List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske <:!ežeie 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopoši'ja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — ■ Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Zu inserate se plačuje od enosiopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprte reklamacije so poštnine proste. 40, Maribor, dn-e X. oktobra 908. Te6f«.j xx«rx. Nova tolovajstva v Ptuju ¿3 Ptuj je zaslovel v zadnjem času po vsej Avstriji i» svoji nemški tolovajski druhalji. Na Ptuju so se začeli dne 13. septembra 1908 izgredi, koso nemški pretepači napadli in pretepali- mirne Slovence, in že je ravnoista poulična nemška drulial zopet napadla prav po tolovajsko slovenske hiše na Ptuju. Ptujski Nemci so raznesli zadnje dni po vseli nemških listih lažnjlvo vest, da pride v nedeljo dne 27. septembra Slovencev kakor listja in trave na Ptuj, in da bodo od štirih strani planili na mesto in tam pobijali Nemce. Ornig in ptujski okrajni glavar sta nato poklicala veliko žendarmerijsko in vojaško pomoč na Ptuj, in govorilo se je, da so v Mariboru do zob oboroženi konjeniki samo čakali, da planejo, ako bo sila, na Ptuj. Seveda so bile te vesti najgrša laž, kar se je jasno pokazalo v soboto in nedeljo, ptujski Nemci in nemškutarji so le hoteli Slovence pred svetom očrniti kot divje barabe. A ptujski Nemci, so se zopet vrezali pred colim svetom, in vsa sramota pade na njih poulične glavače in hujskače; kajti omenjene dni ie bilo na Ptuju mirno kakor navadno. Pač pa je imela pol-noštevilna poulična druhal razstavljene po vsem mestu in okolici svoje straže v soboto .in nedeljo, in ker ni bilo Slovencev od nikoder, je ta drulial v noči od nedelje do pondeljka napadla malodane vse slovetaske hiše na Ptuju, pobila šipe in poškodovala poslopja, in sicer na Narodnem domu, pri gostilničarju Mahori(ču, na slovenski okoliški šoli, pri gospodu prolesorju Kolarlču, učitelju Kajniku, in še posebno na proštiii. In sedaj poslušaj slovenska javnost in strmi: Vse to se jfl godilo v istem ča-su, ko je majhno ptujsko gnezdo bilo najstrožje zastraženo po policiji in celi četi gornještajerskih žen-darjev; nemoteni so tolovajski burši opravljali svoje satansko delo, noben policaj, noben orožnik ni ničesar videl ne slišal, dasiravno se je vmes tudi streljalo! To treba pribiti in povedati vsemu svetu ! Se le neka ženska, ki je zasačila 4 Nemce, ko so še zjutraj ob svetlem dnevu pobijali na proštiji okna, je ovadila čedne nemške bratce policiji. To so ptujske razmere v Avstriji! Po ženski zasačeni štirje pobijalci oken so: Schumenak, knjigovodja pri Reinhartu, Lauren-tschitsch. knjigovodja pri Blanketu, kjer se tiska Stajerc, Lackner, komij pri Sadniku, in Rom. Pri- jeti so takoj obstali svoje delo. Nji,h tovariši jih bodo gotovo po nemških listih slavili kot narodne nemške mučen ike! To so le štirje razgrajači, njih kolovodje pa bodo brez kazni dalje razgrajali! Nekaj čudnega gledaš zadnje dni (po 18. sept.) i na Ptuju: mesto je kakor prazno, Slovencev ni, ko- j miji v nemških trgovinah žalostno gledajo pri vra- j tili za maloštevilnimi kmeti, katerih se malokateri ! zmoti v njih trgovino. Slovenski1 trgovci pa imajo pol- j ne roke dela. Prosimo tem potoni naše slovenske tr- ; govce, da našemu ljudstvu postrežejo kar najbolje, ! da ne bo sicer navadnih pritožb! Nemški kramarji na Ptuju trpe že veliko škodo, ker se vsi zavedni Slovionci izogibljjejo njih trgovin ! Čast tudi ptujskim okoličanom, ki so se zlasti pretečeno nedeljo vedli nasproti izzivajočim nemškim ■ f a kinom tako dostojno! Le tako naprej ! Ni treba nič pobijati, nič razgrajati po Ptuju, Nemci se vas najbolj bojijo, ko greste tako mirno mimo njihovih trgo-v i Sil! To je najlepši in najbolj izdatni odgovor slovenskega ljudstva na vse tolpvajske napade ptujskih Nemcev in nemškutarjev! Ptujski lisjak, po domače Stajerc, je kar naenkrat postal čisto pohleven. Tisti list,, ki je dosle.; kn,r bruhal ogenj na Slovence, piše sedaj prav fa-rizejsko-priliznjjeno, da ptujski Nemci kakor vedno, neizmerno ljubijo S:ovence, da so vsega nemira sedaj krivi učitelji, da so duhovniki za mir itd. Da, Stajerčevi očetje, vi ste se malo preVeč zaleteli, prej