Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Polletna naročnina . . ... L 900 Gorlzia, Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 Letna naročnina . . . ... L 1.800 PODUREDNIŠTVO: Letna inozemstvo . , . . L 2.800 T r i e s t e . Vicolo d. Rose. 7 - tel. 37603 Poštno čekovni raCun: Stev. 24/ 12410 Leto XV. - Štev. 13 (735) Gorica - četrtek 28. marca 1963 - Trst Posamezna številka L 35 SOCIALIZEM KOMUNIZEM IN SLOVENCI Pred vsakimi volitvami se kar naenkrat vsi spravijo na lov slovenskih glasov, posebno dve skrajno marksistični in intema-cionalistični stranki: komunistična (PCI) in socialistična (PSI). Slovenci, ki jih ob vsaki priliki prezirajo in, če mogoče, celo zatajijo po svojih breznarodiiih-internacio-naiističnih organizacijah, postajajo tik pred volitvami za komunistične veljake zanimivi. Obljubljajo jim vsemogoče, če bo njihov »slovenski« kandidat izvoljen, vabijo jih na vse načine — s smehljaji, s prilizovanjem in, če treba, tudi s prikritimi grožnjami — rekoč, da bo boljše, pravi raj na naši zemlji, ko bo njihov kandidat sedel na stolih rimskega parlamenta, kjer nam bo »zagotovo« vse lepo uredil in nam pridobil vse pravice, ki jih že dolga leta zahtevamo. Resnica pa je seveda precej drugačna. Slovenci, tisti, ki hočemo taki tudi ostati, se prav dobro zavedamo, da so socialisti (prej titovci itd....) in komunisti zvlekli predvsem na Tržaškem lepo število dobro-mislečih ljudi na krivo pot. Premotili so jih z brezvestnimi zapeljevanji, s cenenimi lažnimi obljubami in včasih celo s podkupovanjem. Komunistična stranka se, z vsem maslom, ki ga ima na glavi v krajih, kjer je na oblasti, prikazuje pri nas kot eminentno delavska in ljudska stranka. To je perfidna vaba, mamilo in strup, kateremu na žalost naseda veliko število volivcev tudi v naših krajih. Govorijo na široko o svoji socialni pravičnosti, o enakopravnosti jezikov in kultur, tako da lažje same sebe prepričajo o čaru opojnosti raja na zemlji. Da postane ta raj popolnejši in obenem edini izhod za krivice, ki tarejo slovenskega človeka, postrežejo, če potreba, z vrhanimi vrči sovraštva, nevoščljivosti proti vsem in vsemu, kar ni in noče biti z njimi. Znano je, da v naši demokratični deželi komunizma načelno nihče ne ovira, medtem ko pomeni vsaka svobodna beseda in vsako demokratično dejanje po komunističnih deželah kazen ali celo smrt za no-sivce svobode in demokratske misli. Tako vidimo jasno, da komunisti na zunaj oznanjajo in govorijo eno, na znotraj pa so in ostanejo totalitarna in marksistično usmerjena organizacija. Isto italijanski socialisti. Dokazov je na pretek. Naj navedemo samo primer iz zgodovine. Kmalu po letu 1900, da se ne bi Slovenci na Tržaškem preveč ojačili, so tedanji slovenski socialisti podprli pri drugem glasovanju za dunajski parlament rajši laškega nacionalista Mauro-nerja kot slovenskega mandrjarja Nabergoja. Že tedaj so pokazali svoj pravi obraz. To sovraštvo do vsega, kar je pristno slovenskega, so potem socialisti, ko so postali komunisti, še bolj ojačili. Naj povemo še, da partijski jezik po vseh komunističnih celicah v naših krajih je in za njih tudi ostane italijanščina, tudi tam in v tistih sekcijah, kjer so Slovenci v ogromni večini. Preziranje in omalovaževanje slovenskih ljudi in tudi slovenščine je v notranjem partijskem življenju enako kot pri drugih Italijanskih strankah, ki pa v svojih vrstah nimajo pomembnejšega števila Slovencev. Naj povemo še, da je njihov socialistični kandidat izvoljen v tržaškem občinskem svetu inž. Pečenko nedavno od tega odstopil in prepustil mesto italijanskemu tovarišu. Zadnje dni pa je dvolično zadržanje komunistov in socialistov v tržaškem občinskem svetu, ko je šlo za obrambo našega malega slovenskega kmetskega človeka, jasno pokazalo, na čigavi strani so. Ne čudimo se torej laškim strankam, te se vsaj ne hvalijo, da so braniteljice slovenskih pravic. Toda previdno zadržanje soclalkoinunl-stov in z njimi tudi slovenskih kandidatov nam je povedalo, kakšen je njihov pogled Iz mednarodne politike Svetovna politična situacija je zadnje čase nekako statična, brez katastrof, pa tudi enako daleč od pomembnejših rešitev važnih svetovnih vprašanj. Tako se nam obetajo novi poizkusi za rešitev zapletenega berlinskega vprašanja. Ponovni stiki med Američanom Ruskom in Sovjetom Dobrininom bodo pojasnili le kako manj važno vprašanje. Da bi bolj od blizu poizvedel za mnenje francoskega predsednika De Gaulla, je pred dnevi priletel v Pariz sam bivši demokratski kandidat za predsednika ZDA Ste-venson, kot posebni Kennedyjev odposlanec. Razgovarjal se je s francoskim zunanjim ministrom, ker ga general De Gaulle ni maral sprejeti. Kot je videti, se De Gaulle krčevito upira in ne popušča, čeprav ameriški »New York Times« meni, da se bo končno tudi on omehčal. Evropsko vprašanje vendar ni tako enostavno. Svetovna javnost dobro ve, da se je na podlagi Rooseveltovega kompromisa s Stalinom ob koncu druge svetovne vojne vgnezdil komunizem v velikem delu Evrope. Da bi se ne ponovila ta napaka, sta stara veljaka De Gaulle in Adenauer baje sklenila, naj Evropa raje sama paktira s Sovjeti. Pa tudi ta njuna zamisel, ki bi izključevala iz evropske skupnosti Veiiko Britanijo, se ni izkazala za posrečeno. Treba bo še precej potrpljenja, da se lepo vskla-dijo želje in interesi Zapada, kajti vsak svojeglav in nepremišljen korak bi znal imeti za posledico izkoriščanje zapadne šibkosti in u-veljavitev v komunističnem taboru kitajske linije. Nemci po želji ZDA zaenkrat ne bodo poslali potrebnih petrolejskih cevi v ZSSR. Sovjeti, jasno, živahno protestirajo, češ da se Nemčija ni držala trgovinskih dogovorov. Kaj bo storila sedaj Anglija, je odprto vprašanje. Ali bodo zares zahteve vojaške strategije šle preko trgovinskih odnosov? V Angliji se zdi, da ne. Zato, da bi se še bolj izkazal na svetovni pozomici, je tudi kitajski voditelj Mao Tse-tung zbral veliko število svojih mož na mejah mile Nehrujeve Indije, in črni vojni oblaki se menda zbirajo zopet tudi tam. Male srednjeameriške državice se postopoma organizirajo. V San Jose v Kostariki je tamkajšnji predsednik Orlič sklical na posvetovanje vse bližnje državne poglavarje, da bi skupno proučili gospodarsko in politično zadržanje na-pram Castrovi sovjetsko usmerjeni Kubi. Stvar bodo v doglednem času še boljše proučili sporazumno z ZDA. Po dolgih večmesečnih brezplodnih pogajanjih sta se obe vladni avstrijski stranki — katoliška in socialdemokratska — sporazumeli za sestavo nove vlade. Dosedanji kancler Gorbach bo še v tem tednu predložil seznam ministrov predsedniku republike. Kakor je zna- no, je načelni nesporazum obstajal v tem, da je katoliška ljudska stranka zahtevala zase tudi zunanje ministrstvo, ki je bilo do sedaj v rokah socialdemokrata Kreiske-ga. Sedaj so se sporazumeli tako, da bo imel bodoči trgovinski minister, član katoliške ljudske stranke, večji vpogled tudi v zunanja trgovinska vprašanja in bo tako lahko predsedoval bodočim pogajanjem z Evropsko gospodarsko skupnostjo ter na ta način postopoma približeval nevtralno Avstrijo gospodarskemu sistemu Zapada. Volilni boj v teku E.N.I. na Reki Ente Nazionale Idrocarburi, Ustanova, ki jo je ustanovil inž. Mattei, bo dobavila čistilnici »Boris Kidrič« na Reki novo opremo. Vrednost naprav, ki jih bo ENI izročil Jugoslaviji presega 7 milijard dinarjev. Skupne investicije ENI-ja za re-ško čistilnico pa bodo presegle 13 milijard lir. Sporazum pomeni nov važen korak v gospodarskem sodelovanju med obema državama in znatno doprinaša k industrijskemu razvoju Jugoslavije. na važna vprašanja, ki se tičejo bitja in žitja našega malega slovenskega človeka. Pokazali so nedvoumno, da so jim slovenske pravice deveta briga, zato ker jim je tudi obstoj ali propast našega delovnega človeka prav tako deveta briga. — Ali je vredno potemtakem tako vodstvo in taka stranka našega zaupanja? O lem prihodnjič. V. M. Vedno živahnejši postaja volilni boj. Po vsej državi je bilo preteklo nedeljo nad 20.000 volilnih zborovanj, katerim je prisostvovalo vsaj 10 milijonov volivcev. Kandidatov je skupno 5732 na 303 listah Bitka se vodi predvsem med velikimi strankami KD in KPI. Vmes posegajo vsak s svoje strani socialdemokrati, socialisti in liberalci. Zanimanje za neofašizem (MSI) in predvsem za monarhistično stranko vidno upada, tako da je pričakovati tudi vidno nazadovanje omenjenih skupin. Zanimive so bile nedavne izjave tajnika socialistične internacionale Carthyja, ki je dejal med drugim, da morajo italijanski socialisti, ako hočejo postati člani soc. internacionale, prelomiti vse vezi s komunisti, saj je bila ital. soc. stranka izključena iz socialistične internacionale prav zato, ker ni marala opustiti obstoječih dogovorov s komunisti. Dejal je nadalje, da je prav, da socialisti nadaljujejo borbo z neofašisti, ampak se morajo postaviti po robu tudi komunistom, ki menijo, da korakajo vštric s svetovnimi zgodovinskimi dogodki, v resnici pa korakajo proti zgodovini, ker uničujejo in zanikajo vsako svobodo. Če komunistični