■ - ^»J- ..• z:- t ^ 5E > <■ ■_• j; ; •'. ~ . .75 - * Edini slovenski dnevnik -: v Zedinjenih državah. Vetja za vse leto. •. $3.00 Ima 10.000 naročnikov GLAS NAROD list slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered aa Second-Class Matt«-, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 GORTLANMg, NO. 240. — STEV. 240. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 13, 1914. — TOREK, 13. OKTOBRA, 1914. VOLUME XXH. — LETNIK XXIL KAVALERIJSKI SPOPADI V SEVERNI FRANCIJI PREPODILA Nemci so pognali v beg dve francoski kavalerijski diviziji. - Francozi zatrjujejo, da vzdržujejo povsod svoje prvotne pozicije ter da so na nekaterih krajih celo pridobili na ozemlju. - Izprememba v situaciji na eirernem bojišču je presenetljiva ter so pognali Avstrijci Ruse nazaj do reke San. — Rusi so baje opustili obleganje Przemysla. r Rusi premagani. BerLLa, Nemčija, 12.* oktobra. Del avstrijske armade ne je približal trdnjavi Przemysl in za-eno s posadko v mestu napadel oblegovalce. Po dolgem in hudem l»oju so se morali Husi umakniti na/Hj. Blizu Lancuta. v Galiciji so premagali Avstrijci š«-st ruskih divizij in zapodili v beg neko kozaško divizijo. Nemški veliki generalni štab naznanja*, da se j»- (»osrečilo na vxltotiuo-pruhki meji odbiti \Vm-eem vse ruske napade. K ust poročajo, da so zmagali pri Avgimtovu in v gu her ni j i Su-valki.,0 strahovitem ruskem porazu pri Tsnnenberga jii ruski generalni štab izdal še nobenega poročila. Rusi beie. London, Anglija, 12. oktdbra. Neka tukajšnje brsojavna agen- tnra je dobila iz Amsterdama sledečo vest: — Na Dunaju je bilo izdano oficielno poročilo, da so Avstrijci pregnali Ruse izpred Trzemvsla. Sovražnik je pobeg-nil do reke San in jo skušal prekoračiti. Pri Sin javi so vjeli naši vojaki veliko števijo l>egun-eev. London, Anglija, 12. oktobra. Central News Company so sporočili iz Rima. da so Rusi iz strate-gičnib oz i rov opustili obleganje trdnjave Przemysl. London, Anglija. 12. oktobra. Nemci so na vzhodnem bojišču 9. in 10. oktobra odbili vse napade ruskega prvega in desetega ar-madnega zbora. Nemci so vjeli samo v enem dnevu več kot tisoč juož. Na Rusko-Poljskem so dospeli Rusi do reke Vitle, Blizu Goječa so vjeli 2000 mož •drugega armadnega zbora. Vojni poraftevalci. London, Anglija. 12. oktoibra. Vrhovni poveljnik ruske armade knez Nikolaj Nikolsjevič je dovolil dvanajstim časnikarskim poročevalcem oditi k fronti. Sprva* ko mislili, da jim je napravil s tein veliko uslugo, pozneje so pa videli", da jih je. poslal v take kraje, kjer ne vidijo ničesar novega in mors jo sestavljati svoja poročila le po izpovedbah ranjen-i cev in domačinov. Ko so prosili vrhovnega poveljnika, da bi jih poslal kam drugam, jim je odgovoril : — Zal mi je, da tega. ne morem storiti. Ta vojna je za nas tako velike važnosti, da ne smemo izdati ni najmanjše vojaške skrivnosti. Zadnje rezerve. London, Anglija, 12. oktobra. Iz Petrograda poročajo, da so imeli Nemci v zadnjih bitkah silno velike izgube. Nemčija je bila prisiljena poklicati pod orožje vse rezervne častnike, in podčastnike. Vojaško suknjo so morali obleči Buli vsi oni učitelji, ki niso bili nilyiar vojaki.- Stari generali so prideljeni deželni brambi. London, Anglija, 12. oktobra. Nemci in Avstrijci zasledujejo Ruse severno od reke Visle. Vsa ona mesta, katera so bili zasedli Rusi, so zoftet v avstrijskih oziroma v nemških rokah. Ruske čete niso dosedaj uganjale nobe-6e celo kozaki Spremembe v avstrijski vojaški jcoski poslanik pravi, da je dobil službi. Dernburg informacije iz uezanes- Eenetke, Italija, 12. okt. — Z' Ijivih virov ler da je cela stvar i Dunaja poročajo, da so odstavili izmišljena. I poveljnike JpetLh artnadnili z bo-j i rov in da je postal general Sve- Proklamacija nemškega poveljni- tozar Boroevie poveljnik tr.-tjei Vn v Antwernc-nu avstrijske armade. .Med odstavljenimi kornimi poveljniki se nahajajo: — General baron Gi«>sel pl. Gieslingen, general Kol os varv pl. Koloszvar, general Meixn«*r pl. Zwcienstamin ; na njihovo mesto I »odo prišli sledeči generali: Arz. Griesler, Sehueehtemstuel, Ljubic te in Kri-tek. Vlada pravi, da so odstopili iz 1 zdravstvenih oz i rov. splošno se I pa sodi. da so jih odstavili, ker | niso bili dovolj sposobni. Avstrijci, Srbi in Črnogorci. Pariz, Francija, 12. oktobra. Ilavas agent ura je dobila iz Četi nja brzojavko, da je stopilo •blizu Sarajeva prodirajočim Črnogorcem kakih 200,000 Avstrijcev nasproti. Črnogorci so se morali seveda po hudem boju u-makniti nazaj. Na bojišču je obli žalo kakih 2000 mož. Vest. da se nahajajo Črnogorci samo nekaj milj vstran od Dubrovnika. je precej nevrjetna. Zavezniki in Italija. Pariz, Francija. 12. oktobra. Ttalija bo skorajgotovo prenehala z nevtralnostjo in se pridružila zaveznikom. To se da sklepati iz sledečih stvari: 1. sprememba v vojnem ministrstvu: 2. neprestana mobilizacija: 3. Italija je odpoklicala večino svojih čet iz Tripolitanije. Berlin, Nemčija. 12. oktobra. Novi italijanski vojni minister general Zupelli je začel z veliko ka v Antwerpenu. Beri ji, Nemčija, 12. oktobra. Nemški generalni štab je danes objavil, da so Belgijci sprva Ant-werpen zelo hrabro branili, da pa so pozneje precej popustili v odporu. Kako popolen je bil poraz, je razvidno iz tega. da ni bilo mogoče najti nobene vojaške avtoritete, s katero bi se moglo pogajati glede predaje. Pogoje za predajo se je konečno sklenilo s civilnim županom. Števila vojnih jetnikov v Antwerpenu ni mogoče navesti. Privatno imetje se je strogo rešpektiralo. Vrhovni poveljnik v Antwerpenu, general von Beseler, je izdal proklamacijo na civilno pre-lwvatart"ro,"-v kateri se izjavlja, da se ne bo storilo nikomur ničesar zalega, dokler se ne pregreši kdo proti nemškemu vojaštvu. V slučaju odpora pa bi se razdejalo celo mesto. Internirani Belgijci. London, Anglija, 12. oktobra. Glasom neke brzojavke iz Haag je došlo tjakaj 1600 Belgijcev, častnikov in moštva. Haag, 12. oktobra. — Poročilo iz Hulsta pravi, da se nahaja na holandskein ozemlju nekako 20,000 belgijskih vojakov. Veliko ranjencev so s posebnimi vlaki prevedli v Hulst. Ostale Belgijce se je interniralo v Axel. Rumunski kralj. London, Anglija, 12. oktobra. Včeraj je bil v navzočnosti di-plomatienega zbora, članov kra- naglico mobilizirati italjansko !jeve r0(jbine in drugih dosto-armsdo. j janstveifikov 'ustoličen novi ru- munski kralj Ferdinand. Pokojni kralj Karol je bil njegov stric. Berlin, N emčija. 12. oktobra. Skoraj vse tukajšnje časopisje je mnenja, da smrt rumunskega kralja Karola ne ho imela nobenega vpliva na dogodke v Evropi. Sedanji kralj Ferdinand, je izjavil, da bo s trozvezo vedno prijatelj. Romunska in zavezniki. London, Anglija, 12. oktobra. Ruska vlada pravi, dar se bo tudi Rnmunska zapletla v vojno. Ljudstvo je na strani Rusije, vlada drži pa z Nemčijo in Avstrijo. Rim, Italija, 12. oktobra. — Tukajšnji rumunski poslanik je rekel, da se tudi sedaj, po smrti kralja Karola, ne bo v Rumuniji ničesar izpremenilo. Zavezniki ne smejo pričakovati od Rumunske nikake pomoči. Podmonki čoln potopil rusko križ&rko. Petrograd, Rusija, 12. okt. — Neki nemški podmorski čoln je spustil v rusko križarka "Palla-do" torpedo in jo potopil. Skoraj vsa posadka je utonila. Križarka je bila zgrajena leta 1906 in je imela 7000 ton deplace-roenta. Belgijska kraljica. London, Anglija, 12. oktobra. Poročilo, da je pobegnila belgijska kraljica na Angleško, ni resnično. Kraljica se nahaja s svojim soprogom v Ostende. Rusko brodovje v Črnem morju. London, Anglija, 12. oktobra. Iz Berlina poročajo sledeče: — Prebivalci mesta Kustjende so videli v soboto v neposredni bližini obrežja, osem velikih in deset malih ruskih bojnih ladij. Popoldan je odplulo brodovje proti jugu. Dosedaj ni še nikomur znano, če je tudi turško brodovje v Črnem morju. Dementi poslanika. Washington, D. C., 12. okt. — Francoski poslanik Jules Jusse-rand je dementiral izjavo nemškega kolonijalnega ministra dr. Dernburga, da so se nahajale e čete štiri dni pred iz- Mirovni "angelj". € Washington, D. C., 12. okt. — Poroča se da je naprosil Andrew Carnegie za privatni pogovor z nemškim poslanikom Bernstorf-fom. Predmet pogovora naj bi bil, na kak način bi se dalo doseči mir. Predsednik Wilson je dal danes razumeti, da se noče vmešavati v evropski spor v kolikor se tiče mirovnih pogajanj. Proti Angliji Rotterdam, Holandska, 12. okt. 1' Koelnische Zei t-ung'' razpravlja v nekem članku o položaju, ki je nastal vsled zavzetja Antwerpena. V članku se glasi: "Nemci želijo z vsem srcem, da se poniža oholo Anglijo. Z Belgiiei selimo živeti ▼ prijstelj- ča. Kar se pa tiče Anglije, ne •bomo mirovali preje, dokler sc ne zdrobi moči Anglije. Upamo, da ni Belgija preveč trpela. Sedaj. ko je padla zadnja trdnjava, ima Nemčija prosto pot proti Dover-j u Vsi drugi listi označujejo Ant-werpen kot ključ k belgijski o-bali. 7, padcem Antwerpena se je zadalo najhujši udarec Angliji, ki presega vse. kar se je dozdaj doseglo v vojni in kar bo povzročilo splošno izpremembo v položaju. Avstralske čete. London, Anglija, 12. oktobra. Avstralija bo poslala v najkrajšem času v London še eno kava-lerijsko brigado in en ambulanč-ni zbor. Angleško vojno ministrstvo ni hotelo sprva sprejeti te pomoči, pozneje se je pa vseeno privolilo. j Nemci so zasedli Ghent. London, Anglija, 12. oktobra. Iz Amsterdama poročajo, da se nemške čete zasedle Ghent. V mestu se nahaja sedaj 6000 nemških vojakov. Prebivalstvo se ni nič ustavljalo. Zmagujoča nemška