ste tisoč in tisočkrat psovali le farje in klerikalce, sedaj bi naj bili nekako na vaši strani1 in mirili po pravici razdraženo ljudstvo, da bi še dal$e redilo nemške gade na svojih prsih! Pa vse zastonj, la^njivi Stajerc, s ove; sko ljudstvo te bo vrglo kakor strupeno kačo od sebe, ko bodo le enkrat vsi zaslepljeni spoznali., kako satansko hudoben je ta list! Proč s Štajercem! Povsod na Ptuju so doslej nemški trgovci zavijali vse redi v gniusnega ,Stajerca. Slovenski kmetje, kjerkoli vam zavijejo bla^o v ptujsko glas lo, ve ste, da so to prijatelji „Štajerca", vašega najhujšega sovražnika! Politični ogled. — Deželni zbor. Radi regulacije Pesnice je predložil štajerski deželni odbor okrajnemu glavarstvu v Mariboru nov načrt, ki se tiče občin Pesniški dvor, .Leitersberg in Dragučova. O tem načrtu se bo razpravljalo v pondOljek dne 12. okt. ob 10. pnedpoldne. Načrt še lahko vpogleda ob uradnih urah na glavarstvu. — Deželni poslanec dr. Jankovič je bil dne 25. septembra voljen v politični odsek. — Pri predvčerajšni seji je poslanec Roškar utemeljeval svoj predlog za podporo vsled suše oškodovanim kmetovalcem v okrajih 'Maribor, Slov. Bistrica in St. Lenart v Slov. gor. Predlog se je odkazal finančnemu odseku. — Dr. Lneger o Ljubljani. V dunajskem mest nem zboru sta v torek, dne 23. septembra obč. svetnika ReiningCr in Angelli vprašala župana dr. Lu-egerja, ali hoče izraziti žalost in ogorčenje, ker so Slovenci v Ljubljani pobili šipe pri kazini, tisti Slovenci, za katere so tudi Dunajčani nab.rali darove ob potresu. Župan dr. Lueger je jako taktno odgovor^ na to interpelacijo, rekoč: Ta interpelacija ne spada v delokrog obč. zastopa. Jaz obžaiuioa narodnostne boje najodločneje. Vendar pa sodim, da ni dobro olje vlivati na žrjavico. Posebno pa prosim, da dobrih del usmiljenja ne spravljate v zvezo z narodnimi boji. Mi smo nabirali1 darove za Ljubx)ai:o iz dobrega srca, in to ostale. Jaz nočem nobenega Slovenca pvofnemčiti, nobenega Nemca posloveniti. To pa hočem, da bi se vendar enkrat sprijaznili vsi narodi v državi, in da se izpiolnijo želje našega vladarja, da zavlada mir in red v naši domovini. — Slovensko ženstvo ljubljansko bmz razlije strank pripravlja peticijo na ministra Prašeka v zadevi ljubljanskih krvavih dogodkov dne 20. septembra. — Vsled surovega nastopanja vojaštva proti Slovencem v Ljubljani je poslal predsednik Slov. kluba vojnemu ministru Schonaichu brzojavko, v kateri zahteva v očigled dejstvom, da so vojaki brez vsakega stvarnega povoda streljali na Slovence, strogo preiskavo. Zaslišijo naj se osebe, ki so bile priče dogodkom, in o katerih se lahko trdi, da bodo nepristransko sodili. Kot tako pričo imenuje načelnika deželnih uradov višjega svet. Zamido, ki je z okna svojega stanovanja opazoval PODLISTEK 0 suženjstvu pri Rimljanih (Predajal na Vnrbergu Al. Kokelj.) (Konec.) Tudi lišpave Rimljanke niso dosti boljše ravnale ž ¡njimi. Teple so jih z bflči pn volovskimi) ži> lami. KJedai^ so jih sužnjice napravljale, jih mazl-lile, ali jim vravnavale lase, so navadno držale v rokah ostro bodallo. In kakor ¡hitro so ubogo sužnjice po' njihovih mislih kako malenkost zakrivile, sq $:h v pleča alti rame suvale s tistimii; ostrijmi bodali. Tako so delali Rimljani s svojimi sužnji.) R*> di tega, ni Čudno, de so bili nezaietes^ivi,. je sužn|o( imela otroka, ta ni bil nj^n, marveč gospodarjev. Ce, je imeHa tri otroke, je bila oproščenja navadnih del, katera bi moral;* drugjače opravljajli. Za/več kot tri otroke je sužnja dobila prostost, i R mljani so sužnje kupovali in prodajali ravno tako kot pri nas živino. Rimski bogatini so kupovali mljide sužnje ter so : jih : daji iaučiti kakega rokodelstva, da so j;h' potem prav drago prodajali. Bogati Kras je, imel samih »tesarjev ; in arhitektov okrog 500: drugq( je dal Izučiti za čitatelje, pisarje, oskrbnike, igralce, strežnike itd. ter jih potem drago proidaj)Rl. Ta barantlja s sužnji In druge špekulacije sq mu nesle tako vdljk i dobiček,, da je postal najbogatejši mož , svojega časia. Cena sužnjlpm se je navadno doV)čal,a na (velikih 'vzhodnih sejmih za čfasa JWUj(i Cezarja posebno na grškem' otoku Delos. Takrat -so gospodovali v sredozemskem morju miorski roparji in to so bili ztatji časi za' barantavce s sužnji. Ker so tudi R ml j a u i imeli v tistih časih velike vojske t v vzhodnih deželah, so vrgli prokupci neizm/vne mtnožjine „bilaga" na trg,'da je cena fcelb padla. Ko je po- tratni Lukul premagal1 pontskegaj kralja Mitridata in armenskega kfra!