revizionizem, tako je zaključil tajnik socal. internacionale, meni, da je objel demokracijo, bodi povedano, da medvedov objem nam nič ne koristi. Tega naj bi se zavedali tudi naši ljudje, kajti akomunizem še ni protikomunizem. In zato, kdor je proti komunizmu, naj voli odločne protikomunistične stranke. Bolj glasen je liberalni veljak Malagodi, ki bi rad ojačil, izkoriščajoč sedanjo konjunkturo vlade levega centra, svojo stranko in s tem postavil po volitvah, ako mu bo uspelo, novo alternativo, t. j. vlado med KD in PLI. Če pa mu to ne bi uspelo, bo storil vse, da bo omilil marksistični poseg v dejanje in nehanje italijanske državne politike. V prihodnjih dneh bo gotovo prišlo še do kakega večjega obračunavanja med različnimi strankami in skupinami, pa tudi med posameznimi kandidati različnih struj. Po dobrih treh tednih bodo pa govorile številke, ki ne bodo sicer še pokazale pravega obraza bodočih državnih predstavnikov, bodo pa vendarle nakazale pot in smer, po kateri bo stopala prihodnjih pet let italijanska politika. V zvezi z volitvami je treba omeniti tudi govor poslanca Mora preteklo nedeljo v Rimu. Moro je tajnik KD in kot tak je v nedeljskem govoru razvil volilni program svoje stranke za aprilske volitve. Najvažnejše je to, da je Moro izjavil, da bo KD tudi po volitvah nadaljevala s politiko levega centra, to je s politiko, ki jo je zadnje leto vodil Fanfani. S tem je KD zaprla pot na desno k liberalcem, pa tudi na levo h kakemu popuščanju do komunistov. Zato bodo morali socialisti po volitvah jasno opredeliti svoje stališče do komunistov, vsekakor jasneje kot do sedaj. Italijanski volivci pa sedaj tudi vedo, da bo bodoči parlament nadaljeval s politiko zadnjega leta, če bodo stranke demokratičnega centra dosegle potrebno večino. Če bi pa na nesrečo in po nespameti volivcev stranke skrajne desnice (MSI) ali skrajne levice (komunisti) znatno okrepile svoje položaje, potem vedo, kaj jih čaka. — To je hotel poudariti tudi Moro, ko je spodbujal volivce, naj okrepijo KD kot najbolj trdno obrambo demokracije in svobode v Italiji. Kar brez strahu! V evangeljskem odlomku v petek po tretji postni nedelji smo brali, da so,se Jezusovi učenci čudiii, da je Jezus govoril s Samarijanko. Evangelist Janez, ki je bil med njimi, ne pove, kako so se čudili, ko so zvedeli, kdo je bila tista ženska in kaj ji je Jezus razodel. Isti evangelist pove, da so k Jezusu pripeljali grešnico in ga vprašali, kaj naj z njo naredijo, ker bi jo morali po Mojzesovi postavi kamenjati. Jezusov odgovor je bil zelo jasen: »Kdor izmed vas je brez greha, naj vrže prvi kamen vanjo.« Nihče si ni upal začeti, ampak vsi tožitelji so jo drug za drugim popihali. Ko so vsi odšli, je Jezus odslovil grešnico z besedami: »Tudi jaz te ne bom obsodi!. Pojdi in odslej ne greši več!« Na ta dva dogodka (in koliko je še podobnih!) smo pomislili, ko smo v preteklih tednih brali bolj ali manj odkrite komentarje o sprejemu pri svetem očetu, ki ga je bil deležen sovjetski časnika);. Za nekatere je bilo to srečanje nekaj nedopustnega, celo greh za svetega očeta. Drugi si videli v tem že spreobrnjenje samega Hruščeva. »Papež je z nami!« se je hvalil komunist. In tako dalje. Sveti oče ni zatajil Cerkve in ne Kristusa. Ni spremenil svojega stališča do brezver-stva in do komunizma, ki preganja Boga in vse njegove zveste otroke. Janez XXIII. sledi Kristusu, ki je grešnikom, ki so potrebovali njegove pomoči in besede, odpri svoje božje srce, ker je prišel na svet, da reši, kar je zgubljenega. Nekaj se je že odprlo. Komunizem je po svojem najvišjem predstavniku le moral priznati veličino svetega očeta in Cerkve, ki sta bila do nedavnega pri komunistih le predmet zasmehovanja in pomilovanja. Vse to kaže, da materializem in z njim komunizem doživljata vedno večje težave in da se v njihovih vrstah pojavljata negotovost in vedno večja nejasnost pred bodočnostjo. Zato bi rdeči radi pokazali svetega očeta kot svojega zavetnika. Sveti oče tudi nanje čaka, kakor na vse druge, ker bi rad, da bi po dejavni ljubezni do bližnjega vsi spoznali Kristusov nauk in se oklenili Kristusove ljubezni. To je pa nemogoče dokler se človek drži kakršnekoli oblike materializma in po ♦ njem živi. Lj. Šk. TELEGRAMI BONN:V zahodnonemški prestolnici se je sestal svet Zahodnoevropske zveze (UEO) na stopnji veleposlanikov. V začetku so nameravali sklicati sestanek na ministrski ravni, a se je temu uprla Francija. Zahodnoevropska zveza je sedaj edini evropski organizem, ki vključuje tudi Veliko Britanijo, in prav zaradi tega je ta sestanek v sedanjem trenutku Zielo pomemben. Nova odkritja o kriminalcu Stalinu Ruska periodična revija »Ogonjok« je objavila podrobnosti v zvezi z usmrtitvijo maršala Tuhačevskega, ki je padel v nemilost pri mogočnem Stalinu. Podtaknili so mu lažne listine, iz katerih je bilo razvidno, da rovari proti državi ter skuša s pomočjo nemškega generalnega štaba vreči Stalinovo vlado. Skupaj z njim so obdolžili še sedem drugih visokih ruskih častnikov, ki so jih potem vse usmrtili leta 1937. Stalin pa s tem ni bil še zadovoljen. Dal je postreliti še staro mater Tuhačevskega, sestro ter dva brata, medtem ko so maršalovo ženo in tri druge njegove brate poslali na prisilno delo v Sibirijo. Tem je sledila še maršalova hčerka, ko je dopolnila 16. leto starosti. Pozneje je Stalin dal usmrtiti še šest izmed deveti h visokih ruskih častnikov, ki so kot najvišje vojaško sodišče obsodili na smrt Tuhačevskega in sedem drugih višjih častnikov. NEW YORK: Glavni tajnik ZN U Tant se bo verjetno v kratkem času odpravil •na obisk v nekatere evropske prestolnice, med tema v Beograd in Bukarešto. Verjetno je, da se bo U Tant ob tej priliki podal tudi v Budimpešto, da bi se razgovarjal z madžarsko vlado zlasti o možnosti rešitve madžarskega vprašanja glede na znane resolucije OZN po vstaji leta 1956. LIZBONA: Sem je dospel bivši francoski predsednik Bidault, ki ga kot voditelja OASa preganjajo francoske oblasti. Kot znano, je bil Bidault do nedavnega na Bavarskem, a mu tamkajšnje oblasti ■niso zagotovile političnega azila brez pogojev. Bidault se namerava sedaj izseliti v kako južnoameriško državo. BOČEN: Tu so zabeležili nov atentat na neko vojašnico. Neznanci so streljali na straže baje iz nekega skalnega rova. Žrtev ni bilo. LONDON: Kakih tri tisoč demonstrantov se je v ponedeljek zbralo pred palačo britanskega parlamenta in vzklikalo proti vladi ter za laburističnega voditelja Wilsona. Demonstrant j e so bili brezposelni delavci, ki so hoteli doseči izboljšanje svojega položaja. BEOGRAD: Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič je v svojem poročilu o zunanji politiki poudaril dobre odnose svoje države z Zahodom, zlasti z Italijo. Popovič je tudi izjavil, da bi izboljšanje odnosov z vzhodnimi državami ne smelo poslabšati istih z zahodnimi državami. /Z PASTIRSKEGA PISMA JUGOSLOVANSKIH ŠKOFOV v Sirimo idejo o zedinjenju IZ GORICE IMA KRK Ob štiridesetletnici pastirovanja nadškofa dr. Josipa Srebrniča Svetega Cirila in Metoda po pravici slavimo kot odlična zastopnika vesoljne cerkvene edinosti iz dobe pred vzhodnim cerkvenim razkolom. Častimo ju kot nebeška zavetnika apostolskega dela za vesoljno cerkveno edinost. PRIZADEVANJE ŠKOFA A. M. SLOMŠKA Tu se moramo spomniti tudi božjega služabnika Antona Martina Slomška, lavantinskega škofa, apostola cerkvene edinosti. On je med Slovenci pred dobro sto leti začel širiti češčenje sv. bratov Cirila in Metoda. Neizmerno ga je bolelo, da so kar vsi vzhodni kristjani ločeni od prave Kristusove Cerkve. Leta 1851 je ustanovil bratovščino sv. Cirila in Metoda, ki je imela namen, da z molitvijo dela za zedinjenje vzhodnih kristjanov s katoliško Cerkvijo. Bratovščino je potrdila sveta stolica. Ob stoletnici je papež Pij XII. leta 1951 s posebnim pismom pohvalil delo te bratovščine; ta se je naglo širila tudi zunaj meja lavantinske — zdaj mariborske — škofije: po vsej Sloveniji, Hrvatski, Češki, pa tudi po škofijah tedanje Avstrije. Bratovščina se je kasneje (l. 1896) spremenila v Apostolstvo sv. Cirila in Metoda, ki je razširjeno med Čehi, Hrvati in Slovenci. Škof Slomšek je umrl v sluhu svetosti leta 1862. V zvezi z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda so se od l. 1907 do l. 1937 vršili mednarodni kongresi na Velehradu; leta 1925 je bil tak kongres v Ljubljani, l. 1929 pa v Pragi. Na teh kongresih so katoliški in pravoslavni strokovnjaki predavali o potih do cerkvene edinosti. Med odmori so pa katoličani kakor pravoslavni molili za sveto edinost. Teh kongresov so se udeleževali slovanski škofje rimskega in vzhod' nega obreda. Rimski papeži pa so kongresom pošiljali apostolska pisma in blagoslov. DELO ŠKOFA JURIJA STROSSMAYERJA Tudi škof Strossmayer je posvetil velik del svoje skrbi delu za zedinjenje ločenih bratov. Svoje največje delo, svojo katedralo je postavil in posvetil zedinjenju Cerkve, ljubezni in slogi med narodi. Pisal je mnogo pisem v duhu pomirjenja ločenih bratov. PATER LEOPOLD MANDIČ V našem času je res, žal, cirilmetodijska misel kar zamrla, pa se že oglaša božji klic po enem njegovih velikih služabnikov, da to misel oživimo. Kdo izmed nas še ni slišal o služabniku božjem, kapucinu Leopoldu Mandiču, čigar dvajsetletnice smrti se prav zdaj spominjamo? Vse njegovo ■IHF življenja / Papeži svetniki Izmed vseh papežev (261), ki so vladali Cerkev skozi 19 stoletij, jih častimo kot svetnike 78. Prvih 35 je iz dobe od sv. Petra do sv. Julija I., ki je vladal od leta 352 do 1. 