kavalerija. London, Anglija, 12. oktobra. Reuter-jevo poročilo iz Berlina objavlja sledečo, včeraj zvečer od nemškega generalnega stana izdano vest: 14V soboto je potolkla naša ka-valerija zapadno od Lille francosko kavalerijsko divizijo. Neka druga francoska kavalerijska divizija je bila pognana v beg v bližini Hazebrouk. Boji na zapadnem bojišču niso prinesli dosedaj nobenega odločilnega rezultata. Glede zalog, katere se je zaplenilo v Antwerpenu, ni mogoče objaviti ničesar natančnega, ker manjka potrebnih informacij. Tudi se ne ve, koliko angleških in belgijskih čet je zbežalo preko holaudske meje." Obstreljevanje Belforta. Amsterdamski poročevalec londonskega lista "Daily News" pravi, da zapušča civilno prebivalstvo Belfort na nemško-fran-coski meji, ker se boji obstreljevanja od strani Nemcev. Nemško prediranje proti Ostende. Poročila glede nemških operacij med Antwerpenom in Ostende so tako pomanjkljiva, da si je nemogoče ustvariti iz njih sliko o resničnem položaju. Posest mesta Ostende je za Nemce veliko večje važnosti kot pa zavzetje Antwerpena in raditega je povsem umevno, da bodo Belgijci branili vsako ped zemlje. Nadaljevana ofenziva. Psria^ Francija, 12. oktobra. — Običajno oficijelno poročilo vojnega ministrstva se glasi: "Na našem levem krilu se nadaljuje s kavalerijskimi boji v o-količi La Bassee, Estaires in Hazebrouk. Med Arras in Oise je vprizoril sovražnik več ostrih naskokov, ki pa so ostali brezuspešni. V centrumu smo nekoliko napredovali pri Soiseons. Na našem desnem krilu, v Vo-gezih, je vprizoril sovražnik nočni napad v okolici Ban de Sapt, Položaj v Mehiki. Ob 11. uri zvečer izdano oficijelno poročilo se glasi: "Nimamo poročati o nobenih posameznostih. Na različnih toč- 0 kah fronte so se vršili ostri spo- Pričetek mirovnih pogajanj v padi. Pridobili smo nekaj na o- Aguas Calientes. — Spopadi pri zemlja ter nismo na nobeni točki Naco so ostali neodločilni. nazadovali." . _* . ^ ^ . Washington, D. C.. 12. okt. — Nemška aeroplani nad Panzom. Državnemu department,! se je Pariz, Francija. 12. oktobra. —' : Danes zjutraj ob 10. uri se je zo-Ipet prikazal neki nemški aero-plnn nad Parizom ter vrgel bombe med dva vlaka, ki sta rano za- danes zvečer sporočilo, da se je pričela mehiška mirovna konferenca danes zjutraj v Aguas Ca-lentes. Navzoči so odposlanci Vil-le in Carranze ter trije delegati, Pogreb kardinala Ferrate. Rim, Italija, 12. oktobra. — Jutri bodo pokopali pokojnega kardinala Perrato. ki je bil papežev tajnik. Pri pogrebu bo> navzočih veliko število kardinalov in tudi papež. pustila severni kolodvor. Bombi ■ ki zastopajo Zapato. Iz sem doš- pa nista eksplodirali ter se ju je pozneje našlo dva črevlja globo-! ko v zemlji. Oficijelno se je. pozneje objavilo, da je neki nemški aeroplan vrgel šest bomb ter da je šest francoskih aeroplan o v zasledovalo sovražnika. Tudi v predmestje St. Quen a^ je vrglo bombo, ki pa ni eksplo! dirala. Ponovni prihod nemških aero-planov nad Parizom je odvrnil interes od zavzetja Antwerpena ter se splošno zahteva, naj se odredi varnostne odredbe proti sovražnim aeroplanom. V Bordeaux se je poslalo brzojavko, v kateri se je zahtevalo, naj se ukrene vse potrebno za po-mirjenje prebivalstva. Tudi v Londonu se boje aero-planov. Londcn, Anglija. 12. okt. — V Angliji že računajo s tem, da se prikažejo nekega dne nemški aeroplani nad Londonom. Župan v^i" r- k* " iz Gravesend je izdal proklama-' cijo. v kateri izjavlja, da se bo približanje sovražnih aeroplanov naznanilo s svarilnimi streli. lih privatnih poročil je razvidno, da so postale razmere v Vera Cruz vznemirljive, odkar se je zaznalo, da bodo ameriške čete zapustile mest o. Glede bojev pri Naco se.glasi, da ne bo zmagala niti ena niti druga stranka. Državnemu departmentu se je danes sporočilo, da se nahajajo štirje Amerikanci kot jetniki v Nogales, Sonora. Dolži se jih. da so razstrelili .neki železniški most, preko katerega bi moral iti vlak z vojaki. General. Mavtore-na je sporočil ameriškemu konzulu v Nogales, da se bo jetnikom dovolilo pravičen proces. Douglas, Ariz., 12. oktobra. — Ker so se izjavili vsi poskusi, da zavzamejo Naco, so se Yaqui-Indijanci generala Mavtorena o-brnili proti Agua Prieta, kjer se nahaja le majhna garnizija Car-ranzistov. Mavtorena bo imel Agua Prieta kot središče za zaloge. Nogales je preveč oddaljen ter je tudi razdejana železniška proga, Požigalci na delu. Včeraj je začelo goreti v neki hiši na Jamaica Ave., Brooklyn. Skoraj gotovo je zažgala handa požigaleev. ki se je pred kratkim časom zopet pojavila. Škoda znaša $2000. Produkoija zlata in srebra. • Wa*bto£ton, D. C., 12.. okt. — Produkcija zlata v Združenih državah, za leto 191& je znašala 4.229.784 unč v vrednosti 83 milijonov 884.400 dolarjev. Produkcija srebra je znašala 66.801,900 Angleške izgube. Angleži so izgubili dosedaj 1146 častnikov in z vsako novo listo o izgubah postaja bolj jjisno, da skušajo nemški vojaki v prvi vrsti streljati na častnike. Domneva se, da bodo do konca vojne poveljevali angleškim četam čisto novi častniki. Dosedaj so padli štirje generali. Avstrijsko vojaštvo. Benetke, Italija, 12. oktobra. Zdravniške oblasti so storile vse potrebno, da bi se kolera med avstrijskim vojaštvom preveč ne razširila. Posamezni slučaji te strašne bolezni so se pojavili v celo v provinci Vorarlberg. V Galiciji je že padlo precej snega. Vojaštvo zelo trpi vsled mraza. Avstrijska vlada je pozvala ženske, naj pletejo tople zimske nogavice za ufeoge vojake. Holandska potrebuje vojnega kredita. Haag, Holanaka, 12. oktobre. -Ob času izbruha vojne dovoljeni kredit 50 milijonov goldinarjev je že pošel. Vzdrževanje armade, katero je postavila Holandska na noge, da varuje svojo nevtralnost, stane vsaki dan šest milijonov goldinarjev. Japonci Berlin, Nemčija, 12. oktobra. Japonci so zasedli Šantung železniško progo, katero so biU svoj čas zgradili Nemci. Kitajei odločno protestirajo proti ^Italjanski minister umira. Pariz, Francija. 12. oktobra. Italjanski zunanji minister marki di San Giuliano, ki je že več mesecev bolan, leži na smrtni uo-stelji. Zunanji minister je velik prijatelj trozveze. Zdravniki pravijo. da bo kmalo umrl. Požar v Spencer. Spencer, W. Va., 12. oktobra. Celi trgovski del mesta je postal danes žrtev plamenov in povzročeno škodo se ceni na $300.000. Ogenj je nastal v neki trgovini s sadjem ter se je kmalu razširil po celem mestu. Vsled dolgotrajne suše ni bilo dosti vode na razpolago, da bi se pogasilo požar. Šest mož utonilo. Washington, D. C., 12. okt. — Brezžična brzojavka poroča iz Alaske, da je utonilo šest mož zveznega zdravstvenega urada, ko se je potopil carinski ,parnik "Mannning" v Unalga zalivu pri Cape Sariches. Umor. Ashland, Wis., 12. oktobra. — Farmerja Gasper in Walsak sta razpravljala o sedanji vojni v Evropi. Pri tem sta se tako sprla, da sta se začela pretepati. Nazadnje je zvabil Casper Walsaka v gozd in ga ustrelil. Ko se je morilec vrnil domov, si je tudi sam vzel življenje. Filipinski governer Harrison. Washington, D. C., 12. okt. — Ko se je danes vršila seja poslanske zbornice, je dospela iz Manile. Filipinsko otočje, brzojavka. da je priredilo 50,000 Filipin-cev tamošnjemu governerju Har-risonu jbavduiene ovacije. Izročili so mu resolucijo, v kateri ga prosijo, da naj pregovori predsednika Wilsona, da a bo pustil toliko časa na Filipinih, dokler ne bodo vse sporne točke rešene. Stara nevesta. V neki nemški baptistovski cerkvi v. Brooklynu se je poročila včeraj 70-letna Kristina Wen-zel s 65-letnhn Ernestom Guet-termanom. Nevesta je bila že dvakrat poročena. Južnoameriški diplomati. Washington, D. C., 12. okt. — Zvezni senat je sprejel resolucijo, ki zahteva, da se izreče onim južno-ameriškim diplomatom, ki so si veliko prizadevali, da se je prejkomogoče rešil spor med azneriiko in Villovo vlado, najvišja zahvala. Najden otrok. - V veži neke hiše na devetnajsti cesti v New Yorku so qpsli pet mesecev starega dečka. Ker se ni moglo dognati, kdo ga je tam pusti^ so, ga prenesli v Bctlevue- Nepojasnjen samomor. Springfield, 111., 12. oktobra.— Državnega tajnika Harry Woods so našli danes mrtvega v remizi njegove hiše. Truplo je ležalo že od sobote v remizi. Dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je gnalo moža v smrt. Rojakom v naznanilo. V poslednjem se mi je posrečilo zopet dobiti dobre zveze z Dunajem glede denarnih pošiljatev v staro domovino,. Rojake pa opozarjam, da naj nakazujejo le bolj maftesvote ker v tem času nimajo male pošte po deželi ve^ih svot pri rokah v izplačilo. ' ■ GLAS NAHODA. 13. OKTOBRA, 19«. CHS NARODA" t (Skmaie Daily.) ajlkI published by tb« c Publishing Go* 1» corporation.) TXAm SAKSER, Freudwt PLEŠKO, Secretarv. LQlHd BKNEDUC, Tremrar^r. ? of Business of the corporation and Addresses of above :>mc«r» : tt Cottiuidt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. is oelo »etc, ve'ja lift za Ameriko in 53»*ic ..........$3.00 Jv uol ....................... 1.60 * vt^a* meats New York........4.00 r)1 leta t s mesto Nt«* York ... 2.00 ro ^ t% vi« :eto...........4.50 ' Ooi leta.............2.56 f ** oetrtieta............ 170 I AS N A ROPA" izhaja vsak dan i tzrsemfi nedeij in praznikov. "-GLAS NARODA" ( 'Voiie of the People") ia> except Sunday« and ou< Holidays. Ttption yearly $3.40. (UhNutiacmcnt on »*■» andt. Padec Antwerpena. Zavzetje Antwerpena po koinaj desetdnevnem obleganju bi se zdelo vsakemu pred par meseci kot nekaj nemogočega. To naj-\užn«'jie pristaniške in trgovsko središče Belgije se je smatralo za <'no najmočnejših trdnjav sveta. Reklo se je, da bi se mogla trdnjava braniti e»*lo leto tudi proti najmočnejšemu sovražniku. 