(ja Tigrana, jel bilo toliko sužnjev v Rim pripeljanih,' da je ¡navaden suženj stal le 3—4 K našega denarja. , Za mlade fante, iki so znali kako umetoost, za lepe deklice, za zdravnike, .igralke, mo<3ne bo-rllce so pa plačevali tudi po 100.000 K pašfcga denarja in še več. V R:mu je bila pri Kastorjefvem templu Stalina trgovina s sužnji in tudi javni ^ej-mSL Prekupci so delali velike dobičke, za to so morali državi plačevati davek. Sužnje, ki so bili na prodaj, so postavili! na oder. (Vteiak je imel .privezano tablioo, na kateri je bilo zapisano, koliko je star, kje je rojen in kaj zna.. SevIBda bilo tudi zapisano, kolikokrat je' bil, kaznovan, kake napake ima in kolikokrat je bil že bolan. Da ' se | jo pri tej kupčiji tudi grdo goljuiava-lo, so itak razume, ■ čeprav. je prodajalec (garantiral „blago." Kupovalci so sužnje pregledali vtn pretipali kot -pri nas živino. Ce so jim ugajali, so je sfklentta kupčija. ISeveda je prrfekfupec hjvalil svoje blago na vse pretege ter z' bičem pretepavafl uboge ljudi, da -so skakali, pred kupovalcem ter tako . kazali svoje gibčnost. > -^r To je kratek popis bridkega položaja ubogih sužnjev v starem R:mu. ledino krščanstvo jih je rešlo teh težkih spon. Seveda so tudi nekateri poznejši cesarji dali postave v prilog sužnjem, n. pr.: Klavdpj, Hadrijan in Antonin Pij. Hadrijan je zapovedal, da gospddarji ne smejo svojih sužnjev svojevoljno mučiti in moriti. Toda pagani te postave niso izpolnjevali; ostalo jo vse pri starem. Kristjanom pa Je ni bilo treba, ker nas. itak uči Kristus, da smo vsi ljudje bratje( in sestre med seboj. Vsled tega je umevno, zakaj so sužnji v ce- 1. oktobra 1908. postopanje vojaštva. Le hitra, stroga in nepristranska preiskava more pomiriti SKilajno razburjeno prebivalstvo. — Dne 20. septembra je prejel dr, Susteršič od vojnega ministra ta-le -dopis: Dunaj, 25. septembra 11)08. iNa brzojavko z dne 24. t, m. čast mi je naznaniti Vam, da sem ukrenil potrebno v pojasnitev ljubljanskega dogodka. Sprejmite izraz mojega posebnega spoštovanja. Sunoii-aich, icni., 1. r. — Žganj ar s ki davek. ,Vlada želi, da se čim preje reši' vladna predloga, s katero bi se zvišal državni davek od žganja na korist državi in deželam. Proti sedanjemu vladnemu načrtu so se uprle razne stranke v državnem zboru. Glavni vzrok je bil ta, ker vlada od višjih dohodkov zagotavlja deželam prenizke prispevke. Zato vladna predlaga niti odseku ni bila odkazana. Sedaj' se je ¡vlada baje sprijaznila z mislijo, da odkaže deželam višje prispevke. — Ogrska volivna reforma je izdelani. V glavnem je taka-le: Volivno pravico imajo vsi ogrski' državljani, ki so dovršili 24, leto. Vendar pa bodo morali' taki, ki ne z/najo brati in pisati, izvrševati svojo ¡volivno pravico le nenarajvnast ,po voliVnih možeh.; Tisti, ki znajo pisati in brati, bodo razdeljeni v tr|i razrede. Po en glas bodo imeli tisti, ki znajo pisati in brati, po dva, Jglasova tisti, ki so, ali izdelali 4 srednješolske razrede, ali znajo pisati in brati, pa plačujejo vsaj 20 K direktnega davka, ali tisti, ki znajo pisati in brati in imajo vsaj enega moškega uslužbenca, nadalje tisti, ki znajo pisati in brati in so vsaj 5 let pri eryem delodajalcu in ko-nečno tisti, kj znajo pisati in brati, so vsaj 32 let stari, so doslužili vojake in imajo Ivsaj dVa otroka. Po tri glasove bodo imeli tisti, ki so dokončali' popolno srednjo šolo in tisti, ki znajb biiati in pisati ter plačujjejo vsaj, po 100 K direktnega davka., S to volivno (reformo so Ogri zopet pokarali, ida so še barbarski narod'. Mala politična naznanila. Dne 24. septembra: V .