366. Nato so bili proglašeni za svetnike skoraj vsi papeži, ki so si sledili do konca 9. stol. Od leta 1000 dalje so bili proglašeni za svetnike samo Leon IX., ki je vladal od 1. 1049 do 1. 1054, Gregorij IX., ki je vladal od 1. 1073 do 1085, Celestin V., ki je vladal od 1. 1294 do 1296, Pij V., ki je vladal od 1. 1566 do 1572 in končno Pij X., ki je vladal od 1. 1903 do 1. 1914. Osem papežev je bilo proglašenih za blažene. Najstarejši izmed njih je Viktor III., ki je vladal od 1. 1086 do 1. 1087, najnovejši pa Inocenc IX., ki je vladal od 1. 1676 do 1. 1689. Izjava predsednika metodistov v Vel. Britaniji V izjavi, ki jo je podal ob svojem prihodu v London, ko se je vrnil iz Rima, 'kjer je bil sprejet v zasebni avdienci pri papežu Janezu XXIII., predsednik metodistov Velike Britanije Leslie Daivison trdi, da mu je ta vljudnostni obisk v Vatikanu bil v veliko veselje. Papež, tako je pripomnil, je najprej poudaril potrebo, da moramo pozabiti na žalostna stoletja, v katerih so bili stiki med katoličani in predstavniki drugih veroizpovedi razlog polemik, nato pa je trdil, da. se sedaj sestajamo v znamenju ljubezni in dobrote. Predsednik metodistične cerkve je zaključil s poudarkom odločilne vloge, ki jo vrši papež Janez XXIII. v okviru zbližanja med različnimi krščanskimi cerkvami. Podržavljen Rilski samostan Bolgarsko narodno svetišče samostan Rila je, kakor poroča agencija KIP-a, zaplenila bolgarska vlada in ga spremenila v narodni muzej zaradi zgodovinskega pomena samostana, originalnosti njegove arhitekture in njegove znanstvene vrednosti. Samostan je bil zgrajen v 10. stolotju in je bil vse doslej središče bolgarskega kulturnega in verskega življenja. Zaplemba samostana predstavlja dol državnega programa, ki predvideva prehod lastništva vseh cerkvenih stavb in spomenikov pod javno upravo. Ukrep opravičujejo s pretvezo, da verske skupnosti niso v stanju primerno vzdrževati teh zgodovinskih središč. Dar za koncil Nad 100.000 dolarjev so darovali holandski katoličani papežu Janezu XXIII., da bi olajšali najrevnejšim škofom njihovo udeležbo na koncilu. Tako je izjavil te dni holandski primas in nadškof iz Utrechta, kardinal Alfrink. Porast katoličanov v Ghani V afriški državi Ghani je lani število katoličanov porastlo za 33 tisoč novih vernikov. Novi svetovavci v Vzhodni kongregaciji Za svetovavce v Kongregaciji za vzhodne zadeve je sveti oče imenoval pet vzhodnih katoliških patriarhov. Do sedaj so imeli to delo v rokah samo kardinali. Ta širokopotezna gesta svetega očeta je naletela na zelo ugoden odmev pri vzhodnih kristjanih in tudi pri pravoslavnih. Kongregacija pa je s tem dobila v stojo sredo nekaj mož, ki so pri zadevah, s katerima se bavi kongregacija, direktno prizadeti. Misijonski zavod v rojstni vasi sv. očeta V ponedeljek 18. marca je sveti oče blagoslovil temeljni kamen za misijonski zavod, ki bo zgrajen v njegovi rojstni vasi v Sotto il Morate. Imenoval se bo po svetem očetu. Za zavod se je odločila kongregacija za zunanje misijone v Milanu, ki ima v svoji oskrbi številne misijonske postaje. Računajo, da bo zavod dograjen prihodnje leto. Posvečenje pomožnega ljubljanskega škofa Sv. stolica je Imenovala msgr. dr. Jožeta Pogačnika, za ljubljanskega pomožnega škofa. Posvečenje se bo vršilo v ljubljanski stolnici na oljčno nedeljo. Novega škofa bo posvetil zagrebški nadškof msgr. Franjo šeper. Sveto pismo v Kanadi Pred desetimi leti so začeli v Kanadi akcijo za širjenje svetega pisma po vseh družinah. Akcija je zavzela velik obseg. Nedavno so poklonili milijonski izvod svetega pisma nove zaveze kardinalu Legeru v Montrealu. Krst japonskega arhitekta Pred dvema letoma je prispel v Rim japonski arhitekt Osamu ShiozaM. Bil je na potovanju okoli sveta. Toda v Rimu se je ustavil. Stik s katoliškim svetom ga je pripeljal do Cerkve. V cerkvi svetega Štefana v Vatikanu je prejel sveti krst. Izbral si je ime prvega mučenca sv. Štefana. Krstil ga je japonski duhovnik. Kasneje mu je kardinal Traglia podelil zakrament svete birme. Sveti oče ga je sprejel v posebni avdienci. Cerkev v Belorusiji »Moskovski -list Pravda je potožil, da katoliška Cerkev v Belorusiji ne privlačuje samo starejših ljudi, ampak tudi mlajše. Duhovniki po svetu V svetu pride na vsakega duhovnika 6391 prebivavcev; katoličanov pa 1500. Ce bi hoteli vsaj deloma zadovoljiti vsem potrebam dušnega pastirstva, bi potrebovali dva milijona duhovnikov; dejansko jih je pa samo 400.000. Življenje je veljalo cirilmetodijski misli. Zedinjenje pravoslavnih kristjanov s Petrovim prestolom je prevzelo vse njegovo Življenje, od začetka redovništva do smrti. Očitno je, da nas Bog po njem kliče, da nadaljujemo tam, kjer je delo zastalo zaradi smrti Slomška in Strossmayerja in drugih naših velikanov v preteklosti. Tako torej stoje pred nami trije veliki sinovi naše domovine . — Slomšek, Strossmayer, Mandič — vsi trije prešinjeni od iste misli, zavzeti za isti ideal, do dna duše predani veliki zgodovinski nalogi slovanskih svetih bratov. Poslušajmo torej njihov glas, poprimimo se z vsemi silami cirilmetodij-ske misli! Posebno se trudimo, da se Apostolstvo sv. Cirila in Metoda med nami kar najbolj razvije in razširi! Če je bilo kdaj potrebno in pomembno, je danes. Danes, ko se v duši Cerkve znova bude upi, da se bomo približali■ vzoru verske in cerkvene edinosti v svetu, o kateri je govoril Kristus pri zadnji večerji. Danes, ko katoliška Cerkev pod vodstvom papeža Jan& za XXIII. napenja vse svoje miroljubne sile, da odstrani vse ovire, ki so temu velikemu cilju na poti. Pa tudi drugače pomagajmo napredku duhovne oporoke velikih slovanskih apostolov. V tem naj se enako trudijo naši duhovniki in verniki. Duhovniki naj v svojih govorih ljudstvu odkrivajo lepoto svetniške podobe velikih slovanskih bratov in njihovega zgodovinskega poslanstva; verniki pa naj se navdušujejo za vzor popolne zvestobe Cerkvi in svetemu očetu, papežu, pri tem pa z ljubeznijo mislijo na tiste krščanske brate, ki skupaj z nami verujejo v Kristusa, pa so odšli iz skupne staje in ne priznavajo oblasti skupnega pastirja. GLAGOLSKO BOGOSLUŽJE Pri tem pa ne smemo pozabiti še na eno pomembno zgodovinsko dediščino svetih bratov: na staroslovensko bogoslužje zahodnega obreda, ki se je v teku stoletij udomačilo skoraj po vseh škofijah Istre, Hrvaškega Primorja in Dalmacije. Če nič drugega, je to bogoslužje dokaz, kako se katoliška Cerkw v želji, da v svetu utrdi kraljestvo božje resnice in Kristusovega evangelija, zna prilagoditi duhu, navadam in prilikam vsakega naroda, držeč se pri tem Pavlove misli: Vsem sem vse postala, da vse pridobim za Kristusa! (Prim. 1 Kor 9, 22) Da, Cerkev je velika, draga mati vseh narodenk Ne pozabimo tega nikdar! Ne pozabimo slednjič, da sta sv. Ciril in Me tod svoje uspehe za cerkveno edinost, za slovanski književni jezik, za slovansko bogoslužje in za ustanovitev posebne slovanske cerkvene pokrajine dosegla z zgledom svetega življenja. Njuno versko in književno delo, ožarjeno s svetniškim sijem, nas opozarja na Kristusov opomin: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5, 16) (Konec ) iiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiituitiiiiiiiiiitiuiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Teden kmečke mladine V Madridu so zaključili teden, posvečen kmečki mladini. Zastopana je bila kmečka mladina iz 11 držav. Leta 1965 bodo v Miin-chenu organizirali festival evropske kmečke mladine. Katoliški časopisi v Nemčiji Naklada vseh katoliških časopisov v Nemčiji doseže 15 milijonov. Škofijski tedniki dosežejo naklado 2,400.000. Nove ideje med delavci Milanski nadškof kardinal Moratini je govoril pri nekem zborovanju krščanskih delavcev. Med drugim je dejal: V delavskem svetu veje danes nov duh. Materia-lizam je izpostavljen avtokritiki, ni več na pozorišču in ne ukazuje več. Med samimi marksisti je mogoče opažati znake negotovosti in omahovanja. In vi, krščanski delavci, jim lahko date vzgled trdnosti, ki je drugi nimajo, a jo vi zajemate iz božje modrosti, ker poznate pravi nauk. Vaš stik z delavskimi tovariši ne sme izražati ponosa nad resnico, ampak ljubezen iz resnice. Pomagajte jim, da bodo znali premagati trenutke zapuščenosti, brezbrižnosti, nezaupanja, v katerih se večkrat znajdejo. Pokažite jim, da jih razumete; dajte jim možnost za prijateljski in veder razgovor. Približajte sc jim, čeprav so vas še včeraj zasmehovali, vam nasprotovali in se proti vam borili. Odpustite jim in povabite jih, naj se pripravijo na voli-konočnp obhajilo; stopite do njih in jim pojasnite, kar je