu, mon dieu!" vsklikne tujka z žalostnim glasom, in pomoli glavo skozi okence. „Kiemen, čuješ? mi smo zašli. Človek bi obnorel — kje so sluge?" „Kakih sto korakov za nami", milostna gospa grofinja", odgovori slrežaj, ki je stopil s sedala. ,Kaj čemo? z našimi slabimi konji danes nikakor tje ne pridemo." „To je da ne", reče Peter, ogledovaje slabo vprego. „J.iz pravim, da s temi gurami ne pridete v Gravski. K večemu, pa tudi le k večemu v Vincelki." „Prosim vas, dobri prijatelj", oberne se h kapitanu, „ali je kje tu bliz ktera hiša ali koča, kjer bi mogla • prenočiti. Plačala bom dobro." „Hiša! morete v mojo iti", odgovori Peter, ki so mu prijetni glasovi grofinje sladko na ušesa bili. „??, kako vam bom hvaležna. Prosim, bodite tako dobri, pa kazite kočijažu pot." „Ni daleč od tod." „Tim bolje!" ¦ „Če mi dovolite iti na sedalo, popeljem sam." „Kolika sreča! Klemen, daj naj sede ta vrli mož na tvoje mesto." »b= Klemen sede na druga kola, ki so med tim dospela. Peter smeje se grofinji, da ga drži za kmeta, sede zraven.kočijaža, vzame mu uzdo iz rok in vozi proti domu. Žvenkljanje poštnih konj in vpitje postiljonovo zbudi prebivavce Kostjukovske. Stari Konrad strese Petrovega strežaja, ki je na peči spal. da se zbudi, ali v naglici ne najde ne obutve, ne obleke. Ko postoji kapilan pred svojim domom, ni bilo nikogar tamkaj, samo umazan kmečki dečak, ki je v eni roci držal lojeno svečo, a z drugo je branil vetru, da je ne ugasne. Peter skoči s kočije, pa odvede grofinjo v tisti siromaški del svojega grada, ki je nosil ime „dvorana". Grofinja, ko ugleda ponujeno zavetje, ni mogla da nekoliko prezirno ust ne zavleče, potem pa se urno s pri* 278 jazniin obličjem obrne k voditelju, ter ga praša, komu se ima zahvaliti za gostoljubnost. ,Meni, gospa", odgovori Peter nasmejavši se zadovoljno. ' ,,Vam?" reče ona in ga zvedavo ogleduje, „a kdo sle vi?" ..; „Peter Adjevič, vlastnik te grajšine, kapitan, ali ne v službi." »Ali res! jaz sem vas imela za kako vos prosim za zamero v tej zmoti!" „Prosim, gospa, naj vas to nikar ne nadleguje. Ali jaz bi pa vas prašal, koga imam čast..." „Jaz sem ena vaših sosed." ¦ , „Jeli mogoče!" ^^i,,;, ? ? ?> ?> />f ??„ »Moja je grajšina, ki ste rekli, da je štirdeset vrst od tod." „Kaj? Vi ste grofinja Natalija Aleksandrovna ?" «Ta ista." lyi-oq „Kolika čast me je doletela, da ekscelencija ..." jt. „Prosim, pustite te naslove in komplimente. Vi sle me sprejeli v svojo hišo, pa sem torej jaz vaša dolžnica. Da vam pa pokažem, da ne delam nobenih ovinkov, prosim vas čaja." „Ekscelencija..." ??? m. i4 ,tn.wii^ mu* „Kaj spet?" : ^^ Grofinja odloži kapo in plašč, poda kapitanu roko in ga prosi enkrat za vselej, naj ne ponavlja neprenehoma naslova, pa naj jej ??? kliče njenega strežaja. Ubogi Peter, ki ga je njena lepota vsega omamila, ni si upal ne s prstom dotekniti se njene lepe malehne rokice, ki mu jo je pomolila. Prikloni se in odide, da izvrši povelje krasne popotnice. Vrne se za kratke pol ure, ali kako se je v tem kratkem času dvorana premenila! Po tleh so bile preslrte persiške preproge, okna so bila s svilnatimi zavesami preprežena, in stene so bile prepete z dragoceno robo. Mize so bile pogrnene s snežnobelimi prtovi, na mizah so stali sreberni svečnjaki, namesto slabih lojenih sveč gorele so voščene in blagovonjava je napolnjavala sobo, kjer je človek sicer navadno rezni duh tobakov va-se potezah Ubogi kapitan