češkem deželnem zboru so pričeli Nemci z obstrukcijo, ker višji deželni maršal na njihovo .zahtevo ni odstavil za danes dnevnega , reda. — Cesar je sprejel Be-cka ter se je ž njim posvetoval o tekočih zadevah tudi v Ljubljani. — V , Gradcu pripravljajo Nemci velik protestni shod proti dogodkom v Ljubljani. — V Vatikanu so včeraj telovadila katoliška telovadna drušiva iz Francoske, Belgije, Irske, Kanade in Italije. Telovadci so defilirali pred papežem. — V Portugalu so odkrili zaroto Dne 25. septembra: Iz Plevlja prihajajo poročila, da kažeta turško vojaštvo in prebivalstvo sovraštvo proti avsirijskim posadkam. — V Sarajevo prihajajo te dni številne žene podčastnikov iz sandžaških posadk z otroci, odkoder se podajo potem k svojcem po raznih avstrijskih deželah. V Sandžaku je vse mimo. — V češkem deželnem zboru nadaljujejo Nemci obstrukcijo. — Za danes napovedani ministrski svet, v katerem bi se naj razpravljalo o dogodkih na Češkem, v Ptuju n Ljubljani, je ministrski predsednik Beck odpor veda!. — Vesti o vojski med Turčijo in Bolgarijo so neresnične. D n e 26. septembra: Davčni odsek državnega zbora utegne biti sklican že meseca oktobra, da reši predlogo o novem hišnem dajvku in jo predloži potem državnem zboru. — V Zadru v Dalmaciji se snidejo danes pri ces. namestniku Nardelliju zastopniki vseh strank deželnega zbora, da se posvetujejo o načrtu jezikovnega zakona. — HrvaŠki sabor ne bo sklican, ker hoče vlada, da se prej konča proces proti srbskim veleizdajataem. — Anlariiista, ki jo napadel španskega kralja, so našli in aretirali. Pri njem so našli revolver in bodalo. — V Turčiji se po deželi organizirajo upori proti ustavni vladi. Dne 27. septembra: fPlri ministrskem predsedniku Becku so bili včeraj zastopniki nemških strank v češkem deželnem zboru in zahteva1!, da se češki deželni zbor nemudoma odgodi. — Odposlanstvu Reških poslancev, ki je bilo včeraj pri namestniku grofu Coudenhoveju, 'da protestira pioti škandaloznemu vedenju nemških poslancev v deželnem zboru, je odgovoril namestnik, da deli ogorčenje z deželnim maršalom nad takim vedenjem. — Skupni finančni minister se je predvčerajšnjim povrnil s svojega potovanja v Bosni. — Perzijski Šah je uka- lih tropah pristopali h krščanstvu, ker jedino krščanstvo jim je dajalo dostojanstvo človeka. Pa spoznali so to tudi imenitni Rimljani, n. pr.. rimski'župan Hermet, ki je tisti dan, ko je bift krščen, dal prostost svojim 1250 sužnjem. Hromacij je vseh 1400 sužnjev bogato obdaril in jih je odpustil. Ovid v Galiji je odpustil 5000 sužnjev, plemenita Rrmljanka celo 8000. To so bili dnevi vstajenja zatiranega človeštva. To je bila vesela ve-likanoČ vstajenja za uboge trpine! To je bilo prvo kulturno delo krščanstva. Prvi krščanski cesar, Konštantin Veliki, jo daj postavo, da se noben suženj ne sme Več na križ pribiti in , da se umor sužnja ravno ta.ko kaznuje kot umor vsakega drugega rimskega državljana. S tem je zmagalo krščanstvo, vera Ijnbezni, ia od tistega časa pa do sedanjih dni js bilo kr-Kamstvo »«izprogen boj proti' v9akem« suženjstvu. zal, da se parlament in selaat skličeta za 14. novembra. Dne 28. septembra: Pri včerajšnjih demonstracijah v Lvovu je biiio itenjenih 18 oseb, ~ Cešiki namestnik grof Coudeniiove je bil danes poklican na Dunaj, -j Jutri bo imel ministrski svet se.;o, v kateri bo razpravljal o položaju v češkem cleželjiem zboru in b ljubljanskih dogodki — V Aleksandriji so bila včeraj velike demonstracije za uvedbo ustave. Knjižnici» S. M. S. se iiih»ja r Koroški cesti si. a I. nadstropje. Odprta je med tednom do 7. ure zvečer, * nedeljah In praznikih od 10.—11. ure dopoldne. Razne novice. * Duhovske vesti. G. Franc Spindler, računski re(vident v knez.-škof. pisarni v Mariboru je nastavljen kot kaplan v Brežicah. * Iz sodne službe. Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Celju dr. M. Katziantschitsch je imenovan za avskultanta v področju graškega nadsodišča. * Iz srednješolske službe. Deželni odbor je imenoval učiteljskega kandidata Henrika Grossmanna učiteljem na Franc Jožefovi gimnaziji v Ptuju. * Od južne železnice. Adjlunkt Jože! Pipan je premeščen z Zidanega mosta v Gorico; iz Gorice je premeščen višji revidfent North v Gradec. * S šole. Za nadučitelja v Studenicah je imenovan gospod Jožef Koklj, 'učitelj na Spodnji Polskavi, v Selah gospod Rudolf Kocmut od Sv. Barbare v Halozah, in na Ptujski, gori gospod Leopold Cuček iz Dobrne. Za učitelje: pri Sv. Križu na Murskem polju gospod Karol Mavrič, na Selah gdč. Karolina KotzmutsKranjc od . Sv. Barbare v Halozah. Prestavljen je učitelj Jurij deležnik od Sv. Venčeslja 1 k ,Sv. Juriju v Slov. gor. * Preiskave zaradi zadnjih demonstracij v Ljubljani vodi na zahtevo ministra P rade j a nemški preiskovalni i sodnik pl. Laschan. V Mariboru pa Je vodi za nemške izgrednike istotako nemški preiskovalni sodni,k. Kje je tukaj doslednost? 