prav in resnično. V soboto 23. marca ob 8h zjutraj sva odpotovala s č. g. A. Zalatelom iz Gorice proti starodavnemu Krku. Ta otok so poznali že stari Grki in ga imenovali Kuryt-ka; od tod so Hrvati dobili ime Krk; Rimljani pa so mu pravili Vegla in Italijani so iz tega napravili Veglia. Krščanstvo se je usidralo na otoku že zelo zgodaj in ustanovili so tam škofijo v 4. ali v 5. stol. Burja naju je spremljala po poti in v Crkvenici je postala že močan vihar. Tu sva se srečala s škofom iz Senja, iz Poreča, s pomožnim škofom z Reke msgr. Pavliši-čem, ki je obenem župnik v Ogulinu, in pa z ms.gr. Milanovičam iz Pazina. Prevoz čez morje je bil zaradi visokih valov težak, vendar smo <5krog 5h zvečer že bili na Krku, kjer so nas veselo sprejeli jubilant msgr. dr. Srebrnič in njegov pomočnik msgr. dr. Zazinovič, obenem s kanoniki stolne cerkve in škofom iz Maribora dr. Držečnikom, škofom iz Banjaluke, pomožnim škafom iz Dubrovnika in raznimi drugimi duhovniki. Saj se je slavja udeležilo kar 70 duhovnikov. Slovesen je bil naslednji dan pontifikal, ki ga je imel prevzv. g. jubilant; stolnica natrpana. V njej sem opazil veliko moških in otrok. Petje na koru odlično. Pelo je 36 pevcev iz Krka, ki šteje danes le kakih 1300 duš. Ob vstopu v cerkev je častitljivega škofa, ki ga je sv. oče povzdignil v 5S5S5S Kar me je najbolj razveselilo, je bilo dejstvo, da sem videl tako krepko in živo katoliško Cerkev v Jugoslaviji. Msgr. Pa-vlišič mi je pripovedoval, da je neki dan sedel v spovednici nepretrgoma 14 ur. Župnik z Malega Lošina mi je zaupal, da je stolnica vedno polna vernikov ob nedeljskih mašah. Msgr. Srebrnič mi je pravil o svoji duhovščini, tako čudoviti in tako poslušni navodilom škofa. Nobena nevšečnost ni motila celotne slovesnosti in našega potovanja. Msgr. G. Velei Sv. oče v ri Čast nadškofa, kot smo zvedeli prav ta dan, verna množica pozdravila z mogočnim ljudskim petjem. Oltar je blestel v bogatih srebrnih svečnikih, na strani pa je gorela lepo pobarvana sveča, ki jo je škofiji na Krku poklonil sv. oče Janez XXIII. Slavnostni govor v cerkvi je imel škof iz Senja dr. Burič. Pri darovanju so zapeli Hallerjev Tu es Petrus, ki .smo ga včasih slišali v goriški stolnici za praznik sv. Petra in Pavla. Po končanem pontifikalu se je častit- ljivemu jubilantu poklonila mladina, moška in ženska. Nakar se je razvil sprevod iz cerkve v škofijski dvorec, ki je se- zidan na skali nad morjem. Pri obedu so se oglasile razne napitnice, med drugimi je spregovoril v imenu Gorice msgr. Veloi in poudaril slavno preteklost krške škofije od 1897 do danes in želel, naj bi Hrvaška še nadalje ostala »antemurale chri-stianitatis«, utrjena obramba krščanstva, kot je dejal papež Inocenc XI. Pohvalil je domačo duhovščino tako pobožno, revno, apostolsko gorečo, ki globoko spoštuje svojega škofa,, krotkega in mogočnega, imenovanega Atanazij Jugoslavije, in ki je moral ne malo prestati v svojih 40 letih nadpastirske službe. Med drugim so ga v nerodnih letih po drugi vojrri napadli na Sušaku, ga sramotili, grdili, strgali škofovski križ. Ob koncu je v imenu administratorja i/. Nove Gorice in solkanske župnije spregovoril še g. Andrej Simčič, župnik in dekan iz Solkana. Popoldne so bile slovesne večernice in blagoslov z Najsvetejšim:. Vse je bilo velik praznik hvaležnosti do častitljivega starega nadpastirja; praznik, ki je daleko presegel vsa moja pričakovanja. Z veseljem sem znova videl svoje rodno mestece, hišo, kjer so bivali moji starši, cerkev, pokopališče, kjer počiva moja sestrica. S težkim srcem sva se v ponedeljek zjutraj poslovila od Krka in dragih nam ljudi. Burja je ponehala, morje je bilo mirno. Še kratek obisk trsatski Majki božji. Baziliko so pred kratkim prenovili. Nato naprej proti Gorici, kamor sva dospela pri večeru. Obisk, ki ga je sv. oče izvršil v nedeljo popoldne v župniji Regina Pacis v Osti ji, je •postal pravi triumf. Na desetine tisočev ljudi je svetega očeta navdušeno pozdravljalo vzdolž vse ceste, ki veže Rim z morjem. V Ostiji ga je spet čakala ogromna množica, ki ga je pozdravljala s tako prisrčnim navdušenjem, s kakršnim se pozdravljajo le izredne osebnosti, ki so si znale pridobiti vso naklonjenost in ljubezen. Na povratku se je papežev avtomobil moral štirikrat ustaviti, taka gneča je nastala na cesti. Sv. oče je dobrohotno odzdravljal ter očetovsko nagovoril navdušene množice. V Aciliji je skupina vaščanov postavila preprost slavolok z besedami v rimskem dialektu. V cerkvi Regina Pacis v Ostiji je sv. oče po postni pobožnosti govoril zbrani množici. Njegova preprosta, iskrena beseda je segla v vsa srca. Poudaril je, da Kristus na učil ne politike ne športa, temveč le resnico, zato tudi on, kot njegov namestnik, dela isto. Povsod hoče prinesti Kristusovo besedo in Kristusov mir. Vsi morajo biti nosivci miru. Še posebno je prosil starše, naj ne branijo svojim otrokom v duhovniški in redovniški stan. Na povratku je zopet prišla do izraza »muhavost« sv. očeta. Kar nentidoma' spremenil že začrtani program svoje poti. Izrazil je željo, da bi rad obiskal letališče v Fiumieinu. Ves sprevod se je nato u-smeril proti rimskemu letališču. Tu je s svojim obiskom presenetil na tisoče oseb, ki posebno ob nedeljah prisostvujejo zanimivemu življenju velikega letališča. In zopet navdušeni aplavzi in vzkliki. Vidno zadovoljen se je sv. oče na večer vrnil v Vatikan. HOJA n KRISTUSOM (Tihon Zadonskij) Dandanes se pri oznanjevanju moralnih dolžnosti zelo poudarja potreba po vrnitvi h Kristusu. Kristjani naj bi namreč spoznali, da je njihova življenjska naloga upodobiti v sebi Kristusa i:n v Kristusovem duhu oblikovati tudi svoje pozemeljsko delovanje. Smoter vseh moralnih obveznosti je torej hoja za Kristusom ali hoja za Kristusom je gonilna sila (in merilo) vse naše dejavnosti in prizadevanja. Hoja za Kristusom je največja dolžnost. Ljubezen do Boga in do bližnjega je njen živ in življenjski izraz. O vsem tem se veliko piše in strokovnjaki.iščejo poti, kako bi pokazali Kristusovo osebnost kot prapodobo in zgled katoliške nadnaravne nravnosti. V tako iskanje spada prav gotovo tudi knjiga dr. Stanka Janežiča, ki je v začetku leta izšla v Trstu. Z njo je pisec pokazal, kako je ruski pisatelj in redovnik iz osemnajstega stoletja, sv. Tihon Zadonskij, pojmoval »hojo za Kristusom«, kako jo je sam uresničil in kako v svojih spisih pojasnil. Knjiga je izšla v italijanščini (Imitazio-ne di C-risto secondo Tihon Zadonskij), ker gre za doktorsko disertacijo, ki jo je dr. Janežič predložil za doktorat na Papeškem vzhodnem znanstvenem zavodu v Rimu. Ima kar 225 strani. Bravcu bo odprla ne samo pogled v bogato zakladnico krščanske askelike plodovitega in zanimivega ruskega »starca«, ampak mu bo dala marsikatero pobudo za uresničenje Kristusove zapovedi o ljubezni. Knjiga se bere z lahkoto in z veseljem, čeprav gre za znanstveno delo. škoda le, da bosta hvaležnega bravca motila pogosto citiranje odlomkov iz svetnikovih spisov in znanstveni aparat, znanstvenika pa značaj spodbudnega berila. Lojze Škerl Čemu Zveza cerk = FILM = V zadnji številki smo poročali, da so v Trstu ustanovili Zvezo cerkvenih pevskih zborov. Na ustanovnem občnem zboru je dr. Zorko Harej imel govor, v katerem je pojasnil namen in cilje, ki si jih je Zveza zastavila. Ker bodo njegova izvajanja zanimala tudi druge naše bravce, smo iz tega govora izbrali glavne misli, ki jih tu podajamo. (Ured.) Pevska zveza druži pevce nekega kraja ali del njih v organizem, da ga s svojo učinkovito prisotnostjo poživljajo ter od njega prejmejo moč, smernice in navodila za svoje pevsko delo. Danes ismo se zbrali, da ustanovimo Zvezo cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Rekel sem, da je zveza združitev nekega števila ljudi v čvrst organizem, z udi, člani in glavo, odborom, predstavništvom. Za marsikoga ima .beseda odbor čuden prizvok zaradi zlorabe te besede zlasti v tej povojni dobi; vendar v zdravem pomenu označuje ta beseda majhen krog oseb, izbranih iz neke skupnosti, ki se odlikujejo po svoji sposobnosti, prizadevnosti, po dobri volji in požrtvovalnosti. Naloga pevske zveze je voditi, urejati in vskladiti pevsko umetnost in delo v nekem kraju. Naša zveza bo vršila isto vlogo na Tržaškem, najprej v prid cerkvenega petja in nato, če bodo razmere in potrebe pokazale, tudi v prid necerkvenega petja. NAMENI ZVEZE V tem svojstvu bo Zveza cerkvenih pevskih zborov: Redovniki v Trstu V tržaški ulici S. Anastasio v bližini glavne postaje imajo klaretinci (»Padri spagnoli«) veliko novo cerkev brezmadežnega Srca Marijinega in iz nje upravljajo obširno župnijo. Na praznik sv. Jožefa so praznovali petdesetletnico svojega prihoda v Trst. Ob tej priliki jim tudi mi čestitamo in jim želimo pri apostolskem delu obilo božjega blagoslova. Podjetni patri klaretinci so odkrili precej poklicev in imajo sedaj v svojih vrstah več patrov iz naših slovenskih družin. Ti so na delu po raznih italijanskih mestih — celo na Siciliji —, samo v Trstu ni nobenega. Niso nam znana njihova redovniška pravila, -a