42-eentimetrski kauoni morajo v res-iiiei strašno delovati, i ga rešil nočne mrzle sape. In kakor se večkrat prigodi, da mora človek na to, kar najbolj želi, čakati in da mu medtem minute in trenotki dolgi, nestrpljivi postajajo, tako se je godilo to noč tudi Milku Vogrinu. Zatorej še enkrat med kletvico ves nevoljen pozvoni in slednjič prikolovrati vendar hišni čuvaj s svetilnico v roki ter ga reši zunanje nevihte. Milko Vogrin je prihajal domu /. domače zabave pri velikem o-brtniku vitezu Karlu Skenov-skem. Vitez Karol Skenovski je bil velik bogataš. Njegovo bogastvo je zlasti naraščalo, odkar je bil začel avstrijsko armado ssuk-nom za plašče oskrbijevati; prej je bil priprost obrtnik na Češkem. PreaelivŠi se na Dunaj, se je spoznaval z višjimi krogi, postal vitez železne krone tretjega reda za svoje obrtniške zasluge, .a vsled tega občeval seveda bolj z aristo-krati nego svojimi prejšnjimi'prijatelji in znanei. ki so ostali prosti, četudi pošteni ple"bejci. Z grofom Konarskim se je spoprijaznil, ko je ta bil generalni intendant v avstrijski armadi, in osobito njemu se je imel zahvaljevati za premoženje, katero mu je dohajalo večjidel le po tem, da je armado s suknom iz svojih treh tovarn zalagal. Vabil je torej grofa Konarskega in grofinjo Konarsko na vse večerne zabave, katere je prirejal, a ne toliko iz hvaležnosti, kakor pa da diči svoje društvo z grofovskim plemstvom. duhu; kajti Skenovski ni bil politik, ampak le obrtnik, ki gleda samo na dobiček in svoj prid, a ne na narodnost. V višjih krogih je vitez Skenovski iskal le nemške znance in plemenitaše. a za slovanske kroge plemske se je malo aH eelo nič brigal, sramoval se svojega češkega materinega jezika in se le poganjal za pravice nemškega o-brtnika in naroda ter preziral želje slovanskih svojih sobratov. Skenovski. prej še na Češki zemlji omahljiv v svojih političnih nazorih, je postal, odkar je živel na Dunaju, trd Nemec, privrženec nemškim židovskim novinam. ker je od njih največ dobička pričakoval. Kakor se pa obrtniki in visoka bogata gospoda sploh le malo poganjajo za odgojo svoje dece, tako je bilo tudi pri Skenovskih. Sin Rihard je hodil v schotten-feldsko gimnazijo v šolo. Ker je paT)il sam sebi prepuščen in svoj gospod razven šolskih ur, godilo se mu je sprva slabo. Njegov oče, prepričavši se, da sin po volji ne napreduje, poprosi ravnatelja na imenovani gimnaziji, svojega nekdanjega soucenca, naj preskrbi dečku Rihardu pridnega in zanesljivega učitelja. Usoda je hotela, da je prišel Riharda podučevat -Milko Vogrin, ki je bil tedaj filozof. ali pravzaprav slušatelj iz matematike in fizike na dnnaj-skem vseučilišču. Poduk Vogri-nov je imel velik uspeh, Rihard je pod njegovim vodstvom dobro napredoval in naposled je še Vogrin začel mlado, desetletno Olgi-eo podueevati. In to veselo in prijetno službo je opravljal v zado-voljnost starišev, dokler ni šel, dokončavši svoje učiteljske izpite, za suplenta na celovško gimnazijo. Z veliko hvaležnostjo in dobrim honorarjem je odpustil Skenovski učitelja svojih otrok, [Milka Vogrina, ko je odhajal z Dunaja, ter mu obljubil svojo pomoč, ako kdaj take potrebuje. In res, prišel je čas. da je storil Skenovski svojo obljubo. Štiri leta pozneje pride Milko Vogrin na Dunaj nazaj in tu dobi po posredovanju viteza Skenovskegsi službo domačega učitelja pri grofu Konarskem. A med tem časom se je ninogo-kaj izpremenilo. Olgiea, mala, pridna učenka, je postala Olga, nežna gospica, lepa cvetlica v rožnem ženskem vrtu. Rihard je bil tretje leto pravnik in že resen ter samostojen mož. Z veseljem so sicer sprejeli Skenovski Vogrina, tvojega nekdanjega učitelja, ali pri tem sprejemu je manjkalo one nedolžne, otroške priprosto-sti in otročje udanosti, ki nam tako ljubo dene, ako jo vidimo med učenci in njih učitelji. Razvidno je. da je z grofom Konarskim zahajal tudi Vogrin na večerne zabave k vitezu Ske-novskemu. Tudi 1a večer je bil povabljen grof Konarski s svojo soprogo in z Milkom Vogrinom, ali šel je kot grofov zastopnik Milko sam. ker je grofinjo hudo glavobolje nadlegovalo, a grof sam ni brez grofinje zahajal na plesne zabave, kakoršna je imela biti v sredo večer pri Skenovskih. Z veliko radostjo se je odpravljal ta večer Vogrin na odhod. Domišljeval si je, kako se bode zabaval, s kom plesal, kako izborilo vodil četvorko in izumeval ja-ko zamotane figure na veselje svoje in drugih plesalk. Kdo izmed vas, dragi bralec in bralka, še ni premišljeval, kako se hoče to ali ono noč, katero je posvetil muzi Terpsieliori, zabavati? Kako hoče biti vesel in poskočen! Kdo izmed nas še ni pričakoval na plesišču najboljše zabave in nežnega veselja za oko in duh, a drugi dan je moral z glavo majaje reči: Varal sem se; vse je ničevo; škoda za denar, noč, čas in zdravje! Kateri možki svet še ni čutil hude, s svojimi železnimi prsti v globino srca segajoče bolezni, ki jo slabi zemeljski sinovi nazivlje-mo ljubosumnost, ko je videl po Obiteljske razmere Skenovske ga so bile prav prijetne i^ srečne.;dvoranah, cvetočih od ženske in Njegova žena Berta je bila pri-prosta gospa, ki ni mogla v prirojeni jej prostosti zatajevati svojega češkega pokoljenja, katerega se pa tudi kot pametna žena ni sramovala. Moža je osrečila z dvema otrokoma, sinom Rihar-dom m hčerjo Olgico. Rihard je bil že v tretjem letu svojih pravo- možke lepote, kako si stiska vajo roke, kako si šepečejo na ušesa, kako sumničijo in ogovarjajo jeziki drug drugega, da bi iztrgali plesalki iz srea udanost do svojega tekmeca in jej zasadili svojo Amorjevo puščico v kri in srce I Marsikdo je že to občutil, in bolela ga je drugi dan in še dalje naprej glava in — srce. In tako si ovnih študij, Olgiea pa nežna n v bolnišnici. Ranjena sta bila ta-iosemnajstLtna gospica, izrejena^ije bilo tudi ubogemu Vgrinu, ko krat, ko je sedemnajsti polk za-'pod varstvom svoje skrbne mate-J je hitel ob dveh ponoči domu ter puščal Lvov. V Ljubljani je vse re, ki je ljubila otroka, kakor lju-1 hotel s hitrimi, močnimi koraki bijo prave matere svoje otroeiee.lin kletvijo pred svojim domom Otroka sta se izrejevala v strogo j dati dušek notranji svoji burji in nemškem duhu, če jima je tudi, nevihti— bil* »ati prava Čehinja in oee{ Stopivši v sobo, napravi si lue. ranjencev, ramotaio v V Celovcu jih je baje 1741. Takoj, ko se bodo posdra-o morali iti na*aj." Loj- vice. a ne da bi lih mirno na mizo položil, vrže vse tja na stol in tla: rokavici, klobuk, plesne rede, beli ovratnik in frak. '"Tukaj ležite, jaz vas ne oblečeni več! Nočem več nositi obleke, v kateri toliko grenkobe in žalosti trpim! Zakaj sem šel tja in gledal, kako me vse prezira, ker sem le ubog domači učitelj, ker ji is cm — nič ? Zakaj sem ostal tako dolgo med onimi, ki mislijo, da nimam kot plebejec pravice prihajati v višje plcmenitaške kroge? Da, celo moj narod, moj jexik se mi je oponašai, Jn mi — Slovenci — bi naj ne im^li sploh pravice in sposobnosti zahajati v take visoke, olikane družbe?!... Kaj mi je bilo storiti? To slišati, šel sem. poslovivši se pri onih. ki nežje čutijo, kakor trda. neotesana madjarska grča, na d poročnik Bvn.Ia ** Tako je govoril Vogrin v svoji sobi, sam, čisto sam. Komu bi naj tožil svoje gorje.' Zapuščen se klati po svetu, nima stalne službe, živi o tujem kruhu, pri tuji mizi. in to zakaj ? Kdo ve to vprašanje rešiti? "Mnogo mojih vrstnikov in so-učencev ima dobre, stalne službe. Mnogo mojih nasledovalcev živi o svojem stalnem kruhu, in jaz ? Kaj pa jaz? Jaz služim hlapčevsko službo, ne koristim niti svojemu narodu, niti domovini, niti državi. Moj poduk pada na ne-r od ovita tla. Visoka grofovska gospoda misli, da jej že zadostuje ime in kri plemenita, a znanstvo in nauki so njej nepotrebni, in po teh nazorih odgojuje dandanes tudi deeo ter gleda zaničljivo na učitelje. Tako sem hlapec tujim ljudem!" To premišljevanje ga je užalilo. Prvikrat se je čutil po tem večeru — samega, zapuščenega. Srce mu je hrepenelo ven iz ozke sobice nehote tja v dvorano, iskalo je tam kraljico celega društva, nežno evetlico, ki je s svojo lepoto in svojim duhom očarovala bližajoča se bitja. Vsi so kar strme zrli v to krasno rožico in se spogledovali šepetaje si na uho, kakor sivi starčki pri Heleninem prihodu na trojanskem obzidju: "Nikdo ne čudi se. več Trojaneeru in smelim Ahajeem, Žensko za tako da se med seboj prepirajo kruto! Veneri slična je vsa od temena krožno do pete."' To krasno lepotico Olgo izbralo si je srce hrepeneče in jo privedlo k žalujočemu Vogrinu. "Kako lepo. kako krasno bi bilo sedeti 7. njo pri svojem domačem ognjišču, pomenkovati se o preteklih časih in nadepolni bodočnosti! Kako bi jo ljubil, častil, negoval njo. ki je dika in kras vsega ženstva! Pripovedoval bi jej, da sem doma na obalih Vrbskega jezera pri Celovcu, v borni kmetski hišici blizu tam. kamor misli zdaj v kratkem iti z materjo zdravit se. Slikal bi jej one čase, ko sem se šolal v Celov-cu, kako sem se potem kot dijak v Ljubljani navduševal za narodno našo slovensko stvar, kako smo ljubili, častili in povzdigovali svojo domovino, kako gojili ljubezen do svojega zapuščenega naroda! Z njo bi se spominjal onih sladkih uric, ki sem jih preživel v njeni družbi kot nje učitelj. in tožil bi jej o mučnih časih v Celovcu, kjer sem kot suplent... kaj sem storil ... razodel svoje notranje mišljenje in ljubezen do svojega jezika in naroda. O Vsem tem in mnogo drugem