0 Za obmejne Slovence darujte S. K. S. Z. v Mlariboru. To bo primeren odgovor na nemške izgrede. Javljamo, da se v prihodnji seji S. K. S. Z. (to je danes) zopet predloži načrt za obrambno delo v jedni obmejni župniji ter se potem takoj izvede. Obrambno delo lepo napreduje in sveta dolžnost rodoljubov je, da podpirajo vsi Slovenci brez razlikie strank S. K. S. Z. pri tem delovanju! * Vplačevanje davkov. ,V teku 4. kvartala (četrtletja) se morajo na Štajerskem davki y sledečih rokih vplačati: Zemljiški davek, hišni davek in davek od stanarine 10. mesečni obrok 31. oktobra 1908, 11. mesečni obrok 30. novembra 1908 in 12. mesečni obrok 31. decembra 1908. Splošni dohodninski davek za četrti kvartal i. oktobra 1908. Reintni in osebno-doKoiTninskl 'davek (za drugo polletje 1. decembra 1908. * Iržavni poslanec Malik je, kakor Mjaribor-žanka poroča, izročil četrtkovo številko Mariboržan-ke, v kateri pisari g nokon nnraaravanem napadu na Ptuj, rotranjenm ministru Bionerthu, Samoumevno, se minister na take lažnjivo cunjo, kakor je Ma-riboržanka, ne bode oziral,. * Slovenci in Slovenke! Žrtvam 20. sept, 1. 1908, tako nedolžno usmrčenim in ranjenim, se slovenski narod najlepše oddolži s tem, da pri-» speva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, o3 katerih bo marsikateri pohabljen aii vsa.i oslabljen zapustil bolnico, potem pa za njihove' rod* bine, ki so podpore potrebne. • Združeni narodni odbor se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav posebno pa naša denarni zavodi, občine, korpora-cije itd. Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla . 20. septembra 1908 kot svedoka smrtnega sovraštva, ki ga do nas goji naš narodni nasprotnik, ob enem kot opomin k skupnemu delu za prava. našega rodu in jezika, pa je tudi potrebno, da jima postavimo spomenik, dostojen stvari, za katero sta padla, Slovenci in Slovenke! Nabirajtp in prispevajte, da na ta način ovekovečimo spomin na naša narodna mučenika! Združeni narodni odbor. — Opomba. Prispevke, o katerih so bo polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi uprav-ništva slovenskih časopisov v Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru. * Rajši z Nemci nego s poslanci Slovenske kmečke zveze hodi dični slovenski poslanec dr. Rloj. Zadnjo nedeljo Je sklical v Ptuj shod zaradi železnice Purkia—Ptuj—Rogatec, ki so bo seveda nadaljevala dalje po sotlski dolini. Nemcev jo dal Ploj navabiti vsa polno, tudi ruonemšktega Malika, ki je mnogo sokrir na a»dnjih nemSkih ■ izgredih, je povabil. Poslanei Slovansko kmečk« a vezo dr. Kerožec, dr. Beakrrlfc, «h*. p» liso do- bili nobenega vabila, da bi zastopali koristi slovenskih krajev. Tako dela Ploj! Njegov Jiist Novi Slovenski Stajerc pa v vsaki številki vabi na skupno delo! Kaj se pravi,, ljudem pesek v oči metati ? * Na Dunaju se je otvoril dne 15. septembra t. 1. sqcialen kurz z jako zanimivim in praktičnim programom. Tečaj bo trajal do 15. t. m. in ima namen, vzgojiti mlade in sposobne moči za praktično delo na socialnem polju, vzgojiti dobre agitatorje, ustvariti kremenite značaje in dobre govornike. Udeleženci so prišli iz vsali kronovin na-| Šega cesarstva. Dnevni red je tako razvrščen, da | je dopoldan odmerjen za uk; popoldne ob 2, uri pa se začnejo predavanja, ki trajajo z malim- odmorom za večerjo do 6. ali 7. ure. Ob 8. uri je potem pogovor o predavanem. * Za S. 1. S. Z. so darovali: Vesela družba ob ottoritvi Šijan-čeve slatinske koče iO K. Polovični prebitek, dveii dijašk,h veselic na Sp. Štajerskem VJ4 K 77 v.; Neimenovan i z Žalca dve jubilejni petači po 5 K. Mariborski okraj. m Dijaška kuhinja v Mariboru. Društvo Dijaška kuhinja v Mariboru je imelo dne 24, t. m. svoj letošnji občni zbor. Predsednik gospod stolni dekan dr. Ivan Mlakar je vse navzoče ucie prisrčno pozdravil. Tajn k lir. Anion Medved je podal krat ko