zdi se nam le čudno, da v vseh teh letih ni bilo v Trstu (vsaj tako se nam zdi) nobenega patra, ki bi lahko stopil v še tako zakotno spovednico, spovedoval v slovenščini in bil našim ljudem — predvsem župljanom — dober voditelj in pastir. Pišemo tako, ker čutimo, kako krvavo potrebujemo v Trstu kakega dobrega slovenskega spovednika redovnika, posebno za naše izobražence, ki ne bi imel skrbi pri dušnem pastirstvu in bi se zato mogel posvetiti le spovednici in duhovnemu vodstvu med Slovenci. V Trstu je več redovniških hiš raznih redov in kongregacij (jezuiti, kapucini, salezijanci, frančiškani, klaretinci, karmeličani, serviti). Dobrih in sposobnih slovenskih redovnikov iz vseh teh redovniških vrst je po svetu še veliko, tudi v Italiji. A v Trst ne spadajo, kakor se zdi. Zakaj ne? Morda se zdi škoda pošiljati koga v Trst za nekaj Slovencev, morda celo rdečih? Morda redovniška pravila tega ne dopuščajo? Morda ni razvidna potreba, ki bi upravičevala tako žrtev? Potreba je velika. Naj ne ostane zato naša prošnja le prazna beseda. ' Dr. 1) pomagala pevovodjem, kjer je potrebno, pri nabiranju in izbiranju novih zborovih članov. Izredno važna naloga je to, saj bi brez pevcev bila vsaka naša nadaljnja beseda in vsako naše dejanje v tej smeri odveč. Je pa tudi delikatna naloga, ker je rekrutiranje novih pevskih moči mnogo odvisno tudi od našega osebnega ugleda in vpliva. In težka naloga, ker so pri vsej sedanji poplavi različnega petja in raznovrstne glasbe, ki jih ima vsakdo pri roki, da utešd svojo željo in slo po glasbi, ter pri različnih okusih sedanje mladine naše vaje napor, na katerega današnji človek ni več navajen. Da se torej nekdo odloči za pevca in da redno in marljivo obiskuje pevske vaje, je največkrat rezultat vzgoje, predvsem verske vzgoje, ker vsak človek je dolžan na najbolj primeren in popoln način častiti Boga. Pevec mora zato izkoristiti tudi svoj pevski dar. Poleg tega, če si bo usvojil melodijo in misel nabožne pesmi in ju dostojno podal, bo svoje občutje prelil tudi na poslušavoe ter s tem opravil dvojno dobro delo. Delno vpliva na pevca tudi umetniška vzgoja, ker se zaveda, da poleg modne glasbe, ki premine kakor modna obleka ali noša, živita glasba in pesništvo globokih korenin in trdnih temeljev ne tako razkošno in vidno, toda globoko življenje trajne vrednosti. Poglabljati se v glasbo in jo osvajati, plemeniti duha, vzgaja osebnost, če-sto očisti človekovo notranjost bolnih usedlin, kar so stari Grki, ki so imeli glasbo za eno najvažnejših sestavin zgrajene o-sebnosti duševno in telesno popolnega Grka, imenovali katarzo. V tej zvezi velja podčrtati še en važen učinek zborovskega petja, in to je družbeni. Petje odpre duše, zbliža srca, prežene nezaupanje, nevoščljivost, sebičnost in u-stvari slogo in edinost najprej v zboru, na vasi in končno v narodu. Ta družbeni pomen so poznali in poznajo mnogi narodi. Zaradi takega blagodejnega vpliva zborovskega petja skušajo tudi nekatere nove države gojiti in širiti zborovsko petje. POMAGATI PRI IZBIRI PESMI 2) Zveza bo pevovodjem pomagala pri izbiranju primernih pesmi. In če bo z božjo pomočjo in s sodelovanjem vseh vas možno dobiti zvezd stalen sedež, kjer bo na razpolago vsaj del bogate slovenske zborovske literature, tedaj pač ne bo težko dobiti skladb, ustrezajočih raznim okusom in različnim potrebam. Zveza bo tudi skušala biti pobudnica in spodbudnica k razširitvi pevskega repertoarja, da ne bodo po naših cerkvah in vaseh zvenele vedno iste pesmi, ki postanejo po dolgem času, brez učinkovitega obnavljanja, kakor bla-gozveneče cimbale brez žlahtnosti in vsebine. Treba je vliti vanje novega življenja, najti in sprostiti nove vzmeti tradicionalnim sporedom, jih obogatiti z vključevanjem novih 'in starih še nepoznanih skladb. S tem se bo zveza tudi oddolžila avtorjem, ki so poklanih narodu skladbe, med katerimi so nekatere pravi biseri, a ležijo sedaj pozabljeni morebiti v zaprašenih omarah posameznikov in društev. Zveza bo skušala dobiti skladbe novejših živečih avtorjev. Dobiti ali naročiti bo tudi treba skladbe, ki so v skladu z novimi liturgičnimi predpisi, ter za vse, kar se bo zdelo potrebno, bo skušala Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu navezati stike s predstavniki slovenskega glasbenega življenja v drugih škofijah in tudi v matični državi. PEVOVODSKI TEČAJI Kako naj pevovodje učijo pevce, vzgajajo njihove glasove, oblikujejo glasbeni čut in ostrijo ritmičnega, da si ustvarijo čim prožnejše in sposobnejše pevsko telo, s katerim bodo gojili zborovsko umetnost, ki spada med značilne težnje slovenske duše, bo naloga pevoVodskih tečajev, ki jih bo zveza prirejala, da bodo povovodje in organisti pripravljeni in dorasli svojemu poslanstvu. ZAMENJAVA PEVOVODIJ 4) V želji, da petje na Tržaškem čimbolj e uspeva, bo Zveza, seveda s pristankom prizadetih oseb, skrbela za kako začasno zamenjavo pevovodij ob kaki posebni priliki, da pevci slišijo in čutijo interpretacijo nekaterih skladb od človeka z različno občutljivostjo, izobrazbo in rutino. Da zaveje včasih nekaj tujega vetra, je koristno za pevce in za pevovodje. SKUPNI NASTOPI 5) Obstoj Zveze cerkvenih pevskih zborov, njena umetniška višina, njena disciplina in prožnost bodo najbolj vidne ob skupnih nastopih. V zadnjih letih jih je bilo nekaj. Koncerti božičnih pesmi so se v splošnem lepo razvili. Katere skupne nastope naj bi zveza imela, kje, kdaj; nastopi posameznih zborov, koncerti na radiu, o vseh teh in o drugih vprašanjih, ki se bodo v teku časa pojavila, bodo odločali vsi člani na zborovanjih, kamor bodo poklicani, da se izrečejo o delu Zveze, si izmenjajo misli in prinesejo nove predloge. VZGOJA K DRUŽABNOSTI 6) Zveza bo gojila tudi družabnost. V ta namen bo priredila izlete, ki bodo poleg razvedrila težili tudi za tem, da se pevci in pevovodje med seboj spoznajo in se prijateljsko tesneje povežejo, da si bodo v bodoče laže .pomagali. FINANČNI POLOŽAJ PEVOVODIJ 7) Zadnja tdčka mojega kratkega razmišljanja je ugotovitev, da je materialni, finančni položaj pevovodij eden najbolj zanemarjenih. Danes, ko je socialno vprašanje toliko napredovalo, da je skoraj vsako, tudi malo pomembno delo plačano, se zdi pevovodski stan osamel ostanek iz idealistično usmerjene preteklosti. Vendar koliko ur, koliko izčrpajočega dela in včasih tudi denarja je potrebno, da pevovodja more dostojno opravljati svoje delo! O tem se je že govorilo in razpravljalo. Problem je težak, čeprav ne gre še za pravo mesečno plačo, kar bi bilo povsem pravično, pač pa za nekako nagrado v priznanje pevovodjem za njihov trud. Saj drugega navadno ne' dobijo, večkrat niti zahvale ali pohvale, ki bi marsikdaj bila v moralno oporo tem ljudem, ki često ostajajo zvesti svojemu idealu sredi splošne brezbrižnosti. ZAKLJUČEK Skušal sem podati nekaj splošnih misli o Zvezi cerkvenih pevskih zborov, njenem pomenu in poslanstvu. Rekel sem nekaj splošnih in do neke mere apriornih, ker že omenjene točke bi rabile obširne osvetlitve in dokazov in ker obstaja še mnogo vprašanj in ne samo obrobnih in korolar-nih. če primerjamo dejansko stanje z nalogami, ki bi jih morala Zveza opraviti, smemo upravičeno reči, da ni Zveza samo koristna, temveč da je potrebna in nujna. Ne trdim, da bomo z njeno ustanovitvijo odkrili novo oelinp ali se povzpeli do poslednje modrosti, a trdno upam, da bo z njenim nastankom začela na Tržaškem doba pevskega preroda in razmaha, če bodo vsi člani iskreno, nesebično in učinkovito sodelovali, če jo bodo prijatelji in vsi Slovenci z naklonjenostjo sprejeli in jo po svojih močeh podprli. »Proces v Veroni« Režiser Lizzani si je prevzel težko nalogo, predvsem pa odgovornost, ko se je lotil snemanja filma »Proces v Veroni«. Znano je, kako marsikateri reagirajo na filme, ki govorijo o fašizmu, o odporniškem gibanju. V tem slučaju je bilo treba še večjega poguma, saj so mnoge osebe, ki jih film prikazuje, še žive. Poleg tega pa je snov sama zelo kritična in tudi precej aktualna; prikazati na platnu tedanje zgodovinske dogodke .pomeni zbuditi ostre polemike na eni in drugi strani. Koliko se je režiser držal zgodovinske resnice, ne moremo ugotoviti. Priznati pa mu je treba, da je ustvaril odlično delo, ne morda toliko s kinematografskega vidika kolikor s tega, da je njegov film zgodovinski 'dokument. Izognil se je nevarnosti, da bi zašel v patetičnost, zlasti pri dialogih med Mussolinijevo hčerjo Eddo in njenim možem Cianom. Rekli bi lahko, da je to delo bolj podobno dokumentarju kot filmu z vsebino. In zasluga za to gre režiserju, ki se ni ustavil pri posameznih osebah, temveč je objel tedanje dogodke in prikazal tedanjo kaotično situacijo. Pri tem je dosegel 'izredno učinkovitost. Film pritegne z veliko silo gledavčevo pozornost že v samem začetku in ostane tak do konca. V njem ni stopnjevanja, ki privede dejanje do vrhunca; v nekem oziru bi -lahko rekli, da je celoten film en sam vrhunec. Prav s tem je uspelo režiserju doseči, da je na najučinkovitejši način prikazal tedanjo zmešnjavo. Zelo posrečeno je znal