bi jej potožil, in njeno pomilovalno oko bi mi celilo hudo zavdane mi rane, ki še zdaj pečejo ... tako hudo pečejo, da me delajo hlapca, ki ne more svojih sužnih verig raztrgati in si priboriti one zlate svobode, da bi rekel: To je moj dom, to je moja miza, to je moje ognjišče!" Zadnje misli vzdramijo Vogrina iz lepih sanj, ali kaj pomaga, da je vse' le pena, ki se razkadi, ako v njo popihneš! Zlate gradove si kuj na nebo, ali srtraiina realnost vrže te globoko v brezdno, iz katerega se le moreš sam s svojo močjo rešiti. (Pride še.) Rad bi zvedel za naslov svojega bratranca JOSIPA TULL. Midva sva skupaj doma iz ene vasi pri Trstu. Leta 1897 sva IZJAVA. Spoštovani; Prav vesel sem. da Vam morem [poročati o velikem uspehu Vaših prišla skupaj v Zedinjene dr-; importiranih zdravil. Po par težave in čez kratek čas sva se dni h uživanja importiranih zdrsi-razšla. Od takrat ne vein nič i vil sem zadobil zopet zdravje. več za njega. Prosim cenjene |lo se mi je okrepilo, tako da sem rojake, če kdo ve za njegovo , čisto prerojen. Kdor boleha na bivališče, naj mi naznani, ali i kaki bolezni, mu priporočam, da naj mi pa sam javi. — George se obrne na Vašo Dom. Lekarno, Tuli, 414 Ave. S. Bogalusa, La. 1535 Washington St.. Milwaukee, (10-13—]0) ; Wis., kjer bo dobil pomoč za svo- — jo bolezen. Kje se nahaja ANDREJ HREN. Yam hvaležni Pavel Stupiea. podomače Ilrenčkov iz Domžal 2x 13&16-10) Springfield, lil. na Gorenjskem.' Cul sem. da se - nahaja nekje v Clevelandu,. O.. kjer se slabo dela. Želim, da se mi javi. — Carl Miiller. care of Widman. H. 1. Box 63. Avon. Stearns Co., Minn. (13-15—10) NAZNANILO. Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDH, ____ kateri je pooblaščen pobirati n&- ROJAKI NAROČAJTE SEN* i ročnino za "Glas Naroda" in iz-"GLAS NARODA" NAJVEČJI daVati. PravovelJavna. potrdila in SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. ^p^TvanTem PriP°r°Cam°-DRŽAVAH.__* fžjj Upravništvo Glac Naroda. Pozor rojak:*! Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretirane in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavljanje poslopij, čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze^ katerih sploh ne morejo in ne nameravajo nikdar spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja, kupnih pogojev in mapo od izključno samo slovenske farmarske rfaselbine v Wausaukte, Wis. kjer ima že mnogo rojakov kupljen svet in jih je tudi že lepo številu naseljenih. Tam je svet prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke in raznovrstno sadje ter vinsko trto. Ta< svet se nahaja poleg prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in še mnogo drugih podjetij. Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in pošteno po-strežen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaa. nem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. MANTEL, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančneje informacije in mapo tamošnje slovenske f;:rmerske naselbine predno greste kam drugam svet gledatt, ter čas in denar po breapotrebnem tratiti. Domača naravna ohijska vina kakor: CATAWBA, IW2S, IN CONCORD prodaja JOSIP SVETE, 1780-82 E. 28tH St., Lorain* OI1I0 Conkord, rudečo vino po____60c. galona, Catawba, belo vino po......80c. galona. Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pride-jati denar ali Money Order. Vina so popolnoma naravna, kar jamčim. Najmodernejša TISKARNA m 99 GLAS NARODA' izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenaji. Delo oknsno. Izvršuje prevode v droge jezike. Unij ako organizirana« Posebiost m dnštveaa pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd. Vsa naročila pošljite na: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Pozor rojaki! Črno grozdje .. $40.00 tona in belo New York groo4je $43.00 tona Te cene veljajo do preklica. Vožnjo plača kupec sam. Za obilo naročil se toplo priporoča Vaš rojak Iran ® Dober svet. Dokazano je, da je vživanje prave kave, zelo škodljivo človeškemu telesu. Za slabotne, nervozne in druge, kateri hočejo zdravi ostati je naj bolj a "Zdravilna sladna kava". To so besede prečastitega gospoda župnika zdravnika. Edina prava taka "Zdravilna sladna kava", se razpošilja na vse kraje Združenih držav poštnine prosto, zavitek 5 funtov za SI.25, zavitek 10 funtov za $2.30. Naročila je priložiti Money Order, ali denar. Naslovite: AL. AUSENIK 82 Cortlandt Street, Now York, N. Y. GLAS NARODA, 13. OKTOBRA, 1914. di f 7 Stava Amerikaiica. .(Novela.) (Nadaljevanje.) 4'Pa ine oskusite. Sem tnoenej-kakor si mislite." Hene je imel res po raznih športi utrjen život. Upal se je take *»■<•«• vzdigniti in nositi na la- > treh minutah je bil Rene 'tri, ker je tukaj zares pri-jkovalo delavnih moči. Xa-il si je vrečo z lopato in jo jnil na ramo kot drugi, medtem ko je slekel že prej svojo •uknjo, pri čemur se je pokazalo njegovo fino perilo. Mož za njim je vzkliknil: *4 Vraga vendar, kje si pa dobil tako drago srajco? Gotovo si kakšen propadel kavalir!" Rene, je vlačil vreče v potu svojega obraza. Težki tovor ga je pritiNkal k tlom in le z največjim naporom sej e vzdržal pokonci. S čela mu ji' tekel znoj v debelih kapljah, in njegovo tt)o je kipelo kot v parni kopel ji. V teku četrt ure je postal črn kot tovariši. Pa bil je vesel, da je vsaj šlo. Da, šlo je res. Seveda se. jc moral veekrat odpoeiti, češče kot drugi, pa »lobri paznik, ki ga je opazoval, je pač stisnil eno oko. Ko je prišel delopiLst, je Rene zaslužil en frank in pol. Umazan denar mu je bil izplačan od umazanih prstov v «e bolj umazane roke. Prevzel ga je občutek čudnega zadovoljstva. Dobro se je limil, bolj vestno kot drugi, katerim se je zdela črna barva že pri-rašeena, oblekel suknjo in odšel. Imel je sedaj onav-lial, "v pol ure bom lahko pri Kingu in mu javil, da ooustim stavo." Toda na potu, kamor se je žo namenil, se je zopet obrnil in z jeznim kljubovanjem predse mr mral: "Ne. premagati moram ! Ne bo se radoval zmage!" Začel jo znova iskati dela. Med tem je zašel v neko pred meet je. kjer so se vrstile naiem-niške hiSe druga za drugo Slike ubostva so se razvijale nred me- r»cvimi očmi v najtemnejših barvah. zanemarieni otroci in pro-nndl* drobni ie tičala vse ^nv«i«xl no dvoriščih in eestnl*. K'iiV'p *«■ rtKiiioee be«ede ie bilo slišati z oken in mrSnvi psi so se trgali za koetno ostanke. Tukrn" ne bo dobiti dela. On", tu stanujejo, so sami veseli, :ti ]f»Har imaio lepi Na pfbi r»a. zar>»7il Re- ne važno iznremembo. T)ot*k ? umazanci siromaštvom ni več ^"vdnial s studom, temveč z ne-"^"■»nt'n'm s^iistvoin. Že dva dneva je bil nesrečnik med nesrečniki, to dva dneva sta popolnoma spremenila njegovo sodbo. Prestal je učno dobo. pri kateri se je več naučil kot pri kakem predavanju najslavnejših profesorjev narodnega gospodarstva. Svet se mu je zdel kot pekel. Stotisoči trpe in se bore za dozdevno srečo, za fantom veselja. In bogatini se ne brigaio za revno maso. se nasejo pri bogato obloženih mizah in mirno gledaio. ki drugi stradajo in stokajo. Da so le oni siti. kaj jim je mar za 'Iruge! In on sam. Rene Lacroin. je pripadal k onim. ki se lovijo od užitka do užitka, vsako svoje poželjenje zadovoljijo in vendar večkrat pridejo v zadrego, na kak način naj bi uporabili preobilna sredstva. Revna žena je tekle mimo nie-ara z dojenčkom na roki. ki je bil v cunjo zavit. Brezupni izraz njenega obraza ran V tako presunil sree. da bi t*>koi j1 iznraznil v roke svojo mošnjo, če bi jo imel pri sebi! Bed? eloveštva era je zgrabila » vso silo in mu spreobrnila du- v so. Mnogo je bilo tu sicer lastne krivde, mnogo zasluženega gorja, brezno sprijenosti in hudobnosti, pa vendar: je li to trpeče človeštvo sad visokohvaljene kulture, ki na videz s hitrostjo na preduje na vseh poljih? V teh trenutkih je umrl v njem človek, ki mu je bila edina nalo-ira uživati, umrl breztalentni in brezmiselni sanjah, in porajalo se je v njem nekaj povsem novega, sicer še ne v popolnoma jasnih potezah, še ne izvršeno, a vendar kar se ne bo dalo nikdar več za-treti: kal in zarodek za drugačno umevanje življenja. Mehanično je nadaljeval svojo pot, kam, teafa sam ni vedel. Včasih se je spodtaknil. moral je tudi obstati, da se odpočije. CutO se je slabega in bilo mu je, da bi se najiajše zgradil in zaspal. Zdajci ZAgleda pred seboj pri-prosti selski dvore«, obdan od vrta s košatim drevjem in cvetlicami. Dvorec je bil ograjen z visoko železno ocrvajo in za ograjo pa je stala Čudnovatomila prikazen ▼ "beli obleki: dvoie velikih, pla-vih odi pa je gledalo pomito-valno in mehko. . Polkovnik ga je pa prehitel, (dogodke. Le o plavili očeh tam v i nova vojna latinščina v vojni. šel." Vrata ograje se odpro in lepa deklica ga je povabila, da vstopi-"Delo bi se pri nas že dobilo, Rene jc zbral svoje zadnje muci in je prostodušno odgovoril:' "Mladi mož", je rekel zadnji'predmestju ni ničesar omenil. , PnHttfni nr*H tnnmdri "Dela sem Iskal in ga nisem na- večer, "v prihodnjih dneh nimam. King je pokimal. "Zares zrna-'1 p^d p^ved^njem r^n enlev več dela za Vas.' j ki so tja prišli in ki opisujejo Rene se je molče priklonil. In vendar ste imeli prav s svoje vtiske ;n doživljaje z bojiš- Hkrati je pozabil, da je nava- svojo trditvijo, da je mlad mož iz ^ Ura<1 - da sp M s re_ den delavec m na parketu dru- nase družbe skoro nezmozen pre- v - verieTi takini nrirx>vp:ete niti najmajše ročnosti pri delu. Ste iz dobre rod-ihine. imeli ste dobre šole in se včasih obnašate kot mož iz najboljše družbe. Vaši čevlji so od prve tvrdke v mestu in Vaše roke