i-orooiio o društvenem delovanju v minolem letu, iz kateibga je razvidno, da je društvo tudi v preteklem letu zelo blagodejno delovalo; vsak dan jo namreč dobivalo v Dijaški kuhinji 60—65 dijakov opoldne tečen obed; v celem šolskem letu se je razdelilo 17.300 obedov med revne dijak®, izmed katerih je marsikateremu samo vsled izdatne pbd-pore Dijaške kuhinje mogoče študirati. Blagajnik Jakob Kavčič je potem poročal o gmotnem razvoju v toii koristnem društvu. Le-to poročilo bilo je letos manje povoljno. Dohodkov je bilo samo 2500.68 kron, stroškov pa 4426 kron. Le s prihranki mino-lih let je bilo mogoče pokriti zelo občutljiv primanjkljaj. Mnogo dobrotnikov, ki so bili Dijaški kuhinji v Mariboru prej dolgo vrsto let požrtvovalni podporniki, je v minolem lotu s svojimi doneski izostalo. Vemo, kje tiči vzrok, a gotovo je, da gimnazijski dijaki, podpore vredni in potrebni, istega niso zakrivili. Radi tega trdno upamo, da nam pre-blagi bivši dobrotniki svoje plemenite podpore v bodoenosii ne bodo odtegnili! Pri volttvi novega odbora so bili izvoljeni: predsednikom stolni dekan dr. Ivan Mlakar, podpredsednikom odvetnik dr. F. Rosina, tajnikom prof. dr. Anton Medved, blagajnikom prof. Jakob Kavčič, odbornikom pa ravnatelj Henrik Schreiner, profesor Ivan Vreže in odvetnik dr. Radoslav Pipuš. Z veliko hvaležnostjo se je odbor spominjal vseh svojih blagjosrčnih dobrotnic in dobrotnikov. Bog naj vsem tisočero povrne, kar. so dobrega storili v prid drage nam slovensko mladine! Tiste, ki so nam naklonili večje svote, moramo po dolžnosti posebne hvaležnosti imenoma nar vesti: Posojilnica v Mariboru (Dijaške kuhinje že od nekdaj največja dobrotnica), njen predsednik dr, Fran Rosina, dr, Ivan Mlakar, mag. Fel. Ferk, dr. Rad. Pipuš, Posojilnica v Ormožu, Otkr. odbor Šmarje, Okrajna posojilnica v Ormožu, Mariborska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda, ki ie nam poklonila zdaten prebitek (160 K) svoje božič-nice v otroškem vrtcu pri č. Šolskih sestrah, Posojilnica v Makolah, Hranilnica in Posojilnica v Dolu, vrli Mohorjani v Slivnici, Posojilnica v Gornji Radgoni, Posojilnica v Framu, v Konjicah, v Slovenski Bistrici in v Ljutomeru, Hranilno in posojilno društvo v Ptuju, Posojilnica in hranilnica v Šmarju, nadžupnik Lenart, župnik Mart. Medved (300 K), mariborski bogoslovci, Okrajna hranilnica v Slovenjgradcu, Marija Miheijak v Makolah, mariborski srednješolski dijaki, ki so priredili v Narodnem domu gledališčno predstavo s 180 K čistega dobička. Bodi še ponovljeno izrečena vsem najsrčnejša j zahvala! Zraven pa dostavi novi odbor nujno in ponižno prošnjo, da nam naši dobrotniki ostanejo zvesti tudi v prihodnjem letu. Naša prošnja je tem iskrenejša, ker zaradi hude draginje in velikega števila dijakov, ki smo jih sprejeli, za tekoče leto potrebujemo posebne pomoči ia podpore. Blagi narodnjaki, spomnite se pri veselicah, narodnih in zasebuijt svečanostih, ob godovih in sličnih ¡priložnostih naša Dijaške kuhinje! Prirejajte kakšne slovesnosti nalašč v ta namen. Ne pustimo gladu trpeti slovenske mladine, katero poživljamo, da hvaležna ostane svojpm plemenitim dobrotnikom! V mladini pa — jo naša lepša bodočnost! m Slivnica. Cesarski jubilej izobražetvalneg» društva bo 4. oktobra po večernicah. Deklamacijp, slavnostni govor (gospod nadučitelj slivniški), . pod-učna igra mladeničev; slovo letošnjim voj/aškim novincem te fare in poduk njih tovarišem spregovorijo Siivničanom že dobro znani, vneti g- župnik framski. m Slivnica« Bralnemu društvu so naklonili podučnih in zabavnih, med njimi zelo redkih torej dragocenih knjig p. n. gospodje duhovni svet. Fr. Hirti, mil. prelat K. Hribovšek, kn. šk. bogoslovje, kanonik Majcen, prof. dr. A. Medved tor dr. K. Glaser. Lepa hvala! a Slivnica, pri Mariboru. Nepozaben »a» ostane raaSniŠki jubilej sv. ofcrta Pija X., edarlj»» t 20. septembra 1908. Cerkev znotraj on zunaj bogato ozaljš&na, dvorana izobraževalnega društva vsa v vencih in rumenobelih šopkih i,u zastavah, slike zadnjih treh papežev z bršljanom, oder ves v zelenju in s tiaro trojne vzVišene službe, prisrčen pozdrav gospoda podpredsednika Karola Pestevšiek do nabito polne sobe in predsobe slavilcev; živahne deklamacije Franca Fras iz Dobrove .