izbrati igravce, ki so se tako vživeli v svoje vloge, da pozabimo na film, ko jih gledamo: zdi se nam skoro, da imamo pred seboj junake tedanjih dogodkov. Igravci so, -razen Silvane Mangano, -vsi nepoznani. Nekateri tudi fizično odgovarjajo osebam, ki jih predstavljajo, tako n. pr.: Mussolinijeva žena Rachele, maršal De Bono, precej pa tudi grof Galeazzo Ciano. Lahko zaključimo, da je film »Proces v Veroni« odličen dokument, zlasti za tiste, ki niso o tedanjih 'dogodkih nič poučeni. Zato je priporočljiv vsakemu zrelemu gle-davcu, ki bo v tem fiknu prav gotovo našel veliko zanimivega. Pohvaliti moramo tudi glasbeno -spremljavo, ki zelo dobro izraža ozračje, v katerem so se dogodki odigravali. Četudi je morda kaka napaka s filmskega stališča, je spričo posrečene ustvaritve težke in nevarne snovi kaj lahko prezreti vsako pomanjkljivost. Film je primeren za odrasle. Mira Porast prebivavstva na Reki Prebivalstvo na Reki je doseglo 140 tisoč duš in pomeni porast za 13 tisoč duš v zadnjih štirinajstih mesecih. Po časnikarskih reških virih je ta porast pripisovati vseljevanju hrvaškega prebivavstva. NOVE ŠMARNICE. Iz Argentine, smo prejeli nove šmarnice za leto 1963. Spisal jih je lazarist Franc Sodja. Naslov šmarnic : Kraljica apostolov. Nove šmarnice so zelo primemo majniško branje, ker so kratke, jedrnate in prepletene z modernimi zgledi. Upanje je, da jih do meseca maja dobimo zadostno število za tiste, ki jih naročijo. & 2 --1. — Kako lepo je pri skavtih na poletnem taborjenju Radio Trst A Od 31. marca do 6. aprila Nedelja: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice sv. Justa. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otrok iz morja«. — 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Boršta. — 12.15 Vera in naš čas. — 15.20 Portret v miniaturi: Oscar Valdambnbri. — 17.00 Za smeh in dobro voljo. — 18.30 Obisk v naši diskoteki: (7) »Ivan Kralj«. — 21.00 Iz slovenske folklore: »Pripovedke o kra-škern podzemlju«. Ponedeljek: 12.00 Iz slovenske folklore: »Pripovedke o kraškem podzemlju«. — 18.00 Violinist Dino I-vicevich. — 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah: (7) »Schubertov, Chopinov in Brahmsov glasbeni navdih«. — 19.00 Radijska univerza: »Avtomobil« (9) »Načini krmarjenja in zaviranja«. — 19.30 Postni govori: Dr. Angel Kosmač: »Kristus — kruh življenja«. — 20.30 Verdijeve proslave. I. oddaja. - Giuseppe Verdi: »Macbeth«, opera v štirih dejanjih. Torek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Italijanščina po radiu. — 18.30 Iz del dunajskih klasikov. - Wolfgang Ama-deus Mozart, Franz Joseph Haydn. — 19.00 Pisani balončki. — 21.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij«. II. Oddaja. — 21.30 Koncert flavtista Miloša Pahorja in kitarista Bruna Tonaz-zija. — 22.00 Znanost in tehnika: »Problem hladne luči«. Sreda: 12.00 Zgodovinske zanimivosti. — 18.00 Julijski in furlanski zbori: Zbor »Emesto Solvay«.' — 18.30 Jugoslovanski skladatelji: Petar Konjovič. — 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico. — 20.30 »Bo prešlo«, radijska drama. — 21.45 An-tonin Dvorak: Stabat Mater, op. 58 za soliste, zbor in orkester, četrtek: 12.00 Roman v nadaljevanjih. Nikolaj Vasiljevič Gogol: »Vij«. II. Oddaja. — 19.00 Lepo pisanje,'vzori in zgledi mladega rodu. — 20.30 Simfonični koncert Orkestra italijanske radiotelevizije iz Milana. Petek: 12.00 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Sopranistka Alina Bolechovvska. — 18.30 S koncertov »Camerate Musicale Trie-stine«. — 19.00 Radijska univerza: O pojmu pravice in njegovi zgodovini (11) »Pravica in svoboda«. — 19.30 Postni govori: Viljem Žerjal: »Življenjska zveza s Kristusom«. — 20.30 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Iz pesniških gajev: »Jože Šmit«. t Sobota: 12.00 Po širnem svetu. — 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke. — 15.30 »Pepel«, radijska drama. — 17.20 II. vatikanski koncil. Poročila in komentarji o vesoljnem cerkvenem zboru. — 18.00 Sodobna slovenščina. — 19.00 Družinski obzornik. — 20.40 Zbor s Proseka-Kontovela, ki ga vodi Ignacij Ota. — 21.00 Za smeh in dobro voljo. ll)lllllllllllllllllillll!lllj|||||l!llllllllllllll|j|||||||||||ll!lllllllllllllHIIIIIIIIII)lllllllllllllltlllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll)lllllllllt^ Msgr. G. VELCI: do ^udoosfcifi go ca Iz Aleppa v Damask Ko smo zapustili Aleppo smo si ogledali goro, na kateri je živel slavni pu-ščavnik sv. Simon Stilit. živel je v 5. stoletju in sicer tako strogo spokorno življenje, da ga današnji človek, zakopan le V čutne užitke ne more razumeti. Potem, ko je dolgo lot živel v samostanu, si je szbral za bivališče steber visok 17 metrov, '''a njem je stal noč in dan, v vročini •n vetru ter molil in delal pokoro ter Sc priklanjal neštetokrat tako globoko, da se je z glavo dotaknil nog. želel si je sam z Bogom, a mu ni uspelo, ker 56 je sloves njegove svetosti kmalu razširil ne le okrog Antijohije, ampak po vsem Vzhodu in prišol celo v Španijo in gulijo. Od vseh strani so ljudje priha-lah na to goro sredi rodovitne Antiohij- ske ravnine, da so ga videli, slišali in se mu priporočali. Mnogo čudežev je Bog naredil po njegovi priprošnji pri tem stebru, saj je na njem živel celih 37 let. V tistih burnih časih krivih ver je bil sv. Simon kot steber prave vere. Neko jutro so ga našli mrtvega na stebru v legi globokega priklona. Našel je mnogo posne-mavcev, ki so jih imenovali staliti, kot so sv. Simona imenovali stalita. Njegovo truplo 'so prinesli v Antijohijo in od tam v cerkev sv. Modrosti v Carigrad. Na stebru so zgradili lepo baziliko, podobno cerkvi sv. Petra v Rimu. Nad stebrom je kupola cerkve, cerkev ima po tleh krasen mozaik. Poleg cerkve je velik samostan ves iz kamna, ki ga prav zdaj obnavljajo. Skozi vsa stoletja so mnogi romarji obiskovali ta kraj, saj mrtvi svetnik ima še vedno živo besedo za vse čase: molitev, pokora in apostolat. Potovali smo dalje po puščavi. Naleteli smo na kos rimske ceste, ki se zdi, da so jo pravkar naredili, čeprav je že od tega skoro dva tisoč let. Dospeli smo v Damask, prestolnico Sirije s 550.000 prebivalci, ki so povečini mohamedanci. Kristjanov je le 50.000 različnih obredov. Damask je eno izmed najlepših in najbogatejših mest Orienta, ki se ponaša z zgodovino 6000 let. Obiskali smo slovečo mošejo Omiadov, ki v posebni kapeli hrani — kot so pripovedovali — glavo sv. Janeza Krstnika. Ostanki izredno lepih mozaikov jo krasijo, ki so jih rešili ob velikem požaru v preteklem stoletju. Odlikujejo se po pestrosti živih barv. Po Mohamedovem nauku bo na minaret ali stolp te mošeje prišol Jezus Kristus, ko bo sodil človeštvo. Nedaleč od nje je Saladinov sarkofag. Saladin je bil vojskovodja, ki je zavkd leta 1197 Jeruzalem. Sveto mesto je ostalo potem pod oblastjo mohamedancev skoro osem stoletij, do leta 1918. Nas je v tem mestu posebno zanimal kraj spreobrnjenja sv. Pavla, Ana-nijeva hiša, Ravna ulica in kraj, kjer so sv. Pavla spustili čez mestno obzidje v košari, ker so ga Judje iskali, da ga umorijo. Tu je bežal pred svojimi rojaki, kot na dolgo poročajo Dela apostolov, ki tvo- rijo prvo zgodovinsko knjigo Kristusove Cerkve. Iz Damaska v Jeruzalem Pot smo nadaljevali po cesti, ki jo je pred skoro 4000 leti prehodil Abraham; res prava pot očakov. Prišli smo v Jordanijo in obiskali ruševine Geraze, ki so jih v zadnjih letih izkopali arheologi iz Združenih držav Amerike. To je pravi gozd stebrov. Mesto je slovelo zlasti v 5. stoletju in je bilo pozneje porušeno od potresov. V daljavi smo videli goro Nebo, od koder je Mojzes zrl obljubjeno deželo in je tam potem tudi umrl. Na Vrhu te gore je kapelica, posvečena Mojzesu, temu velikemu voditelju izraelskega naroda. Proti poldnevu smo dospeli v Amman, prestolnico Jordanije. Ob obzidju mesta Amrnana je bil na Davidov ukaz umorjen Urija, mož Bersabeje, ki si jo je potem vzel za ženo David in je bila mati kralja Salomano. Ta dvojni Davidov zločin je bil povod, da je kralj sestavil spokorni psalm »Miserere«, ki je res pesem spokorjenega grešnika. iimiiinuiii V .Ammanu, nekdanjem mestu Filadelfija, smo videli ruševine mogočnega rimskega gledališča. Mesto, ki je bilo pred 60 leti še skromna vas, šteje danes 200.000 prebivalcev. Na vzvišenem kraju je palača kralja Husseina, ki je zelo prijazen mož. Poročil je neko angleško katoličanko, ki je morala po državnem zakonu prestopiti k mohamedanstvu. Po kosilu smo šli k Mrtvemu morju in nato k reki Jordanu, na kraj, kjer je bil krščen naš Gospod Jezus Kristus. Obiskali smo nato mesto Jeriho, ki leži sredi oaze z bujnim rastlinstvom. Tam smo videli tudi vodnjak preroka ELizeja, ki je spremenil slano vodo v sladko. Mesto Jeriho je sestavljeno iz treh delov: starega mesta, mesta križarjev in modernega mesta. Ob njem je gora, kjer se je naš Gospod postil 40 dni pred nastopom javnega življenja. Tam smo vddeli tudi pravoslavni samostan, kjer menihi delajo izredno težko pokoro. Na pobočju gore smo videli stolp, kjer so našli sledove 16 različnih kultur. (se