so 'bile tako nežne in čuvane, da sem gotov, da niste še delali z motiko aH lopato." "To je vse res, gospod", reče Rene. "Torej vendar. Vi niste to, za kar se izdajate. Zato Vas vprašam. če bi Vam mogel pomagati, da pridete zopet v urejene razmere. Odkrite mi svoje srce." "Naj Vam zadostuje, gospod Rochemont. če Vam povem, da so me prav posebne razmere privedle do tega, da sem Vam delal kot vrtnar. Sicer pa — ko ste že tako kmalo uganili, da spadam v <-isto drugačne sloj«*, in ne delavske, se moram čuditi, da ste me obdržali, Jjiihko hi bil tudi prav nevaren ptič." "Mladi gospod", odgovori polkovnik. "moram priznati, da so me res take misli obhajale. Človek ne more biti žal i bog. nikdar dovolj oprezen. Moja hčerka je prosila za Vas; ima pač jako mehko srce. To dete ne sme videti ni ti da se muha ubije, in kar stori dobrih del, bo že kmalu preveč. Njej se imate zahvaliti, da Vas nisem bolj trdo prejel. Slednjič sem se pa sam prepričal, da ne nameravate nič slabega. Vprašam Vas torej zadnjikrat: Kaj želite, da storim za Vas ? Moja Olga mi ni dala miru. dokler ji nisem obljubil, da bom skušal Vam zopet pomagati do boljše usode. Zgubljena eksistenca — kaj ne? Morda ste celo študirali in sploh videli dobre dni?" "Gospod polkovnik, hvaležen pripoznam Vašo veliko dobrot-Ijivost, — pa —" "No, kakor hočete." Polkovnik je mrmraje odšel. Rene se je poslovil in zapustil kraj, ki se mu je zdel kot raj v pravljicah s trdnim sklepom, da se kmalo zopet vrne v svoji pravi obliki. Voz je zdrdral mimo njega. V njem je bil bančni ravnatelj — in njegova hči Ada. Ob njeni strani pa je oblastno sedel Mr. King. Niso ga zapazili — tak navaden delavec z prašno obleko sploh ni bil vreden pogleda. "Pet milijonov dolarjev!" misli si Rene, ko je za njimi gledal. "Ti so mi odtujili Ado. Tehtan in prelahek spoznan! No meni ni žal. Toda tisoč futov mi bo moral plemeniti Mr. King izplačati, to sem pošteno zaslužil, in dobro vem, kako jih bom porabil." Prišedši domov, sprejet z začudenjem od svojega sluge, se je skopal, čisto preoblekel in svojo zunanjost polepšal s pomočjo spretnega brivca. Potem je šel v klub. njem. Vojaki pretiravajo in vea- Lovska latinščina" ni uiti senca proti tej vojni latinščini, ki so jo Nemci imenovali "Feldzugsla-tein." stev. Jaz sem imel srečo. Našel sih brezpotrebno povzročajo strah. DRŽAVAH. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. Mr. King je ravno zaužival než-piščance in je namakal z dobro kapljico burgundca. Ko je Rene vstopil, je smehljaje vstal in mu podal roko. "Well", odvrne Amerikanec, ter takoj vzame iz listnice dogovorjeno svoto denarja in mu jo izroči. "Jeanl" zakliče nato, "pripravite dober obed. — Kako se imate, gospod Lacroin? Vam je dobro delo?" "O, jaz sem prav vesel in zadovoljen, Mr. King. Ni se mi tako slabo podilo, kakor mislite, pač pa sem veliko doživel — izvan-Tedno veliko, telesno in duševno.'' "0 tem mi morate pripovedovati ",ga prosi King In se zopet i vMeL sem usmiljene ljudi, ki so mi mo-1 je slabo delo plačali in me nasitili." 1 "To me veseli, zares. Pa vendar ste se dobro držali, vsa čast Vam!" Lacroin je prisedel in kazoč na slučajno pred njim ležeč časo^pis, rekel: "Zelo Vam bom hvaležen, ako bi me hoteli s kratkimi besedami obvestiti, kaj se je dogodilo v moji odsotnosti. Živel sem osem dni kot na pustem otoku brez zveze s svetom." "V Ameriki —" "O ne, Mr. King, nočem čuti niti o politiki niti o borzi. Kar mi manjka na tem polju, bom že še zvedel. Menim le važneje dogodke v družbi, če se je na primer kdo zaročil?" "Xo"', odgovori King, "saj meni ni nič znanega." "Torej se ni prav nič zgodilo?" 'Konzul Fouver je napovedal konkurz." "Zal mi je radi Ruvterja. Kaj pa delajo Lille-jevi?" "Tam je vse dobro. Izvrstna rodbina. Pa Miss Lille je jezna na Vas, gospod Lacroin.' "Zakaj?" "Vam bo že povedala, ko tja pridete, saj jo boste obiskali. "Me li pričakujejo?" "Tega prav, ne vem. Ali čudno bi bilo, ko ne bi šli tja, saj ste jo hoteli poročiti." "Poročiti — jaz? Še v glavo mi ne pade." "Ne?*' "Veste kaj, za gotovo sem mislil, da Vi jadrate v zakonsko lu-ko z Ado." "Jaz?" King se je zelo začudil. "Da. Vi! Vozili ste se žnjo z avtomobilom, vodili jo v gledališče in bili vsakdanji gost v njeni hiši. Tako ravnanje pač kaže na resne namene." King bruhne v smeh. Lacroin ga še. nikdar ni videl tako glasno se smejati. "Povedati Vam hočem, zakaj se ne bom oženil z gospico Lille. Oženjen sem namreč že štiriindvajset let in imam dva sina in tri hčere. Po amerikanskih postavah ni dovoljeno — in mislim, da tudi ne po francoskih —" "Potem ste pa kaj nevaren človek!" "Zakaj?" "Ker ste zamolčali, da ste oženjen." * "Nik do me še ni vprašal, če imam ženo ali ne." "Pa ne nosite prstana —" "To ni navada pri nas." "V rodbini Lille ste pa vendar vzbudili mnenje, da se ženite. — Imeli Vas bodo za hinavca in sejalca nemira v rodbinah." Kinj mirno odloži nož in vilice, ter pravi: "Tako? Sami so se motili, jaz nisem kriv." "Tudi jaz ne morem umeti Vašega ravnanja." "Razjasnil Vam bom. Bil sem res tu na ogledih, pa ne zase. pač pa za nekoga drugega, namreč za brata Annie Thompson, ki živi v New Yorku. Ta je videl sliko, ki jo je sestra prinesla s seboj in se do ušes zaljubil v lepo deklico. Postal je tako neumen vsled te ljubezni, da ni bil v trgovini za nobeno rabo več. Hotel je na vsak način preko morja ter prositi za roko Miss Lille-jeve. Tu pride njegov oče k meni ter mi prvi: "Mr. King, ker nameravate v kratkem odpotovati v Evropo, mi boste izkazali uslugo, da poiščete deklico in jo skušate spoznati. Ce je ravno tako dobra, mila in razumna. . kakor je lepa. ne bom branil sinu, da gre ponj o in jo poroči — če ga bo hotela." Tako mi je naročil, in to naročilo sem izpolnil in Miss Lille do cela spoznal. Allright — kaj ne?" Lacroin se je muzal. "Zato sem se vozil žnjo v gledališče in na sprehod, da jo bolje spoznam, če je vredna Mr. Thompsona." "In kaj je Vaše mnenje?" "Nrf, ni zanj. Je sicer prav lepo dekle, toda nima srca niti čustva. Mr. Thompson ne bi bil srečen |njo." "Uboga Ada!" rece sočutno Lacroin. "Gotovo je mislila, da osebni pokloni petkratnega milijonarja —" (Konee v prihodnji prilogu) CENIK KNJIG^ katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIKI: Dušna paša Dušna paša v usnje vezano Gospod usllši mojo molitev, gantno vezano Ključ nebeških vrat Marija varhinja v usnje vezano Marijo, varhinja elegantno vezano OtroSka pobožnost I tajski Glasovi Rajski Glasovi v usnje vezano Skrbi za. Dušo v usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano Skrbi 23. Dušo elegantno vezano z zapono JI.40 Skrbi za Dušo v' slonovo kost ve- zano Nesrečniea « Nezgoda na Palavana O jetiki Fasjeglavri Pavli ha —.80 1100 ele"«1 HetrosJni, znani N. T. detektiv ^_",.n;Pod turškim jarmom Poroka po pomoti Pota ljubezni 110 zvezkov Potovanje v Liliput Poslednji Mehikanec Požigalec Pred nevihto Prihajač Pregovori, prilike, reki I Pri Vrbč-evem Grogi j Princ Evgen Savojski 'Prst božji *l"e J ' Punčika —.50 — JP' -'01 —.25 i — 40| —.hu J —.70 «1.20 Sv. Ura elegantno vezano ^ 20. Rennštev Sv. Ura elegantno vezano z zapono $1.40 I , „ , Sv. l-. a v šegrin vezano z zapono ?2.00 i j M Portugalskem Sv. Ura v slonovo kost vezano »1.20! :ilTt Vrtec nebeški — Robinzon -.40 POUČNE KNJIGE: ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOYOBN0 K Uuska Japonska vojna 4 Sad greha i Sanje v podobah Sita, mala H indf.stanka Skozi širno Indijo Skrivnosti srca S prestola na morišče Stanley v Afriki Stezosledec Strašna osveta Sv. Kllzabeta Sveta Genoveva Sveta noč Sveta Notburga ZV. Abecednik nemški —2S Abecednik slovenski —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač —.50 Ar.gl. slov. in slov. angl. slovar —.40 Domafi zdravnik —,5<» Domači živinozdravnik —.SO Drugo berilo _.<0 Hitri raf-unar —40 Katekizem malf —.15 Novi domovinski zakon Odvetniška tarifa IVsmarica, na grobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu Prva mimška vadnit-a. Ro«"ni slovensko-nemški slovar S»-himpffov nemško-slovenski slovar $1.20 Turki"nred r>umiem S. himpffov sloven.-nemški slovar fl.20 ^ in ^dmi ni Su d Je reja v , .ogovoriti —» Ti™ lini SSr ™"22ni!tl JaneŽi*-Bar- 'Timotej in Filemon Slovar n e mško-slo v e n s k i ^HM I«"*" ^^ jfJJ:Up Zopet sprejeti: John Gale 73 3108 1000 31. — Juri So-detič 80 36879 1000 33. — Jos. Pavlakovič 68 1079 500 40. — Juri Zepohar 59 1816 1000 42. — Marija Gale 62 8957 500 44. Suspendirani: Martin Ovšin 79 15584 1000 33. — Frank Fernard 86 37510 1000 27. Sv. Mihaela, štv. 27, Diamondville, Wyo. Zopet sprejeti: Albert Kulinsky 74 15448 1000 38. Suspendirani: Jurij Lesjak 86 17293 1000 27. — Fr. Malež 74 12430 500 35. — Fr. Celigoj 75 17107 1000 38. — Jernej Klin 91 15933 1000 21. Sv. Marija Danica, štv. 28, Sublet, Wyo. Suspendiran: Albin Režnar 9f) 16287 500 22. Sv. Jožefa, štv. 29, Imperial, Pa. Pristopili: John Radesčak 79 17785 1000 35. Zopet sprejet: Matija Grohar 78 15722 500 34. Sv. Josef a, štv. 30, Chisholm, Minn. Suspendirani: Mihael Falicejo 68 11691 1000 41. — Franc Henigman 71 1950 1000 31. — John Marolt 87 47851 1000 19. — Frank Bantaža 84 15774 1000 28. — Frank, Sega 87 35225 3000 25. — John Tanko 92 16965 1000 21. — Franc Vesel 86 61271 1000 20. — John Vesel 86 16605 1000 27. Simon Žitnik 72 11569 1000 37. — Mary Henikman 82 9840 5500 24. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika štv. 112.: Anton Rus 93 14829 1000 18. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika, štv. 112.: Frank "Vi-dervol 82 11288 1000 24. Prestopit k društvu sv. Marije Trsatske, štv. 109.: Jacob Kump 73 16086 1600 40. Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika, štv. 112.: Andro Mar-tinčič 77 1449 1000 34. Sv. Alojzija štv. 31, Braddock, Penna. Prestopili k društvu sv. Pavla, štv. 116.: Alois Gutman 75 2010 1000 29. — Mary Gutman 85 9101 500 21. Umrla: Marija Založnik 89 14831 500 22. Umrla dne 26. julija v stari domovini. Vzrok smrti: pneumonia. Pristopila k Jednoti 8. dec. 1911. Suspendirani: -Matija Drap 89 11511 1000 20. — Andr. Zagodnik 73 6230 1000 33. — Simon Pirš 64 6359 1000 43. — Sv. Marija a?sada, štv 32, Black Diamond, Wash. Zopet sprejet: John Segedin 86 14224 1000 25. Suspendirani: 71 16803 1000 42. — Roman Sepich 1886 15984 1000 27. — Milka Sepich 90 16001 1000 23. . Prestopil k društvu sv. Alojzija štv. 18.: John Zitkovič 95 17046 1000 38. Sv. Barbare, štv. 38, Tresti«; Pa. Zopet sprejeta: Anion i a Cvetan 84 9225: 500 23. Prestopil k društvu sv Pavla it. 116.: Jožef Raatič 91 12289 1000 18-. Prestopili k društvu sv. Pavla štv. 116.: Frank Oblak 95 77366 500 19. — John Rupnik 73 13391 500 37. — Julija-na Rupnik 74 13390 hoo 31 Sv. Pstsp* in štv. 35, LloydelL Penna. Suspendirani: Alojz Krajšek 92 14990 500 20. — Stefan Kušar 81 17312 1000 32. XIX. V nagovoru glede potrebe''na-rodnega praznika prostosti", katerega je imel v Clevelandu, O. Mr. Percy Andreae, je pri razpravi o pomanjkanju inteligent-organizacije od strani onih, ki ljubijo osebne prostosti, govornik z vsem ognjem zagovarjal idejo, naj se ustanovi "Združena bratovščina ameriških prostih mož/' Prinašamo nagovor v celoti ter naj ga pozorno čitajo vsi oni, ki verujejo v to, kar imenuje Mr. Andreae podedovano pravico 'vsakega ameriškega državljana, 'da živi svoje individualno življenje, prosto vmešavanja tiranskega nadzornika, glasom zapovedi njegove lastne vesti in soglasno z njegovim razumom in inteligenco/. V nagovoru je poseben del, katerega prinašamo tu dobesedno, ker vsebuje v razločnih in jasnih besedah vse, kar smo skušali predočiti čitateljem v dolgi vrsti člankov, v katerih smo pov-darjali potrebe bojevite organizacije, ki naj bi se borila proti organiziranim sovražnikom osebne svobode. Govornik pravi z ozirom na dejstvo, da je armada volilcev prav kot vsaka druga armada v svoji uspešnosti odvisna od zmožnosti voditeljev in od volje posameznikov, da se podredijo poveljem, sledeče: "Vi imate svoje kapitane in generale. Sledite jim. Vi imate različne dele velike armade v vaših rokah: vaše družbe, klube, društva in vaše prijateljske rede. V korist prostosti jih izpre-menite v polke in brigade z voditelji in častniki, ki naj vas vodijo in uee. kako uporabiti vašo skupno volilno moč, da ne bo prišel do moči noben sovražnik prostosti, naj je odkrit ali tajen ter se polastil zakonodajne oblasti, da razdre to, kar bi moral glasom vašega mandata varovati. Kjer pa nimate nikakih takih društev, jih/ustanovite. To pane le za ovekovečenje idealov, prin-cipijev in navad, katere sovam zapustili vaši očetje, temveč tii-di za vojaško obrambo, teh idealov. Ne postavite križa pred. ime kakega kandidata, dokler ne do-, bite zagotovila od onih. katerim lahko zaupate in ki vedo, da je kandidat prijatelj prostosti. Boljše je, da sploh ne volite kot pa da volite za Človeka, ki vas bo izdal. Predvsem pa ne sodite o-nih, ki vas hočejo zastopali, po tem. kar hočejo storiti v bodočnosti, temveč po tem, kar so storili v preteklosti. Zapomnite si. da ne izpremeni leopard nikdar svojih peg na kožuhu. Med vami je najti ljudi, ki vedo, kakšni so kandidati in njih dolžnost je, da vas poduče v pravem smislu." Drznem si reči, da si bo vzel vsak čitatelj (teh člankov in vsak ljubitelj prostosti v tej deželi te besede k srcu ter skušal praktično pripomoči k temu, da se popolnoma izpremenijo razmere, v katerih živimo sedaj v tej deželi. V časih kot so sedanji ni le tr». ba, da vrže vsak volilec svoj glas v volilno posodo, temveč je tudi irtreba, da ve za koga glasuje in da ne bo oni, ki bo izvoljen, pomagal omejevati osebne prostosti. To vednost pa je mogoče pridobiti le z natančnim povpraša -njem in povprašan je more biti le uspešno, ako se ima na razpolago vir, iz katerega je mogoče črpati zanesljive informacij. Peklo se je. da je edini žefuj, ki je kaj vreden, oni koncentracije ali težkega dela. V tem slučaju, da zavarujemo svojo osc-bno prostost, je treba imeti organizacijo, ki bo storila potrebno delo, da se preniotri in preskusi vsakega kandidata ter predloži izvid volileem. ki se bodo lahko na prvi pogled odločili, za katerega kandidata naj glasujejo. Naravnost zločinsko je. ako se voli brez premisleka. Izdajstvo je nad prostostjo, ako se glasuje za kandidata, katerega se ne pozna in o katerem se le sliši par govoric. Ničesar ni bolj nevarnega kot je navada, da se sodi o vprašanjih, o katerih se ničesar ne ve. Ako pa imamo na razpolago dej- fstva, ni treba toliko presojenja, iker kažejo dejstva pravilno pot, I po kateri nam je treba iti. Ker 'pa ne more dobiti vsak posamezni volilec potrebne informacije, Si bi ga pravilno vodile pri vo--litvah, je potrebno, da imamo or-jganizaeijo, ki bo storila to delo iin nato prepustila odločbo volil-!cem. večkrat smo že primerjali maso volilcev z armado. V teli bojevitih časih je ta primera še bolj upravičena. Vedeti vse posameznosti glede sovražnika je prva potreba modernega vojskovanja. Taka organizacija pa bi lahko opravila to del,o poizvedovanja. Glavnemu stanu bi se vedno poročalo vse, kar se hoče vedeti o sovražniku. Organizacija bi ne mirovala, dokler bi ne izvedela vsega glede namenov in nagibov dotičnega kandidata. Na podlagi teh informacij pa bi lahko glavni stan dal volileem potrobna navodila in storilo bi se vse. da pridejo ta navodila v ro-ike vseh vol dee v, ki ljubijo pro-stost. Za smeh in kratek cas^! PREHITRO REČENO. Ali bi hotela iti z menoj na konec sveta? O še veliko dalje! NA TRGU. Gospod, ki je slišat veliko oklepetavosti prodajalk: Mati, počeni so te ribe? — Vas čisto nič ne briga, ker vem, da jih ne boste kupili. VOJAKI IMAJO PREDNOST. Sv. Afejrifc ter. 36, Pristopili: Josip Korbar 76 17786 1000 : Poleg članovega lam* naTrdha Prva leto rojstva, droga certifikatno številko, tretja Aliae bdi takoj poročila, ko pride tvoj Janez od vojakovf I Mill y m nfciaih Ifci i "m i jar i.................... -i - ■ ■ ^a i I GL&3 NAHODA, 13. OKTOBRA, HH. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. i KRANJSKO. „ „ Junaški Kranjci. Baron Stili-fried, polkovnik 17. pešpolka, je bil ranjen v bitki pri Lvovu takoj prvi dan bitke, dne 26. avgusta Sedaj leži na Dunaju. Izrazil se je izredno pohvalno o hrabrosti svojega kranjskega moštva. Re kel je, da so se naši fantje borili sijajno, 4 fabelhaft". "Povejte Ljubljani", je rekel polkovnik kranjskemu glavarju, ko ga je ta obiskal na Dunaju, "da so Kranj c-i postavili svojega moža, borili so se veličastno." Deška ljudska šola v Novem mesta je pričela Šolsko leto 21 septembra. Smrtna kosa. v lski vasi pri tiru yje dne 16. sept. umrl ugleden posestnik Prane Platnar, kateri ji- bil cerkveni ključar dveh po-družnih cerkva ter ustanovitelj in odbornik posojilnice na Igu. Na stražo streljal; straža napadalca težko ranila. Dne 16. sep- tembra zjutraj sta pripeljala dva orožnika iz Brezovice špijonaže osumljenega težko ranjenega mehanika Emerika Panjan, doma iz Siseka, stanujoeega v Ljubljani. Duuajska cesta 29. Kolikor je znano, je streljal Panjan s samokresom na stražo, nakar ga je straža z dvema streloma težko ranila. Junaške smrti je umrl na boji-s<'u dne 31. avgusta pri'Robatimi dr. .Mirko Vrančič, e. kr. avskul-tant pri ljubljanskem deželnem sodišču. Zadele so ga tri sovražne kroglje v glavo. Pokojnik je šel meseca julija na orožne vaje k svojemu polku št. 98. Medtem je prišla mobilizacija. Njegov polk j*1 odšel na bojišče in tu je dr. Vrančič padel kot junak. Ranjena sta bila na gališkem bojišču nadporočnik Ivan Perles iu Anton Perles, oba sinova ljubljanskega meščana Perlesa, ki itna še dva druga sina v vojni. Slovenski ranjenci v Solnogra-du. 13. septembra so pripeljali z gulišUega bojišča v Solnograd čez 1000 ranjencev, med njimi je mnogo Kranjcev, Štajercev in Korošcev pehotnih polkov štev. 7, 17, 27, 47 in 87. Umrl ie v St. Rupertu Radecke-jra veteran Jožef Bartolj. Udeležil se je več bitk, bil ranjen v glavo ni je i/mibil desno oko. Služil je mnogo let kot rudar, umrl je pa kot občinski ubožec. V Št. Jlu-pertu je še drug Radeckega veteran Franc Drobnič. ^frnovejniškega zglaševanja letos meseca oktobra ne bo. Javil se je. Železniški nadspre-vodnik v pokoju Podkrajšek, katerega so nekaj dni pogrešali, se je /'• javil, da je čil in zdrav. Napravil je obisk, s katerega se je že vrnil. Srebrna poroka. Franc Jeram, vratar v deželnem dvorcu v Ljubljani, je obhajal 16. septembra petindvajset letnico poroke s svojo soprogo Heleno roj. Demšar. Ta pomembni dogodek je praznoval n sV.mašo, ki jo je služil pater K m est v prijazni cerkvici na Rožniku, pri kateri so jubilant, njegova soproga in 141etni sin tudi prejeli zakramente sv. obhajila. Jeram je sedaj že 24. leto nepretrgoma v deželni službi in je kljub prejšnji naporni službi v prisilni delavnici še vedno prav čvrst in zdra»v. Umrl je 16. septembra v Starem trgu pri Rakeku Matevž To- Na bojišču padla. Iz gotovega vira se čuje, da je 26. avgusta padel na rnskem bojišču domobranski stotnik Engelbert Busbach, rojen Kranjec in svak veletržca Roberta Kollmanna v Ljubljani. V boju pri