211
Vabilo.
Odbor slovenske   Matice je   v   svoji   prvi   seji 22. junija 1. 1. sklenil, da bode Matica na svetlo dajala:
»Letopis slovenske Matice"
po izgledu nekdanjega letopisa »slovenskega društva" v prostih zvezkih od 4 do 6 pol. Letopis bode imel tri razdelke: 1. matici ne zadeve, 2. slovenske reči, in 3. slovanske stvari. — Prvi razdelek naj kaže, kako se godi Matici sami, koliko blaga, koliko udov je nabrala, koliko premoženja pridobila, sploh kako živi in napreduje. Drugi razdelek bode prinašal reči, ktere popisujejo slovenski narod in slovensko domovino posebej, torej narodske in domovinske reči, v kterem koli oziru (narodnem, državnem, cerkvenem, slovstvenem, zgodovinskem, zemljepisnem, narodno-gospodarskem itd.) Tretji razdelek bode popisoval brate naše Slovane na severju in ob jugu, posebno pa take stvari, ktere so koristne v poduk in posnemanje tudi nam Slovencem. Želeti je, da nam prinaša Matičin letnik življenje slovenskih in slovanskih  veljakov, kolikor se d&
s podobami, po izgledu nekdanjega Bleiweisovega „ko-ledarčeka", in popise posamesnih imenitniših mest in krajev naše lepe domovine (po Kranjskem, Štajar-skem, Koroškem, Goriškem, Istrijanskem itd.) morebiti tako, kakor je popisal g. Lesar »ribniško dolino." Tako se bode dala izgotoviti kaj lepa in zvesta zemlje- in narodopisna knjiga slovenska. — V ta namen pa je treba združenih moči. Torej prosi in vabi-odbor Matice vse svoje prijatle, poročnike in ude, in sploh vse pisatelje slovenske, da ji blagovolijo poslati zadevnih spisov za Letopis, ker po njih se bo ravnalo število posamesnih zvezkov. Spisi se sprejemajo ali iz radodarnih rok brez plačila, ali za primerno plačilo po navadi družbe sv. Mohorja in sicer za prestavo pola po 12 gold., izvirni spisi po 20 gold. Kteri se ne bi mogli sprejeti, se vračajo lastniku. Vsi dotični sestavki naj se pošiljajo tajništvu slovenske Matice. Brž ko se nabere dovolj tvarnine, jame se tiskati prvi zvezek; torej le ročno na delo, da Matica kmali obrodi kaj sadii! Za prvi vezek naj se pošlejo spisi zadnji čas vsaj do konca avgusta tega leta.                      Odsek za letopis.
—  Dopis, s kterim je odbor Matice slovenske poklonil preuzvišenemu škofu Strossmajer-u Kozlerjev zemljovid in imenik v ličnem zvezku, ki ga je naredil tukajšni knjigovezec Ed. Hohn, je slavni gospod počastil s sledečim odpisom: »Veleštovanim dopisom od 6. t. m. primio sam velekrasni zemljevid i imenik Petra Kozler-a, koga mi je slovenska Matica poslati izvoljela. Doista u liepoj slici djelo krasnije! Tako djelujuči oba-sjat če žarko sunce i slovenske veleumnim narodom napučene kraje. Dočim svoju najtopliju zahvalnost na pošiljki ovim izjavljujem, s domorodnom ljubavju osta-jem siavnomu družtvu Matičnomu vazda privržen
Strossmajer, biškup.
—   V saboto je imel prvo posvetovanje za sirot-nico ljubljansko (waisenhaus) izvoljeni odbor, ki si je mestnega župana dr. Costa za prvomestnika izvolil. Gosp. župan je odboru razložil ustanove (štiftenge), ki so namenjene sirotam ljubljanskega mesta in iznašajo okoli 64.000 gold.; za njim je zastopnik c. kr. deželne vlade gosp. Hočevar povedal, da ustanove, namenjene sirotam vse kranjske dežele, iznašajo v prostem premoženji 68.000 gold., za posebni ustanovni namen pa 61.000 gold. Ako bi se s sirotnico tudi družila gojilnica za slepe in gluhomutce, bi došlo v ta namen še ustanovljenih 63.000 gold.; po takem je vsega denarja skupaj 256.000 gold. Vrh tega dobiva zaklad sirotničini še vsako leto 1200 gold. iz ces. ka-meralnega zaloga. Po vsem tem lepem premoženji je naprava sirotnice zagotovljena in sicer taka, da bode za vso deželo. Zastran vredbe te milodarne naprave je odbor po gosp. Strahlovem napotku sklenil, da se prvomestnik obrne v Salcburg, Prago, Brno, Celovec, Line in Gorico, kjer so take ustanove, da izvemo, kako je tam. Gosp. Hočevar je pri tej priliki zboru povedal, da je že od 1763. do 1788. leta bila sirotnica v Ljubljani in sicer v hiši, ki se je „Burgerspital" imenovala.