nadaljuje) mm* OR Delavci so podarili goriškemu nadškofu zvon Goriški delavci so na pobudo posebnega rimskega centra, ki želi v spomin na vatikanski koncil II. podariti vsem italijanskim škofom spominski zvon, sklenili, da bodo goriškemu nadškofu podarili ta pomembni dar na praznik sv. Jožefa. Delavci iz Gorice in Tržiča so se z veseljem odzvali temu vabilu in so na praznik sv. Jožefa ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani nadškofijske palače podarili nadškofu Pangraziu lep zvon. Ob 9. uri je na praznik sv. Jožefa imel goriški nadškof v kapeli sv. Karla sveto mašo, kateri so prisostvovali številni delavci in njihove družine. Velike slovesnosti v Tržiču Trst in Tržič sta doživela v nedeljo nepozaben dan, ki je kronal dolgotrajno in naporno delo naših ladjedelniških delavcev in mehanikov. V Trstu je v izredno lepem sončnem jutru zdrsela v morje velika prekooceanska ladja »Raffaelo«, v Tržiču pa so popoldne slovesno otvorili veliko elektromehanično delavnico. Pri pr- vi in drugi slavnosti je bil navzoč tudi predsednik republike Segni. V Tržič je Segni s svojim 'spremstvom prispel popoldne. Blagoslovitev novih elektromeha-ničnih delavnic je izvršil goriški nadškof Pangrazio, Eki je tudi prvi pozdravil visokega rimskega gosta. Bile so navzoče vse najvišje goriške, tržaške in tržiške oblasti ter predstavniki tržiških ladjedelnic. Glavni govor je imel ravnatelj Ansalda ing. De Leonardis. Za njim je govoril še minister Giorgio Bo ter tržiški župan, ki je predsedniku vlade podaril simbolični dar — mestni ključ. Predsednik Segni se je vidno ganjen zahvalil za iskren sprejem. V imenu tržiških delavcev pa je Giuseppe Lorenzon poklonil visokemu gostu xilografično sliko, ki predstavlja ribolov v pristanu Panzana. Predsednik Segni je nato pozdravil velikansko množico ljudstva, ki se je zbrala na trgu in bližnjih ulicah. Proti večeru se je z letališča v Ronkah z letalom vrnil v prestolnico. Avtomobilska cesta Villesse-Gorica V sredo 20. marca se je sestal goriški pokrajinski svet na izredni seji. Glavna točka sporeda je bila povezava Gorice z avtomobilsko cesto Villesse-Ljubljana. Za resolucijo, ki 'jo je predložil predsednik pokrajinske uprave, je glasovalo 17 sveto-vavcev, 6 predstavnikov KPI pa se je glasovanja vzdržalo. V resoluciji zahteva pokrajinski svet, naj pristojne oblasti odvzamejo vse potrebne ukrepe za gradnjo priključka z avtostrado in sicer vsaj od Villessa do Majndce. Predloženi so bili trije načrti in odborniki so se odločili za priključitev pri Villessu, ki je najkrajši in najoenejši. Zanj so že določili dve milijardi lir iz sklada 100 milijard, določenih za take priključke po vsej državi. Gradnja te ceste je za Gorico zelo važna z gospodarsko turističnega stališča, ker ji zagotavlja večji mednarodni promet. Bolniki v sanatoriju protestirajo Bolniki goriškega sanatorija v ulici Vit-torio Veneto so v petek 22. marca napovedali gladovno stavko in jo tudi izvršili. Na ta način so protestirali proti raznim pravilom sanatorija in proti hrani, ki da je nezadostna in slaba. Gladovne stavke so se udeležili vsi bolniki. V soboto je bil položaj v sanatoriju skoro normalen, le nekateri bolniki so se še uprli, da si no bodo sami pospravljali postelje, ker da je to delo postrežnic. Žabnice ISKE NOVICE Število volivcev v goriški pokrajini V 25 občinah naše pokrajine so za prihodnje državnozborske volitve našteli 100.605 volivcev. Od teh je 47.521 moških in 53.084 ensk. Valivni urad je že začel razdeljevati valivnice na dom. BAZOVICA - GROPADA PADRICE - PESEK učenci osnovnih šol vabijo šolske predstojnike, starše in vse prijatelje na vorom, Marsikomu je bilo žal, da so ti dnevi tako hitro prešli, saj smo lepe govore zelo radi poslušali. G. Močniku se Zabničand prisrčno zahvaljujemo za lepe navke, ki nam jih je v teh dneh dal v upanju, da ga bomo še kdaj slišali v naši župni cerkvi. Zahvala velja- tudi našemu novemu g. župniku g. Černetu, ki nam je poskrbel izrednega govornika, tako da je bil praznik nadvse slovesen. Brezplačen ogled muzejev Od 31. marca do 6. aprila bodo po vsej Italiji praznovali VI. muzejski tedem. V tem tednu bo obisk vseh muzejev brezplačen, kar bo še posebno ugodno za šolarje Šolarji pa bodo morali biti v spremstvu učiteljev. — V Gorici prideta v poštev dva muzeja: vojni muzej v palači Attems in zgodovinski muzej na gradu. Ra jbel j Kakor je že znano, smo rudarji po več mesečni stavki dosegli novo delovno pogodbo, ki se je precej prilagodila ostalim rudarjem Evrope. Stavka pri nas je potekala disciplinirano in mirno. Na zunaj je pa izgledalo kot da smo v Kongu ob času nemirov. Saj je bilo tu kar čez 100 orožnikov v popolni vojni opremi in pripravljenosti. Prišli so od vseh krajev, celo iz Trsta. Nekateri so govorih lepo slovem ščino. Že po prvih dnevih stavke so spoznali, da imajo opraviti z zrelimi rudarji in igrali smo po gostilnah skupaj karte, ker zunaj je bilo 20° pod ničlo. Huda zima je tudi -popustila. Voda, ki je nismo imeli nad 2 meseca, je po odjugi zopet prišla. Z zgoraj omenjeno stavko je v glavnem končana, treba pa bo še urediti razne postranske zadeve, ki ob razumevanju ravnateljstva ne bo kot upamo delalo prevelikih težav. SKUPNO ŠOLSKO PRIREDITEV ki jo priredijo v nedeljo 31. marca v župnijski dvorani v BAZOVICI vstop z vabili začetek ob 17. uri med odmori srečolov za mladinski dom sto, a zelo temeljito govoril o temi: kako skrbimo za zdravo rast naših otrok in kako jih obvarujemo pred nalezljivimi bolezni. Silno zanimivo je bilo njegovo izvajanje o cepljenju otrok. Prof. dr. Maks Šah je pa predaval o vzgoji, otroka, ki mora temeljiti na vsestranskem dobrem zgledu staršev. Po predavanju smo gledali vzgojni film —: Nedolžni krivec. Fikn prikazuje starše, ki nimajo časa, da bi se zanimali za probleme svojega otroka, in ga s tem nehote oddaljijo od 'sebe. Iz tega se rodi hudo medsebojno nerazumevanje, ki privede starše in otroka, do usodnih korakov. Naj bi vzgojni večeri obrodili dobre sadove v naši mladini. Prireditelji večerov imajo samo ta namen. RZASKE NOVICE Kdo proslavlja 8. marec Politično življenje na Tržaškem Na Tržaškem bo pri političnih volitvah nastopilo enajst list. Od treh, ki so bile potrjene, sta dve zmagali v Rimu, kamor sta se pritožili. Od nastopajočih strank je 9 italijanskih, 1 slovenska in 1 indipen-dentisrtična. Med našimi ljudmi vlada veliko zanimanje za Skupno slovensko 'listo. Veseli so, ker smo se vsi demokratični in zavedni Slovenci združili na skupno listo. Marsikdo obžaluje, ker so nekateri naši ljudje še tako zaslepljeni, da delajo tlako neslovenskim strankam in tako zmanjšujejo število slovenskih ter večajo število italijanskih glasov. Zgodovina bo ugotovila, da nimajo prav, kakor nima prav »Primorski dnevnik«, ki zapeljuje naše ljudi, naj volijo italijansko komunistično partijo ter italijansko 'socialistično stranko, čeprav dobro ve, da se v teh strankah govori in uraduje v neslovenskem jeziku, da je njihovo vodstvo italijansko in da naše ljudi nujno potujčujejo, tako da bi počasi prav zaradi takšne politike pri na-s nastale enake razmere kakor v Beneški Sloveniji, če ne bi imeli lastnih slovenskih političnih organizacij. Italijanski komunisti in. socialisti sladko govorijo o Slovencih zdaj pred volitvami, ker so jim dragoceni naši glasovi. Po volitvah pa bodo -plača ljudem za razlaščeno zemljo takšno odškodnino, ki odgovarja tržnim cenam zemljišč. Splavitev ladje Raffaello V nedeljo 24. marca so v ladjedelnici Sv. Marka splavili 43.000-tonsko potniško ladjo Raffaello. Splavitvi je prisostvoval predsednik republike Segni. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavnik vlade minister za državne soudeležbe Bo, predstavniki parlamenta, voditelji plovbne družbe »Italia«, za katero je bila ladja zgrajena, predstavniki Združenih jadranskih ladjedelnic, generalni vladni komisar, tržaški župan in razne druge krajevne osebnosti. Botrica je bila gospa Merzagora, soproga predsednika senata. Po blagoslovi tri, ki jo je opravil tržaški škof msgr. Santin, in po priložnostnih nagovorih je zdrsela v morje ta doslej najpomembnejša ladja, kar so jih zgradili v Jadranskih ladjedelnicah. Ladja Raffaello bo povezovala Sredozemsko morje s Severno Ameriko. Glavne karakteristike nove ladje, poleg izrednih u-dobnosti, ki jih bo nudila 1800 potnikom, so: dolžina 275 metrov, širina 31 metrov in hitrost 26,5 vozlov na uro. V MARIJINEM DOMU V ROJANU ponovijo v nedeljo 31. marca dekleta Marijine družbe iz ul. Risorta igro v štirih slikah iz dobe prvega krščanstva SESTRINA ŽRTEV Začetek ob 17.15 Med odmori s r e č o 1 o v ! Vabljeni! Gropada - Padriče Naša šola je priredila dva vzgojna večera za starše. Lepo število udeležencev priča, da se -starši zanimajo za srečo svojih otrok. Zdravnik dr. Doro Lovrečič je prepro- 8. marec je praznik vseh žena? Tako se je spraševala neka gospa. Odgovor je enostaven: Ne! 8. marec, v sedanjih razmerah ni praznik vseh žena. Ta dan proslavljajo in izkoriščajo komunisti. Da je to res, se lahko vsakdo prepriča v svojem