ni vedel, ali bi verjel svojim čutom in ali ni to vse le čudna moč copernije. Se le, ko mu grofinja v tretje reče, naj pije ž njo čaj, udalji se, odide v svojo sobo, pogladi si lase s ščeljo v vodi pomočeno, obleče uniformo in potem se bojazljivo približa, ogledovaje zdaj krasno bliščečo posodo za čaj, in zdaj Klemena, ki ga je držal za visokega gospoda. Do sih dob se kapitanu le dozdevalo ni o čem takem, kakor je bilo to idealno bitje, ki je tukaj pod njegovo streho njemu naproti sedelo. Po malih garnisonskih mestih ni se seznanil z nikomur bolj gosposkim nego z ženami meščanov in uradnikov sedmega, osmega reda. Ni imel najmanjšega pojma o tistih kraljicah visokega sveta, kterim je osoda vse podelila: visoki slnn, kneško premoženje, omamno ljubkost in prećudno lepoto. Ni videl svoje žive dni nikoli ktere tistih izjemnih ^79 bitij, ki so mogoča z enim samim pogledom naj upornejša srca ali zmeli ali porušiti ali pa vsplamtiti do naj večega, naj ponosnejšega žrtvovanja. Kedar je grofinja v Petra pogledala, Peter ni mogel strpeti in prenesti blisk9Jočega žarka njenih oči, moral je trenili in oči od nje obrniti. Ali spazil je pri vsem tem le na skrivnem, da ni imela v laseh nobenega pantelca, kakor Pavlina in tudi ni nosila pisane obleke. Oblečena je bila v črno opravo in ogrnena s črno mantilo, ki je bila obšita z neko njemu neznano kožuhovino. Nje črni in svetli lasci bili so gladko okoli temena oviti, pa so okrozali neizrečeno ljubeznjiv obrazček in kazali malehna in kakor marmor bela ušesca. Izpod obleke ste gledali dve zali črni dokolenki (kamašni), ki ste pokrivah nožičke tako malene, da takih nima nobeno dekle. Peter približa se plaho k mizi, priklonivši se Klemenu, ali zdelo se mu je čudno, da pozdrava še opazil ni. „Vidite, dragi moj, da ne delam nobenih ovinkov in se poslužujem sans fa^on vaše gostoljubnosti. Daj, sednite k meni in pijle svoj čaj. Oprostite, da se vedem prijazneje, trudna sem strašno." „Izvolite ekscelencija ili morda počivat?' ' ¦» ,Ne, zdaj še ne. Kesneje. Poprej imam se še z vami o nečem dolgem pomenkovati.' iU^ „Z menoj ?" ^ *** „Dä." ^ I n« on- „Zapovedite." ^ m'^d'WVQ-pM lisT _ , „Najpred sednite tu k meni in res, pravim vam še enkrat, ne dražite me več z naslovom ekscelencija, potem pijte čaj, da se ogrejete, vas je gotovo tudi tako zeblo kakor mene; potem pa mi kaj povejte sploh o ljudšh tukaj na deželi in zlasti o mojej grajščini; ne poznam je še, ali menim nekoliko časa tam prebiti. .. Clement, mes cigareltes." Strežaj dene cigarnico na zlat podnos pa jo prinese svojej go*-spodarici, ki mu namigne, naj kapitanu najpred ponudi. On se vljudno prikloni strežaju. ki ga je vedno držal za imenitnega gospoda. „To je moj strežaj", reče Natalija, ki je opazila njegovo zmoto. Peter, ki ga je bilo te pomote jako sram, vzame s podnosa cigareto, ki jo je tako okorno med ustnici del, da se odvije in mil tobak v grlo pride. „Čajte", reče grofinja, „vidiai, ^la niste vajeni pušiti letih cigaret, naredila vam bom eno bolj trdno. S lim vzame listič papira, položi vanj drobnega in žoUega tobaka, zamota ga s prezalimi prstki in d^ Petru, ki je bil od tolike miline in dobrote vos osupnen. Prijazno vedenje in pogovarjanje grofinje umanjša Petru le na zadnje zmešanost in zmočenost. Čaj in tobak pije postane tako srčen in drzen, da se je z imenitno gospo iz Petrograda skoraj tako netezno pomenktjval, Hakor z Elizabeto in yo naravnost po inienu nagovarjal,' 280 „Povedati vam moram le, da mi je bilo s početka v vaši bliži jako tesno pri srcu, tako kakor bi bil mrzlico imel. Ali zdaj, Natalija Aleksandrovna, pa mi je, kakor da vas že več let poznam. Prav sočutje imam da vas." .'