— V pondeljek so ustanovnice in ustanovniki otročje bolniŠ niče imeli prvi zbor. Gosp. dr. Kovač je poročeval o vseh zadevah, ki so potrebne, da se kmali na noge spravi bolnišnica. Prvikrat, kar pomnimo, so tudi gospe se udeležile parlamentarnega življenja; vse je lepo teklo — brez veliko besedi, in celo v odsek za posvetovanje pravil so poleg gospodov bile izvoljene gospe. Pravo tako! Kaj bo neki na veke veljala zastarela prjslovica: mulier taceat in ecclesia!" Sklenilo se je Ceškovo hišo na Poljanah , kjer je bila sve-čarija, kupiti za 11.000 gold.
—  Sslovnikom slovensko-nemškim, kteri po volji rajnega gosp. knezoškofa Wolfa mora iz njihove zapu-
212
sčine priti na svetlo, bo vendar zdaj resnica. Deželni odbor je izvedel, da obravnava škofove zapuščine, kar se tiče prineskov do štajarskih patronatov, je zdaj toliko dognana, da čista zapuščina iznaša še veliko čez 20.000 fl. Deželni odbor se je tedaj po sklepu deželnega zbora obrnil do si. c. k. deželne sodnije in svetlega gospoda knezoškofa ljubljanskega, da se začno priprave za tisk slovensko-nemškega slovnika. Prvo bo tedaj si omisliti rokopis, za kterega ne bo velike težave, ker gospodje Zalokar, Caf in Miklošič imajo lepega gradiva obilo.
—   C. k. ministerstvo samo čuti potrebo izučenih kovačev po deželi, ki ne kvarijo konjem kopita. V dopisu do si. c. kr. deželne vlade tukajšne želi, da se tem napakam zdatno v okom pride. Kar je bilo po-pred že lepo vpeljano, je podrla od nekterih tako hva-lisana „Gewerbefreiheit."
—  Od vseh strani se nam pripoveduje, da se svilci letos dobro obnašajo. Kdor ne bo imel prilike kokonov prodati za seme, mu bomo morebiti v prihodnjih kovicah" povedati mogli, kam da bo kokone za svilo (žido) lahko spečal. Vsaki dan pričakuje kmetijska družba dotičnega pisma iz Dunaja. - Letošnje leto je nekako čuda rodovitno; na Poljanah ima neki gospod na svojem vrtu lani cepljeno jablano, na kteri pa letos že visi 12 lepih jabelk.
—    Citavničin pevski zbor je na god visokospo-štovani naši pisateljci gospej Luizi Pesjakovi napravil serenado.
—  Praznik sv. Janeza Krstnika se je v Trnovem slovesno obhajal. Veličastno so pele nove orgije, ki jih je naredil Trnovčan gosp. France Goršič. Kesnično je, kar „Triglav" pravi, da se more res čestitati k temu prvemu delu mlademu mojstru, ki tako očitno kaže,, da je bivanje svoje na ptujem lepo obrnil v svoj poduk.
—  Talijanska opera dopada tudi tukaj kakor v Zagrebu.   Al premalo je obiska.
—  „Triesterca," ktera, kakor je podoba, naš list vseskozi marljivo prebira, je v svojem 143. listu skušala podreti našo novico, da gosp. A. C. Fabijani v Trstu kmali napoti ladjo v Mehiko. Da „prijatlici" naši pokažemo, da več vemo, kakor ona, ji povemo danes, da že 20. julija t. 1. jadra ladija Brig Prus. Wil-libald pod kapitanom Ad. Mutzell-om v Vera Cruz „raccomandata ad A. C. Fabiani." Prosimo ,/Triest." naj zdaj to pove svojim čitateljem.