Grodeku je padel poveljnik 47. pešpolka polkovnik Rihard Mayer. Naši ranjenci. Iz bolnice v belgijski vojašnici v Ljubljani so bili v domačo oskrbo oddani: Valentin Dovjak (lovski bataljon št. 7); Avgust Kakež (17. pešpolk). Iz bolnice v belgijski vojašnici so biti odpuščeni: Ivan Dolinšek (17. pešpolk); Gregor Pilnavec (lovski tfataljon 7); Janez Mauser (lovski bataljon 7); Janez Guatinčič (17. pešpolk); Viktor Jardas (97. pešpoik); Janez Saf-fre (27. pešpolk); Mihael Škod-lar (lovski bataljon 7). — Od 16. do 17. septembra zjutraj je došlo v Ljnbljano 35 ranjencev, od katerih je bilo oddanih 17 v domobransko bolnico, drugi v razne ljubljanske bolnice. — 17. sept. 10. skem^ vojak pešpolka št. 61, stotnija. Ponesrečen rezervnik. Dne 13. septembra se je v Lgubljano pripeljal po vojaških opravkih posestnik in tam izkopal z rokami. Kraj njega leži mala odprta torbica, o-irog nje pa so razmetani papirji. Približam se. Nikdar ne bora pozabil tega prizora. Vojak je nladenič kakšnih 27 let. Par plavili brk mu okroža ogoivlo lice, ii je mirno in sladko kakor lice leteta. V desni roki drži nesrečnik fotografijo, v levici pa stiska pismo. Fotografija mlade žene in pismo je namenjeno njej. Vzel sem pismo in fotografijo in bom yO končani vojni oboje poslal v -Vemčijo. Pismo je pač namenjeno kaki plavolaski. ki oplakuje svojega zaročnika. Kaka tolažba za njo, ko bo izvedela, da je bila poslednja misel mladeniča po-Svečena njej ni da so oči njenega epega grenadirja, predno so se :aprle za vedno, plakale pred a jen o sliko. Zapuščajo me moči in groza ne stresa. Vseeno naprej! Pod jablano leže v objemu tri trupla, korak naprej leži pod konjem mlad vojak, človeški možgani se mešajo s krvjo živali. Glej, tu leži mrtev Turkos v'francoski vojak — mohameda-nec iz Alžira v Afriki). Kraj nje-?a je puška z nasajenim bajonetom. Tega človeka je dotekla smrt. ko je hitel naprej. Vidi se. ia je padel pod enim samim u-larcem. Lice ima okrenjeno proti zemlji, čelo je naslonil na roko, drugo roko pa je ravno stegnil pred se. Lep je ta prizor sre-li te strašne mesnice, za res tolaž-Ijiv prizor. Evo. tu zopet nemški vojak, ki se je pred smrtjo boril prav tako, kakor oni grenadir, ki sera ga malo preje srečal. Mladenič sedi, s hrbtom se naslanja na nasip. Okrog njega so razmetani papirji in listki. Dvignil sem se belo polo papirja — to je pismo, pisano s svinčnikom. Nesrečnik ga je pač hotel ravno odposlati. Citam ga: "Dragi starši! Pričel sem pisati pismo zjutraj a sedaj je že večer. Koliko jih eži na bojnem polju? Koliko mojih d ragih tovarišev že spi spanje pravičnih?! Jaz sem. hvala Bogu. zdrav in živ, ali moj ubogi tovariš! To je strašno! Solnce zahaja. Mi mislimo na mrtve. Vsi naši častniki so padli, vsi! Moj Bog, ali se vrnem domov ali bom padel kakor moji tovariši? Iz vsega srca vas pozdravlja z bojšča dne 29. avgusta 1914. — Vaš Albert..." Gotove krone v papirju lahko dobi pri nas vsakdo, ker' jih imamo dovolj v zalogi in si- $29.00 stane ena tona črnega New York grozdja F. o. C. North East, Pa., pri odjemu cele kare v zabojih po 40 fantov. Grozdje se sedaj trga in se jamči, da je v dobrem stanju. N. Krainz, Gen. Del. Pittsburgh, Pa. v slovensko-hnraškl koloniji. Ako telite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte prej«, dokler se ne prepričate, kakšna prilika se vam nudi v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda ▼ državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj ie iesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaikih družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni takaj, imajo nana gospodarska društva, kojih namen je. da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj s gospodarstvom in to s majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo an ne. Naslovite: Ths Jmms W cer po sledeči ceni: 10 K $ 2.25 20 K t 4.30 30 K $ 6.35 40 K $ 8.45 50 K $10.40 60 K $12.50 70 K $14.50 80 K $16.50 90 K $18.50 100 K $20.50 150 K $30.90 200 K $41.10 Te gotove krone pošljemo komur v Ameriki v registriranem pismu. A opozoriti moramo rojake, da ameriška pošta za pošiljanje registriranih pisem v Avstrijo oc sprejme nikake odgovornosti in ne da če se pismo izgubi, nobenega povračila. FRANK SAKSEK, S2 Cortlandt St., New York Citv Pouk v angleščini. Rojakom naxnanjaaao dm smo sklenili zopet poučevati uikiii*« potoni dopijovsnj*. Od leta 1908 d« 19i2 »mo imeli nad 4SO rojakov. U BO se učili an*le*ko potom naše metode. Učite m iz poaabnih tiakanife z*esko". Pojasnila zastonj. PttiuSE DANES na: Slovenska Koretp—deačaa Šola •1» St CUir Ave., ClcelaaJ, 0. POTREBUJEM pošteno Slovenko, ki zna gospodinjiti, ker mi je žena umrla in zapustila dva otroka. Lahko delo. Če katero veseli, naj se oglasi. Joiin Sempri m ožnife, 546 Russell Ave., Johnstown. Pa. VAŽNO NAZNANILO. Vsi potniki, kateri so n* 0y mera vali potovati v staro iy domovino ta teden ali na-T mera vajo potovati v pri-bodnje, naj ostanejo na svo-jih mestih, ker so vse paro-brodne družbe prekinile za HT nedoločen čas & prometom. Kadar se zopet razmere pre-ly* arugačijo, bod-mo prave W časno poročali os tem me-ir sto. Tvrdka Frank Sakser ZASTONJ! ZASTONJ! ZASTONJ! RADI VOJXE.smo nakupili veliko zalogo razli.'nih predmetov od neke p ropa'J le nemške tvrdke. Sklenili smo, da dajemo te predmete ZASTONJ z našimi urami. Kdor kupi torsj od nas možko ali žensko uro, dobi gori naslikanih 8 predmetov ZASTONJ. Ti predrr.eti so: 1.) Verižicah.) Privesek :».) Nožič4.) Pero").) Britev C.) Ura-budil- ka T.) Prstan S.) 32 kaliber revolver na T strelov. Ako torej hočete našo 14 karatov pozlačeno, od tvrdke za 20 iet jsm-t-eno uro. s svetovn^znanim kolesjem in teh os»>m predmetov kot darilo POVSEM ZASTONJ poleg ure, — potem izrežile ta oglas ter ga pošljite nam zaeno z depozitom 25 centov v znamkah. Stem nas zapotovite, da resno želite imeti to uro. Kakor hitro preim-.mo naročilo, vam pošljemo uro in imenovanih 8 predmetov POPOLNOMA ZASTONJ, Kadar se vam izroči pošiljatev ter ste zadovoljni z uro in darilom, plač-ajte ostanek $7.70 ter stroike po>iljatve 2> centov. Ako ne boste zadovoljni, zavrnite pošiljatev in mi vam vrnemo 25 centov. Omeniti moramo, da bi plavali drugod za isto uro in predmete trikrat to:iko, dočim zahtevamo mi ie Teh o?em predrretov predstavlja že samoposebi vrednost Oddamo jih pa lahko zato,- ker smo kupili veliko zalogo ia ker ž- !imo, da postanejo naše ure čim bolj znane. ZApomn.te »i, da ne bo vojna z Nemčijo vedno trajala. Ne boste imeli vedno prilike kot je sedanja ter se ne boste mogli poslužiti tako u- godnega trenutka kot je sedanji. Pišite še danes. Naslovite: HEW YORK WATCH GRED. CO., ^^^uo. Redka prilika za tajnike raznih društev, trgovce in drage pisarje. Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj so omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko ceno, po kakovosti od $25 do $60. Cena novim je bila S90 do S120. Pisati na istih se priuči v kratkem času lahko vsakdo. Natančneja pojasnila daje Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 4 V I i\ I i «^ ): «« '! . i U 'KRACKERJEV' BRINJEVEC HARMON] k »diši kakoritaekoH ladatujom 1» popravljam po cajnttjm isn^h, a dalo Tpetao In sanesljivo. V popravo sane-lUlvo vsakdo pošlje, ker aem že nad IS let tukaj v tem poslu ln sedaj v svo- fera lastnem domu. V popravek vzamam kranjske kakor vs« druge harmonike ter računana po deln kakorino kdo aa-"lteva brez na daljnih vpr«JtanJ JOHN WENZEL 017 E. 62nd St^ Cleveland, Ohio. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v državah Wisconsin n Minnesota naznanjamo, da bo obiskal ondotne večje slovenske naselbine na potovalni zastopnik Mr. IVAN ZUPAN, koji je pooblaščen pobirati naročnino za list ali sprejemati oglase ter izdajati za to pravoveljavna potrdila. j Mr. IVAN ZUPAN je večletni sotrudnik našega lista pod imenom MIKE CEGARE. Mnogo slovenskih naselbin ga je že vabilo; sedaj jih bo pa v resnici obiskal. Cenjenim rojakom ga torej najtoplejše priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vas lekarnar a'i gostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SUVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. PoŠto* naročila ae točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Za en dolar dobtt« dnevnik "Oba Naroda" SKOZI ftUBI MESECI. Glaa Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne. vesti iz stare domovine in zani mive povesti. Vsa oflobja listo j« organizirano tal spada ▼ strokovna unija. OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam svoja NARAVNA VINA iz najboljšega grozdja. Lansko rdeee vino po 40<£ gal., staro rdeče vino po 45^ galona, lansko belo vino po 45č gal. in najboljSe staro belo vino po 501 gal. 100 proof močan tropinjevec 4*/j galone $12, 10 galon pa $25. Viuo pošiljam po 28 in 50 gal. Vinarna" in distilerija > blizo postaje. Potovalni zastopnik je g. M. Zugel. Pošljite vsa pisma na: 1 ■ ■ as BGJ Slovenska unijska TISKARNA Rojak! in droitvem tajniki, ali pazite, da so vaSe tiskovine vedno narejene v unij ski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materij alom in Je največja slov. unQska tiskarna. NAJNIŽJE CENE vsem tiskovinam za vsako društvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas. GARANTIRANO fko da ate sadavoljm a tukorino in da a« izdela natančno, kakor želita. Predno se obrnete kam drugam, pilite k nam po t*ike za vsako tialcovme, ki jo potrebujete. Pri naa je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA Najstarejši slovenski drotednCc. 