^ - u> , „To me veseli", reče grofinja. , ??? i „Vi se more biti norčujete iz ????/'4?^)«?<|: t^^atffn ??\ ? J „Kako morete le to misliti?" a{ ??????? ??? „Ne vem, kaj bi mislil." -'.m Bjlldcv nlf«! ? „Mislite vsakako, da ni prav dvomiti o prijateljskem srcu in duhii." „Ali se pač smem nadjati od vas prijateljstva?" «Q,- „Vsakako." „Ne, to ni mogoče. Jaz sem ubog kmet brez častne stopnje in premoženja, brez izobraženosti. Kako neizmerna je različnost med nami". „Vi se tedaj branite mojega prijatelstva ?" „0!... Natalija Aleksandrovna, ali je to kar čutim prijatelstvo? To je občutek, ki si ga ne vem razjasnili. Ali zapovejle mi, naj skočim za vas v vodo ali v ogenj, ne bom si pomišljal, to pravim." Kapitan je te besede s tako živim gledom in glasom govoril, da grofinja brž pogovor zasuče in začne vnetljivega kapitana popraševati za stanovavce v okolici, za njihov značaj in življenje in za več drugih in raznih stvari, ali pogovora ni več napeljala na prijateljstvo. Teh pogovorov ne bomo semkaj postavili, ker še tega za trdno reči ne moremo, ali je bilo grofinji kaj prida mar za natančne odgovore kapitanove. Bodi si kakor mu drago, pretekli ste dve uri pri tem pogovoru, ki se ni nobenega predmeta dolgo držal, in Peter bi bil kaj rad do jutra tako sedel, toda grofinja mu reče, da ne bi žalila njegove priljudnosti, in je čas spat iti. Peter je šel le nerad od nje, srce mu je bilo polno nekako čudnih občutkov, ki so ga opominjali nekakj) tistih občutkov, ki so ga prehajali takrat, ko je videl prvikrat Pavlino, toda bili so bolj globoki, bolj živi in bolj neizrekljivi. Stopajo skozi prednjo sobo sreča Klemena, ki mu se nizko nakloni. Ta je srečen, reče sam sebi, on more zraven nje živeti, ta ne-veljuh francoski. In težko zdihne iz dna srca. Ne vedoč kaj dela, gre po stopnicah, odpre vezne dveri in željno vleče vä-se hladni ponočni zrak. Ozre se z melanholičnim na.';mehom na grofinjino ekvipažo in stopi v nek hram, kjer si je dal posteljo napravili, pa ga je neizrečeno veselje obhajalo, kedar je pomislil, da zdaj počiva v njegovi sobi prečudna Natalija. . j Komaj leže, zalaja na dvorišči pes. Ta prekleti pes jo bo zbudil! Pokliče strežnika pa mu veli, naj budnega psa umori. Hipec na to zapoje petelin. Zdaj pa vstane sam, pograbi petelina za vrat pa rau ga tako zavije, da nedolžna 281 stvar ni več kukurikala. Na zadnje skuša le zaspati, ali še enkrat znepokoje ga grofenji ljudje, ki so z ropotom vode zajemali. Spet zapusti spavnico pa jim reče, naj vodo zajemajo iz rilnjaka in tiho led na njem presekajo. Tako je bil skrben in toliko si je truda prizadeval, da bi bil, pravim, obnorel, ako bi bila Natalija dva tedna pri njem ostala. Preden mu Natalija iz grada odide, hotel jej je po vsej sili zaj-trek napraviti. Bilo je še trna, in že je poslal na vse strani služabnike, naj pokupijo vso divjačino, vse ribe in žlahtne pijače, karkoli jih morejo dobiti. Ob osmih je bilo že vse nakupljeno v kuhinji in kmečki Prokop je prebiral kuhinjsko knjigo, ki jo je sam spisal, kje da je napisan recept za salmi in za kokiljo ä la Financiere. ,??? ne umeješ svoje kuharije; ti tikva prazna ti", zakriči nad njim kapitan, spazivši kako počas receptne črke sklada, in mu pomaga ugibati hieroglifično pismo, „Ne bojte se", reče srčni kuhar s ponosnim zaupanjem do sebe, „ne bom prvikrat kuhal tacih jedil. Zadovoljni hote z m.enoj." „Loti se tedaj dela z vso umetnostjo in ročnostjo in reci materi Konradovi, naj speče hitro kolačev, prepečencev in babo, kakor za velik praznik." Komaj opravi te važne naredbe, kar ga da grofinja prositi, naj pride in pije ž njo kavo. Najde jo v sobani oblečeno kakor sinoči, priljudno in prijetno kakor včeraj, samo da je bila nekoliko bleda. „Kako ste spali, ekscelencija?" „Izvrstno", odgovori Natalija, kazaje s prstom na naslonjačo, kjer je ležala. „Pes je lajal in petelin pel, pa sem se bal, da vas ne bi—" . „Hvala za to vašo skrb, ali jaz nisem shšala ničesa." ,0h, to me veseli." Klemen prinese kavo in kmal za tim na velikem podnosu raznih kolačev in neizrečeno veliko in žolto pekarijo. t ,/Bog nebeški! Kaj je pa to?" popraša Natalija. „Miloslna gospä, to se tukaj pri nas imenuje baba; narejena je iz naj lepše pšenične moke, iz jajec, cukra, sirovega masla, dišav in žefrana. Prav dobra je, le poskusite jo." „No, to bi pa le rada vedela." Kapitan zaviše rokav in odreže kos babe, ki je tehtal skoraj funt, pa ga ponudi lepi popotnici, ki je z zalimi prsteci oddrobila samo nekoliko drobtinčic. „To nima slabega teka", reče, „toda jaz zjutraj nikoh nič ne jem." „Je Ü mogoče?" „Da, to pravim." „Nadjal sem se, da bom imel čast in vam smel ponuditi zajlrek." 282 „Lepa hvala. Jaz ne zajterkavam in bi rada odpotovala." Vendar ne danes?" reče kapitan z razžaljenim glasom. „Danes in to precej!" odgovori grofinja tako zapovedljivo in naglo, da se Peter kar zgane. Dvigne se molče in gre proti dverim. Ali Natalija spazi, kako ga je geniia s to nenadno premembo; hitro skoči za njim in podrži ga za roko pa mu reče: „Vi ste jezni, ljubi sosed", in se prijetno nasmehne. bai ü-jü^ii , ' „Jaz, milostna gospä?" ' • ' isti rill, „Da, vi: le odkrito povedite." Min ?- „Zakaj bi bil jezen?" „Ker sem tako naglo rekla, da bi rada odpotovala." ' „Ne tajim, to me žali. Ali —" * „Čujte", seže mu v besedo z milozvočnim glascem, ki je kapitanu segel na dno srca. • „Jaz moram vsakako oditi. Čakajo rae v grajščini in jaz bi rada pred nočjo tje dospela, da me ne doleti ne-povoljnost in bi morala spati v mrzli sobi. Kaj pa, je ii ne bi bilo dobro, da se prijnteljski pososediva. Ako vas je volja in želite k meni v vas priti, nadam se, da vas ne bo od tega odvračala daljava štir-desetih^vrst?" „Štirdeset vrst!" sklikne Peter zamaknen^ „ah! gologlav in po kolenih bi prehodil to pot". „Po kolenih vam ni treba te poti hoditi", reče Natalija; ^pojutrišnjem — sedete na sani in pridete k meni za dva, tri dni. Je-li, dä?" „Vi se spet šalite. Delate se iz mene norca." .Nikakor ne. Ponavljam, da vas pojutrišnjem pričakujem in hočem, da mi obljubite in pridete." „Obljubim vam", reče kapitan in prime s svojo debelo in rudečo roko grofinjo za nježno in drobno rokico, „in zdaj vam dam veselega srca zapreci". Uro pozneje spremi Peter grofinjo do ceste. Ko se vrne domu, vzame kepo snega v roko, pa se drga ž njim po žarečih sencih. Potem leže na postelj. Ležal je že nekaj časa in ni mogel zaspati, kar pride Prokopij. „Kaj hočeš?" zareži nevoljno. „Ali vam napravim salmijak?" r „Vrag tebe, tvoj salmi in vso tvojo kuharijo in pekarijo? daj mi mir." Ali ni mu bilo dano mirovati. Komaj položi glavo na zglavje, že začuje sani žvenkljati. Hitro vstane in gre z nekako nemirno iripajočim srcem, da sprejme tistega, ki bi ga bil ta hip naj nerajši videl — župana. „Dobro jutro, dobro jutro", skHkne Tobija in ga srčno objame. Prekrasno mrzlo vreme, pravi grudnov mraz! malo, da mi ni nos odzebel. Lepo vas pozdravlja moja sestra. Ali kaj stojiva tu zunaj? P^idiva v hišo.f ,. ^ ........... „Glava me hudo boli", reče Peler veš zmeten. „Pokladajle si na čelo v žganici namočene rule. To je potrjeno zdravilo. Ala, tukaj lepo diši! ali ste to sobo s kadilom nakadili?" ¦ „Ne jaz." ^ ¦ . .Kdo pa?" • - ' . n '^m r ?^????? ..'^M.. i „Ali ne morete ugeniti?" '' * "'f.t ! »Ne, zastavic nisem nikoli ugibal." „N6, Tobija, imenitna gospa je zablodila. Prenočila je pri meni in je ravno kar odpotovala." „Imenitna gospa! ali se ne vozi v veliki kočiji? s sedmero konji ?^' s K m „Da." „Srečal sem jo. Vozi se počas; konji so slabi in kočija težka, za njo se pa vozi kibitka." „Da, tako je." -^?? , „Ah, moj bog!" vsklikne župan na enkrat s preplašenim glasom in vdari se ob čelo. Ali ni grofinja?* „Da, grofinja." „Kolika nesreča, kolika nesreča! kje mi je neki glava bila!" „Kaj pa se je zgodilo?" »Kaj se je zgodilo? pretekli teden mi je zapovedal okrajni poglavar, naj popravim na poti, koder se grofinja popelje, most, ki je zelo nevaren in bi se utegnil podreti, če se količkaj preveč potrese, pa sem čisto pozabil. Kolika nesreča, miH Bog, kaj bo iz tega?" „Ali ni mogoče ogniti se temu mostu? morebiti, ko bi se na stransko pot —." „Da, na stransko pot črez travnik, samo četrt milje za-kesnjenja." Tedaj", rečem Timoteju, naj brž jezdi za grofinjo in jo pelje na stransko pot!" „To je dobra, to je izvrstna misel! prosim, ne mudite se nič." Peter steče k hlevu, zapove osedlati in vrne se kmali in pravi, da je Timotej že odjezdil. „Predobri moj kapitan!" sklikne Tobija in ga iznova objame. „Vas je tedaj osoda izbrala ža dobrotnika vse moje družine. Ni davno tega, ko ste rešili smrtne nevarnosti mojo sestro in sestričino, danes pa ste spet moj angelj varuh, kajti odvrnili ste od mene nevarnost, po kteri bi bil službo izgubil vsled svoje pozabljivosti." „Nikakor nisem zaslužil tolike hvale od vas", odgovori kapitan, ki si je mislil, da, če je odposlal tako hitro služabnika, ni se zgodilo to toliko iz usmiljenja do Tobija, kolikor iz nagnenosti do grofinje. „Ali, vi še niste zajtrkovali." „Strah mi je pregnal ves tek." „Umirite se vendar. Tudi če moj kočijaž grofinje ni došel, pravim vam, da ne bo skušala vam škodovati." „Vi ne poznale velikih gosp^j." „?? to poznani pa vam ne morem povedati, kako je bila priljudna z menoj, kako ustrežljiva in ljubeznjiva." „Vi se šalite?" »Ne. Sinoč sem pil ž njo čaj, davi pa kavo, in ves ta čas je bila mična." „Ona vas je povabila, da ste ž njo piH čaj, ah ona sama?" Iif«! „?. Brez povabljenja ne bi si bil upal iti v sobo, kjer je stanovala." lu .In pogovarjala se je z vami?" Kakor s starim znancem, in z največo, naj popolnejšo naravnostjo in dobroto in s tako ljubeznivostjo, da bi človek kar obnorel." „Mislim, da sle tudi zares nekoliko ponoreh " „Kaj menite s tem?" . i... .. ...a »a „Nič; šalim se." ' ' ' ,,Motile se, če mislite, da si ne morem pridržati svojega zdravega uma. Dobro mi je znana stara pesem: Naj prav'jo, naj prav'jo w. i.. Kar hočejo ljudi, Na starem ognjišči ,^ ?[ Sr^ -.ß(| ??/?^? ¦ Inb:>vu