(„Kjer je Petra cerke>v prava" in „¡Tja v večno mesto plove") in Karoline P. iz Crete („V prestol slave vekovite" in „Večna Roma, spletaj venec"); slavnosten, dovršen govor prof. dr. A. M/edveda; podučila in ob enem zabavna predstava rojenih igral-oev Skodič-Spurej; krasno ubrani mogočni mešani zbori raznih papeških himen pod vodstvom gospoda nadučltelja; mehki akordi tamburice — vse to je uplivalo ne le na oko in uho, gotovo tudi na duha in srce! Goreč govornik, ki, so vse letošnje počitnice vMjub naporni službi veroučitielja na, ¡gimnaziji žrtvovali izobrazbi ljudstva, so nam poljudno, na drobno opisali življenje Pija X. od zorne mladosti do Petrovega prestola, prikazali njih osebne lastnosti in kreposti, razvili njih upliv na vesoljni svet, njih slavo in dostojanstvo, a tudi omenili težav in bridkosti, solz in žalosti onega, ki nosi kot znak papeštva poleg trojne krone tudi trojni ,križ. •Slike Pija IX. in Leona XIII. poleg Pila X, so nam vzbujale čustva do papeštva sploh kakor so tudi bije deklamacijie pred govorom posvečene sv. stolici v obče, a oni dve po govoru prav posebno Piju X. Igra nam je pokazala, da pride tudi v najboljšem zakonu do nesporazumljenja, ¡a da ni dobro, domačih prepirov zaupati sosedom, še manj pa verovati podpihovalcem. Pismen pozdrav na vse zbrane in gospoda govornika še posebej j Aha, vi znate sedaj naenkrat slovenski", se namuzne km|ßtiö zvito in gre lepo dalje. Dobro uro pozneje: Rav-noisti drugemu kmetu: „Ljubi očka, sedaj pa le k meni, imam tako dobro i,n frišno blago!'" — „Ne, k vam ne grem, ker se bojim, da me ubijete ali pomažete z jajci, kakor se je to zgodilo v Ptujki predzadnjo nedeljo!" Nemec se je potipal za nos, češ, mogoče je postal' enkrat daljši! p Na Vnrbergu smo imeli dne 27. septembra dva shoda. Ofb 11. uri je bil pri gospodu Golobu protestni shod zqoer nasilje Nemcev. Popoludn/5 pa je gosppd dr. KovačiČ prav zanimivo govoril v iz- » obraževalnem društvu o francoskih vojskah, s posebnim ozirom ,na južno Štajersko ,vj letih 1808 in 1809. p Trgatev v Halozah se je pričela. Krasno vreme in sladko grozdje vleče ljudi trumoma v Haloze in drugam. Bo izvrstna kapljica. p Sv. Barbara v Halozah. Nedavno smo dobili knjige družbe sv. Mohorja, ki se letos, odlikujejo po krasnem moiitveniku presv. Srca Jezusovega. Veseli' nas, da nas je letos v naši župniji 250 Mohor j anov, tedaj za 8? ¡udov več od lanskega leta, vkjljub dvema slabima letinama. Da nas je toliko,, se imamo zalhvaiiti g. župniku, ki so nas s primerno besedo znali navdušiti za družbo* — V nedeljo so imeli naši mladeniči, vojaški iiovin|C[i, svojo pobož-nost. Večina jih je prejela sv. zakramente, a gosp. župnik so jim dali kaj lepe nauke ob slovesu ou domače hiše v tujino. Dal Bog, d)a bij tudi v tujini ostali zvesti Bogu in narodu! — Zupnišče pri Sv. Ani bo kmalu dogotovljeno, Iz 40 letne razvaline je nastala krasna stavba, ki gp bo poznim rodovom pričala o goreči pobožnosti fazanov od Sv. Ane ter o neumorni, delavni podjetnosti sedanjega gosp. župnika... P/rihodnje leto pa se namerajva preslikati ter popraviti župnijska cerkev, in v ta namen se bode že letos pobiral vinski mošt Farani, darujmo radi za ta blagi namen t1 'Te dni smo zafjejli brati. Mošt se odlikuje po kakovosti in količini. Kupci, ki hočete imeti i zborno iiajo^ko kapljico, potrudite se po njo k Sv. Barbari v Halozah! — V nedeljo bode imelo naše ;podporno društvo za uboge šolske otroke veselico, na katero se uljudno vabijo vsi prijaitelji šolske mladine. p Ormož. Načelnik slovenskega kluba v deželnem zboru gospod Robič liam sporoča, da je dežeflni poslanec Kočevar odložil mandat, v političnem odseku zgolj iz gospodarskih vzrokov. p Polenšak. Miadeniški shod na PolenŠaku se je vsled n/epričakOvanin ovir moral odpovedati, oziroma prestaviti na nedoločen čas. p Sv. Marjeta na Drav. poftu. V nedeljo, dne 27, septembra se je vršil pri Miklnu protestni shod proti nemškim silovitostim v Ptuju, Mariboru i. t. d. Govorili so gg. dr. Jurtela, v imenu Kmečke zveze Mihael Brenčič iz Spuhljte, kmet Murkovič in en dijak. Sprejela se je sledeča resolucija: 1. Zboroval-ci zbrajni na shodu pri Sv. Marjeti najodločneje obsojajo pobalinske napade na mirne Slovence v Ptuju. Izrekajo svbje obžalovanje, ker držjavna oblast ni preskrbela za varnostosebe in imetja. 