6119 SL Oair An., OevdaaJ, OUt SE NA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE, GLAS NAHODA, 13. OKTOBRA. 19ft. Doli z orožjem! ZGODBA 2TVTJTENJA. Spissls Rerta pL Suttner. — Za '"Glas Naroda' priredil J. T.. 4 (Nadaljevanje). — Gospo«! nadftoročnik — je rekel vojak pre Trt iitisov It knjiga ta H vojakom m W11 $19.00 zastonj $19.00 Ako kupite uro naravrost iz tvorni-ce, si prihranite najmanj $19.00, ker bi morali plačati vsakemu prodajalcu za isto uro najmanj 925.00 dočim je naia posebna tvorniška ccna za isto uro 1« 16.00. Ako belite kupiti $25.00 vredno uro za $6-00, potem izrežite ta oglas ter ga nam dopošljite z natančnim naslovom vred, nakar vam takoj pošljemo uro v krasni Skatlji na ogled popolnoma zastonj. Zagotavljamo vam, da oni, ki kupi od nas uro, prav ničesar ne riskira, k%r ima pravico da si ogleda uro ter se sam prepriča, da je ura v resnici vredna $25, da je res pozlačena s 14-karatnim zlatom, garantirana od tvonice za dvajset let, s svetovno znanim kolesjem. Nato plačate agentu $6.00 in par centov za ekspresne stroške. Mi popravljamo nalše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali Jih pa Izmenjamo za druge. OPOMBA. Na zahtevo vam dopošljemo naš veliki. Ilustrirani cenik zastonj NATIONAL COMMERCIAL CO., 90-92 W. Broadway, New York, N. Y., Dept. 60. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIILL Prodaja belo vino po................ 70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Drožnik 4 pral Ione za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic sa................ *12.00 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 5308 St Clair At«., N. E., Cleveland, Ohio V listah izgub sem brala vK* imen onih častnikov, katere sem poznala. Med njimi tudi ime sina edinea stare dame, ki je bila moja dobra znanka. Nekega dne sem se odpravila k njej. To je bila težka, težka pot. Tolažiti je nisem mogla, kvečjem jokala bi žnjo. Ko sem dospela do stanovanja gospe pl. Ullsmannove, sem močno potegnila za zvonec. Zadnjič sem bila pri njej na neki mali plesni zabavi. — Marta — mi je rekla tisti večer — medve sva pa res največjega zavidanja vredni ženski na Dunaju. Ti imaš najlepšega moža, jaz pa najboljšega sina!---To je bilo takrat, kaj je pa danes. Ali imam še moža? Kdo"ve? Neprestano letijo granate, in zadnjo minuto lahko postanem udova. Se pred vratmi sem začela jokati. Znova sem pozvonila, pa ni bilo nikogar. Slednjič je nekdo pogledal skozi vrata rekoč: — Zastonj zvonite, gospodična. Stanovanje je prazno. — Prazno? Kje je pa gospa Ullsmannova? Pred tremi dnevi so jo odpeljali v norišnico. Nekaj minut sem stala nepremično pred vratmi. Pred oči so mi prišli prizori, ki so se morali odigrati v stanovanju, ko je stara gospa zvedela za grozno novico. Koliko je morala reviea pretrpeti! Potem pa še pravi oče, da naj traja vojna trideset let, samo da bomo zmagali... Koliko mater bi potemtakem sledilo tej stari gospej t! Sklenila sem obiskati mlado ženo, katere mož je bil z mojim na bojišču. Sla sem po Iferrengasse mimo po&lopja, v katerem je bila pisarna "Pomožnega društva". Tam so sprejemali denar, perilo, obveze in druge take stvari, ki pridejo prav vojaku v vojni. Darov je bilo toliko, da je jelo primanjkovati prostora. Vstopila sem. Hotela sem izročiti odboru malo svoto denarja in sem vprašala po knezu Colloredo. Ravno sedaj ga ni — je rekel vratar. — Samo podpredsednik, >baron Suttner je zgoraj. Povedal mi je številko sobe, kjer se je oddajal denar. Šla sem skozi več dvoran. Sami -kupi oblek, perila, obvez za uboge ranjence... Stresla sem se. — Koliko ran krvavi, da rabijo toliko potrebščin... — In moj oči si želi, da bi trajala vojna še trideset let... Baron Suttner je moj denar hvaležno sprejel in mi dal o mar-»ikateri stvari Še precej natančna pojasnila. Neprenehoma so prihajali sluge « poročili, koliko blaga je dospelo in koliko ga je bilo odposlanega. Vstopil je *tar mož, kateremu se je že na prvi pogled poznalo, da je vojak. — Dovolite gospod baron — je rekel in potegnil iz prsnega repa listnico — tudi meni nekoliko priapevati. — Izročil mu je »lotak. — Jas sem bil sam vojak in vem, kako se godi Tevežem na Leta 1813 ni bilo še takih društev. Koliko ranjencev je Lo izkrvaveli, ker niso imeli ničesar, da bi si obvezali rane. bo blagoslovil to delo, dobri ljudje. $e sami ne veste, koliko dobrega storite... haremu možu so se prikazale solze v očeh in začele padati beli bradi. — Njeno Veličanstvo, cesarica. Podpredsednik je Sel odlični obiskovalki nasproti. Jaz sem stopila v kol in jo od tam neprenehoma opazovala. ogledat in sporo^ odbora, da mu Knjiga "Tojaka m i ji is 13 po—mesnih t lit kov, obeegsjotik skupaj it večjam formatu 192 stran. Dalo jo o-*no ■ 251 il'~V«»i, tikajo U m opisa balkanskih drfav in aajvaiaejfch spopadov mod m-SešUkom j« ▼tfji slovaški iriav. zvezke je dobiti li*. vseh 13 Nfitkov skupaj pa • poštnino mi |L8L Na • pri: 30 dni prosto za poskušnjo Podpišite svoje ime v KUPON spodaj ter nam ga pošljite takoj, nakar vam pošljemo na dom VIKTOR GOVOREČI STROJ C0LUMBIA~F0N0GRAF ter 12 spevov ZASTONJ za 30 dni na posknšnjo. Po 30 dneh poskušnje, ako ste zadovoljni, lahko obdržite stroj ter plačate $2.00 NA MESEC S strojem vam pošljemo pismeno jamstvo za 15 let. Ta knpon je dober za vse dele Združenih držav in Canade. Odpošljite ga takoj na SAUL BRNS, 117 Second Ave., corner 7 Street . 133, NEW YORK. Victor Ime Columbia Naslov Za od jama ke v New Yerku imamo odprto zvečer in v nedeljah. < i Amerika in Amerikana < i i t v * Po znižani ceni! Apical J* M. Trunk je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Tesana v platno in za spomin jako priHčna. Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena r>"«*na. da se vsaj deloma ookri-jejo veliki stroški. Dobiti je pri: Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. <*> <•> ® NAJBOLJŠA ® <*> ® (S) SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, 'New York, N. Y. Cm ? pistH mm $1.00. Btjaki fCMai, 0. Me rta t pitan ft. Satov, 1*4 SL CMr Avt„ H. L ... ...— ................- — a Cortlandt St. Na« York Ot* PRIPOROČILO. Rojakom v Steelton, Pa* okolici naznanjamo, da js Veliki vojni atlas tojsknjočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov. na 20tih straneh in vsaka ?tran je 10* pri 13| j>alca velika. Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obaega devet raznih zemljevidov na 8 straneh, vsaka stran S pri 14 palcev. Cena samo 15 centov.* V3i zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajojposamezne države. Pošljite 25c. ali'pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Mr. M. PAPlO, 118 Frederick St., Steelton, Pa., naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda. ^fifc1— & i—j&fc—— _f% m ♦ # 9 ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH Fodptaafl i* Ixnaiditetj najaapotnej -ie tinkture na iffUi Alpen-tinktar. la Alpenpoaad« - Ženskam la možkim. kateri jo rabijo, zraatejo v forth tednik laa je popolno-na. ne bodo Izpadali In na bodo eeivelL _ , __Ravno takr — ,, .„M t ieeUli tednih brada in brka. ki na bodo izpadala ia ne bodo postala »ive. O teku 8 dni popolnoma ozdravim revmaHsem, k os tlbol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane, opekline. bala. ture. krasta to korja očeea, bradavice, potenje nov. seb line itd. odstranim v treh dneh. Moja sdravlla so cesiatrirana v Washington o. znamenje, da so {ista in najbolj ospaina. Pints takoj po cenik! Poiijem em zastonj. JAKOB WAHCI6, 1092 E. 64tli St. Cleveland, O. N. B. Onemu. U bi rsbU moja zdravila facea plažam 1600. Amerika in Amerikanei, ■pisal MV. J. M. TBUmL Publishing Oompaay j« prevzela v zalogo rojakom is ouo knjigo Kav. J. H. Trnka: iinnmra nr Ni nal aamea izreči aa tam m#* sta kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstmo delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojeem in posameznikov, na katerih bo t stari domovini, kjer se gotovo lanimajo stariši ali sorodniki za deželo, t kateri biva kak Slan družine. Knjigo kraai aebroj le-marsikdo zapazdl ali samega sebe, sli pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni čudimo se le, da je povpraievanje pa knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker as ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero sa spra^ vi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna ja knjiga kot boii&> ni dar, ki ima trajno vrednost Cena elegantno v platno knjigi je $3.50 a peitniao Za isto eeno as odpošlje na katerikoli naslov v gompaple Generale fiansaiiantipe (Francoska parobrodna družba.)| Direktna črta do iHavre, Pariza, Švice, inomosta in Ljubljane. t aitROVENCE' t ^Baldvalvi jaka 'LASAVOIE-aa dva vijaka Poštni paniki sal J 4» ^LAILORRAJNE" U. zaidva vijake "IA FRANCE' 1sa!itiri vijake parntkl sal "Cfcksgn", "L* Tonraine", 4£e klobase in Tiakomtno grocerijeko blago, katerega ljubi nai narod. Pošiljam deriar na tm strani sreta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glaa Naroda", prodajam m kupujem avstrijski densr. S tvrdko Frank Sakser sem v trgovski sveži. Upravljam vse v notarski poaef spadajoče dela, ker sem javni notar. (Notary Public.) . FRANK JU RJOVEČ 1SS1 W. 22ad Strast, Okace, 0L PHONE 248 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET WAUKEQAN, ILU. PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠIUAKdenar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJAIvse v notarski posel spada- L joča dela. "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK B JED* DRŽ. .NAROČITE SE NANJ!