kraju; le naj pogleda, kdo organizira ta dan, kdo se zanj najbolj zavzema; povrhu še, naj prelista komunistične časopise okrog tega dne, pa mu bo jasno. Nekatere ženske so prave fanatične aktivistke tega dne: hodijo okrog po hišah, nabirajo prispevke, vabijo na proslave in večerje, če pa se nočeš udeležiti, si nazadnjaška in te mora biti sram, itd. Nekatere ženske, ki niso istih misli pa dajo svoj prispevek ali se udeleže predstave iz raznih obzirov: trgovskih, da bodo imele mir, da ne bodo slišale vsako leto isto zmerjanje. Imamo tako več prisiljenih udeleženk. Prave krščanske matere in žene se ne udeležijo, ker pride ta dan vedno v postu, letos celo na kvatmi petek. Na to se »demokratične« žene ne zmenijo in jedo meso in piščance na vsa usta, da se je na neki šoli otrok zgražal nad svojo mater, ki je ta dan jedla meso. Kakor se vidi tem »demokratičnim« ženam ne zadostuje pust (nekje so se celo našemile). V marsikateri vasi so se pametni možje in ženske zgražali. Neki očanec je izjavil.: to ti. je rdeča kultura. če hočejo -nekatere »demokratične« žene praznovati ta dan, prosta jim pot, naj pustijo pa druge pri miru. Vzgojna predavanja v Sv. Križu Praznik sv. Jožefa je pri nas v Zabnicah največji cerkveni prazni k v letu. Tudi letos smo ga nadvse slovesno praznovali. Nanj smo se pripravili z devetdnevnico. Zadnje tri dni smo imeli kot izrednega govornika msgr. Močnika iz Gorice, ki nam je prepričljivo podal temeljne resnice krščanske vere. Zabničani so si njegove besede vzeli k srcu in so res v veliki večini pristopili k obhajilni mizi in tako zadostili velikonočni dolžnosti. Na praznik zjutraj je bilo skupno sv. obhajilo ob veliki udeležbi mož in fantov. Ob 10,30 je bila peta sv. maša. Pri vseh treh sv. mašah je bi! tudi ofeir za cerkvene potrebe. Devetdnevnico smo zaključili s popoldanskim blagoslovom -z zaključnim go- naredili tako, kakor neko komunistično zastopstvo. Po dolgem času je bilo povabljeno v Jugoslavijo. Tam so ga počastili ter vsem članom tudi odlično postregli. In ko so se pri Fernetičih vrnili čez mejo, se je neki član obrnil nazaj, pokazal figo in rekel »Ci6...« ter dodal znani pobalinski izraz, ki ga ne moremo napisati. Zato bo vsak zaveden Slovenec volil slovensko, pa naj pišeta Vidalijevo »Delo« ali »Primorski« kakor hočeta. V nedeljo je bilo v Trstu zborovanje Skupne slovenske liste. Na njem so odobrili volilni proglas, se pomenili o volilnem boju in taktiki, nakar se je razvila zelo živahna debata. Novo razlaščevanje naše zemlje Tržaški občinski svet je odobril sklep o razlastitvi velikega števila zemljišč pri Sv. Ani, Sv. Magdaleni in v Rocolu. O-gromna večina teh z.emljišč je last Slovencev. Svetovavec Skupne slovenske liste dr. Simčič je zahteval, naj občina uporabi najprej staro mesto za nove hiše, saj so že izpraznjene in je ta del mesta treba preurediti. Njegov ugovor je naletel na gluha ušesa. Glasoval je proti razlastitvi slovenske zemlje, medtem ko so se komunisti in socialisti glasovanja samo vzdržali. Dr. Simčič je tudi zahteval, naj občina Kot že lani in predlanskim, je slovenska osnovna šola tudi letos priredila za kriške starše vrsto koristnih predavanj, ki naj bi jih seznanila z nekaterimi bistvenimi vprašanji, ki so v zvezi z njihovimi vzgojiteljskimi dolžnostmi in poslanstvom. Lani so posamezni predavatelji obravnavali nekatere vzgojne teme za starše, fante in dekleta ločeno, 'letos pa so bila predavanja namenjena v prvi vrsti staršem in mladim zakoncem. Ti slednji so jih — spričo neizkušenosti — še najbolj potrebni. Spored vzgojnih predavanj je otvaril prof. dr. Maks Šah, ki je staršem govoril v pomenu in važnosti vzajemnega sodelovanja med starši in učiteljstvom. Pokazal je na napake, ki jih na tem važnem polju mnogi tako pogosto delamo ter s tem preprečujemo, da bi se domača in šolska vzgoja uspešno dopolnjevali. V naslednjem predavanju je isti predavatelj go voril o raznih nevarnih črnite! jih, ki kvarno vplivajo na delo poklicnih vzgojiteljev in tudi staršev samih. — Tu je omenil pomanjkljivo skrb ali celo nezanimanje mnogih voditeljev, da bi trezno in odgovorno nadzirali otroka, ko si ta išče druščine, izbira filmske in druge predstave, kupuje »giornaline« in pd. Posledice takega neodgovornega zadržanja staršev se kmalu pokažejo na vseh področjih otrokovega udejstvovanja in so mnogokrat katastrofalne. Razpis mladinskega risarskega natečaja 1) Pedagoški odsek Sindikata slov. šole v Trstu razpisuje Mladinski risarski natečaj za učence in dijake tržaškega ozemlja. 2) Sodelujejo lahko vsi učenci in dijaki slpvenskih osnovnih in srednjih šol od 6. do 14. leta. 3) Poleg natečaja prireja Pedagoški odsek tudi razstavo sprejetih risb, plastičnih izdelkov in slik. 4) Učenci se lahko poslužujejo katerekoli tehnike. 5) Velikost risbe ne sme biti manjša od 20 x 30 cm in ne večja od 35 x 50 cm. 6) Risbe morajo biti proste in brez okvirja. 7) Risbe sprejemamo do 10. maja t. L na sedežu SSŠ v ulici F. Fi-lzi, 8. 8) Učenec naj na hrbtni strani vsake risbe navede svoje ime in priimek, starost, razred, ime šole ter ime in priimek svojega učitelja ali profesorja. 9) Dela bo pregledala in izbrala komisija, ki ji bo predsedoval slikar Lojze Spacal. 10) Risbe, ki jih bo komisija ocenila za najboljše, bodo nagrajene s knjigami in publikacijami. Odbor OBVESTILA APOSTOLSTVO MOLITVE V GORICI priredi na velikonočni ponedeljek popoldne romanje v S. Daniele del Friuli za svoje člane. Prav posebno so vabljeni še moški člani. Vpisovanje je pri fotografu Kleindienstu na Tpavniku. PRIPRAVA NA VELIKONOC V GORICI Za žene in dekleta: Četrtek 28. marca: ob 6h zjutraj sv. maša in govor v stolnici; zvečer ob 8h govor pri Sv. Antonu Starem. Petek 29. marca: zjutraj isto. Zvečer ob 8h postni govor na Travniku. Sobota 30. marca: Vse kakor v četrtek. Nedelja 31. marca: zjutraj ob 6h sv. maša. in pridiga v stolnici, popldne ob 411 sklep rtridnevnice v stolnici. — Govoril bo g. J. Jurak. Za može in fante: Četrtek 4. aprila: ob 8,30 zvečer govor iti blagoslov pri Sv. Ivanu. Petek 5. aprila: ob 8h postni govor na Travniku. Sobota 6. aprila: ob 8,30 govor in blagoslov pri Sv. Ivanu. — Pred govorom in po govoru priložnost za sv. spoved. Nedelja 7. aprila: ob 9. uri sv. maša in petje Pasijona na Travniku. Vsi slovenski verniki v Gorici so vabljeni, da se udeležijo teh pobožnosti in opravijo velikonočno sv. spoved. Kot je solidna družinska vzgoja najiz-datnejši kruh za otroka, ker mu plemeniti duhd in oblikuje osebnost, 'tako je z druge strani važno prizadevanje za telesno nego, zdravo okolje in racionalno izbiranje prehrane, če hočemo, da se bo otrok razvijal in doraščal v zdravega mladeniča in mladenko. Tu starši zlasti v današnjih časih v marsičem pretiravajo. Ta in slična vprašanja sta ločeno obravnavala mladi slovenski zdravnik dr. Teodor Lovrečič in prof. M. Bitežnikova, ki že dolgo vrsto lot vzgaja in poučuje kriška dekleta na našem strokovnem industrijskem tečaju. Obe predavanji, ki sta se nekako dopolnjevali, sta bili zelo pestri in nadvse živahni, o čemer je pričalo živo zanimanje staršev, ki so ob koncu predavanja aktivno posegali v razgovor. Letošnji ciklus predavanj je zaključil vzgojni film Domani č troppo -tardi, ki ga je predvajal naš g. župnik, komentiral pa prof. dr. Maks šah. Predavanj se je udeleževalo lepo število mladih staršev, kar dokazuje, da so dosegla svoj namen. Naj ob tej priliki izrazimo gg. predavateljem in 'našemu preč. g, župniku hvaležno priznanje, našemu učiteljstvu, ki je predavanja oskrbelo in organiziralo, pa prav iskreno zahvalo z željo, da bi letošnji vzgojni večeri ne bili zadnji. Udeleženec Za Alojzijevišče: Nemec Alojzija 1.300; N. N. Placuta 1.000; Simon Prešern, Trbiž 5.000; družbeniea 3.000; M. Ž. 3.000; dr. Lovrenc Fabiani v spomin pok. Antona Abuja 3.000; A. Toros, da bi se gojenci spominjali v molitvi pok. g. Rada Troha 3.000 lir. — Vsem dobrotnikom naj Bog obilo povrne, rajnim pa naj nakloni večni mir. Dobrotnikov in vseh, katere nam oni v molitev priporočajo, se spominjamo vsak večer pri večerni molitvi. Vsako prvo sredo v mesecu, posvečeno sv. Jožefu, se pa daruje zanje sv. maia. LETOŠNJE ROMANJE. Med počitnicami priredimo tržaški in goriški duhovniki skupno štiridnevno romanje v Marijino Celje z obiskom Dunaja. — Vse potrebno objavimo v kratkem. DAROVI Za Marijin dom v Rojanu: Zimola Fr. 1.000; Genlili 0. 1.000; štrancar Julka 1.000; Rudež E. 1.000; Piščanc D. 1.500; B. K. 1.000; Feriuga Ika ob smrti brata Rafaela 3.000; Coretti Marija 2.000; St. 20.000; Amalija B. 10.000 Mr. — Bog plačaj! Nabirka za katoliški tisk: Boršt 5.700 lir. Za Katoliški glas: Ivan Štrajn iz Doline v spomin smrti brata Avguština 4.000; Ma-rijanišče na Opčinah ob prireditvi na nedeljo kat. tiska 9.000 lir. ŽENSKA IN DRUŽBA: nova lična knjižica o vseh važnih ženskih vprašanjih-Spisala Miranda Zafred, KNJIŽICE št. 32, cena 70 lir. Priporočamo ! OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L 20, osmrtnice L 30, več 796 davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici