Premalo uveljavljene možnosti delegatskega sistema
Pred 43 letl Je blla ustanovljena nova Jugoslavija. Nastala Je na razvalinah stare države, ki se je sesula pod udard tujih vojska in pod bremenl lastnih napak, siabosti, izdaje in korupcije.
.Ustanovitev nove države pa ni bila trenutno dejanje. Zametki novih oblik vladavine segajo že v prve dni po razsulu stare kraljevi-ne ko so skupaj s partizanskimi odredi nastajali tudi narodnoo-svobodilni odbori, ki so opravljali vse naloge državne oblasti. Ime, vsebina in funkcija teh organov so se z leti spreminjali, dokler ni-so preko občinskih Ijudskih od-borov pripeljali do današnjih ob-činskih skupščin.
Občina je temeljna celica naše države, ki je nastala 29. novembra 1943. O tej celici je tekla beseda z najbolj odgovornim človekom v naši občini predsednikom občin-ske skupščine Borutom Plav-šakom.
»Po ustavi ima občina vse mož-nosti, da preko delegatskega si-stema vpliva na odločitve na vseh ravneh in sodeluje pri njihovem oblikovanju«, je dejal Borut Plav-šak v odgovor na mnenje, da lah-ko občina le omejeno vpliva na urejanje gospodarskih razmer na svojem območju. Tu delujejo sku-pine delegatov za zbor občin ter Zbor združenega dela republiške skupščine; ta zveza je speljana od delavcev v združenem delu do zvezne skupšdine. »Kar zadeva ustavo je zadeva čista,« je pouda-ril Plavšak, vendar pa je ob tem ugotovil, da v praksi žal še ni ved-no tako.
»Ni se zgodilo tisto, kar je bilo zamišljeno, da bi se družbena re-produkcija v tozdu spojila z dele-gatskim sistemom na ravni obči-ne,« je dejal Plavšak. Še vedno imamo več možnosti vplivajija preko upravnih struktur kot pa ubirati včasih nekoliko zapletene poti delegatskega sistema.
Delegat naj bi zahteval od po-slovodnih struktur, da je informi-ran o vsem, kar se dogaja v njego-vi delovni organizaciji, da bi tako lahko uveljavil stališča v zboru združenega dela.
»Povem vam primer ko je gene-ralni _direktor velike delovne or-ganizacije neposredno naprosil predsednika ustreznega zbora re-pubKške skupščine za rešitev ne-ke zadeve, pa čeprav dela v njego-vi organizaciji delavec, ki je vodja delegacije za zbor združenega de-la v republiški skupščini. Čeprav smo v četrtem delegatskem man-datu smo pravzaprav marsikje še-le na začetku delegatskega siste-ma,« je dejal Plavšak.
-  In kaj je narobe?
Sistem ni ovira, sistem je v redu in ne potrebuje bistvenih spre-memb. Res pa je, da vse novosti potrebujejo čas, da se uveljavijo.
Takrat ko bo delavec v temeljni organizaciji združenega dela ob-čutil, da je delegatski sistem edi-na pot za uveljavljanje njegovih zadev, takrat se ga bo tudi s pri-dom posluževal. Tega ne more na-praviti nihče zunaj nas in zunaj našega sistema.
-  Kakšne so zadeve na področ-ju delegatskega sistema v krajev-nih skupnostih?          ,
Kritične misli o katerih sem prej govoril ne zadevajo krajev-nih skupnosti. Tu je stvar stekla in v tem pogledu ni večjih pro-blemov.
- Mogoče je v naši občini neko-liko težje, ker veliko delavcev ne živi v Centru, ampak-prihaja sem na delo iz drugih občin. Razen tega imamo tudi veliko organiza-cij republiškega pomena.
»Ne moremo govoriti o občin-skem in republiškem problemu. Delovna organizacija na našem območju je integralni del naše ob-čine in se pafmora vključevati v naš skupščinski sistem.
Niti   približno  nismo  izčrpali
vseh možnosti, ki nam jih nudi
, ustava. In naša stvar je, dajo uve-
ljavimo   v   kar   največji   možni
meri«.
-  In vendar se pojavljajo pri-meri, ko v občinah kritiziramo ta ali oni ukrep, ki je bil sprejet y federaciji in nimamo možnosti, da bi ga hitro in učinkovito spre-menili.     ~
»Če mislite na pogoste kritike devizne zakonodaje, potem mora-mo takoj vedeti, da je tudi za ta ukrep dal svoj glas nek delegat v mojem in v vašem imenu.«
-  Kaj nameravate napraviti v vašem  mandatnem obdobju  na< položaju predsednika skupščine?
»Moja prva naloga je skrbeti za izvajanje statuta naše občinske skupščine. Nisem sicer formalist, vendar razumem izvajanje statuta kot nalogo, da bomo ustvarili kli-mo, v kateri bo šlo vsako mnenje v obravnavo«. Ob tem odgovoru je Plavšak opozoril na posrečen položaj naše občine, v kateri ima-mo nakopičeno izredno veliko znanja, saj imamo tu vrsto znan-stvenih institucij, ki jih doslej ni-smo znali prav izkoristiti.
-  Kakšni so odnosi občinske skupščine do samoupravnih inte-resnih skupnosti?
Ti odnosi so jasni, vendar jih tudi nismo znali doslej vsebinsko izkoristiti. Samoupravne interes-ne skupnosti družbenih dejavno-sti so kot četrti zbor sestavni del skupščinskega sistema. V delov-nem programu skupščine mora-mo predvideti, da bodo samou-pravne interesne skupnosti lahko v tem smislu tudi odigrale odlo-čilno vlogo.
Niko Isajevič