2. Izrekajo svoje sožalje stolnemu slovenskemu mestu Ljubljana zaradi žalostnih dogodkov, da so vojaki brez potrebe streljali na Slovence. 3. ¡Zahtevajo na slovenski zemlj i slovenske napise, slovenske uradnike in slovensko uradiovanje. Za svojo varnost zahtevajo po-državijenje policije v Ptuju, Mariboru in Celju. Po zborovanju so zborovalci zabeli „Hej Slovenci" in „Lepa naga domovina" ter se razšli na domove s sklepom: Ne Vinarja več Nemcu .ali nemčurju. p Sv. Lovrens na Drav. polju. Minolo nedeljo se je vršil tukaj zaupni shod Kmečke zveze. Udeležba je bila prhv dobra. Ljudje so že težko čakali, kaj jim bo državni poslanec Pišek novega povedal. Ob 3. uri poppludne oiviori skflicateflj shod jn pozdravi došlega državnega poslanca Pišeka in uredjnika SI. Gospodarja. Predsednik shoda, Franc Napast, podeli nato besedo državnemu poslancu Pišeku. Pišek razloži navzočim zborqvalcem, kolibo hudega je že povzročili ptujski Stajerc in njegov urednik Linhart med našim slovenskim ljudstvom.. .Zato pa proč s tako nesnago! Dober Slovenec tega lista ne Čita. — Na občno željo govori nato o srbski pogodbi in potem o suši. Svari kmetovalce pred predčasno prodajo živine, kajti pomoč mora, priti. — Ker se ljudje pritožujejo, da so se počitnice že končale, in da morajo otroci sedaj obiskovati šolo, ko bi jih doma najbolj rabili, jim obljubi poslanec Pišek, da bode Kmečka zveza, ako zmaga pri prihodnjih vdežplnozborskih volitvah,, v tem oziru vse storila, da se uvedejo jesenske počitnice. Končno poziva poslanec še enkrat k bojkotu Štajerca. Besedo dobi1 nato urednik Rakovič, ki na kratko omeni škandalozne dogodke v Ptuju, Mariboru in Celju ter 'nečloveško postopanje vojakov v Ljubljani, in želi1, da bi se Slovenci osvobodili tujčevega vpliva. Nato govori Se sklicatelj. Z ostrimi besedami ožigosa neprimerno, kruto postopanje Nemcev napram Slovencem, |ih poziva k samopomoči na gospodarskem polju. Shod se je končal povsem mirno. če ravno so se Čule m|ed izvajanji govornikov tu-patam besede ogorčenja. p Sv. Križ tik Slatine. Dne 20. septembra smo imeli običajno žegnanje. Kaj ne, nič novega? Letos je bilo radi dveh dogodkov posebno zname>-nito. V cerkvi, smo obhajali jubilej zla.tomaSnika Pija X., čegar življenje in delovanje je opisal slavnostni govornik župnik ¡gospod Gomflšek. Po vp-černicah pa se je pomikala velika procesija iz nad-župnijske cerkve proti Sv. Trojici, kjer počivajo naši ljubi ranjki. Ob cesti tjagor jo dal naš rojak gospod major Pušnik prenovili staro- Cokeljnikovo kapelo in je za njo kupil kaj lep in ganljiv kip Matere Božje sedem žalosti, ki stane 270 K in je mojstrsko delo slovenskega umetnika. To kapelo je blagoslovil ta dan gospod nadžupnik Korošec in imel kratek nagovor, opiraje se na besede Jere-mijeVih žalostink: O vi vsi, ki hodi,te po poti, po-stojte in poglejte, ali je! kje žalost, kakor žalost moja. Nobeno oko ni ostalo suho. Na to je šla procesi jla nekojliko višnje ¡Onkraj majorjev ega> doma. Tam je nadžupnik blagoslovil nov križ, ki ga je dal postavdi isti gospod major. Po blagoslovljenju križa je gospod nadžupnik vernikom! na srca po-kladal, naj se nikdar ne sramujejo sv. križa in materine besede, kakor se tega nikdar ni, sramoval gospod ■ major, ki je 40 Jet cesarja služil. Kdor se bo v tem življenju križa bal, ta bo enkrat pred njim trepetal na sodnji dan. iTe besede so napravile na vse globok utis. Tudi mi župljami se zahvaljujemo za ta dv a krasna spomenika, krščanske umetnosti. p Sv. Križ tik Slatine. Zadtujo nedeljo je imel v naši' čitalnici g. jurist Ogrizek z|aniin$vo predavanje o važnih kmečkih vprašanjih. Gospod predavatelj je s svOjim dobro premišljenim govorom žel pohvalo in priznanje. Zal, da ni bilo več poslušalcev. Gospodu govorniku vsa čast iin zalivala! Želimo, da bi še mnogokrat prišel nas počastit kot izvrsten govornik. p Zetale. Vkljub temu, da je Kmečka zveza še pri zadnjih volitvah dobila v tem kraju le malo Število glasov, bil je njen shod, katerega, je priredila zadnjo nedeljo dne 2/, septembra, v tem kraju, vendar-le izredno dobro obiskan., Shodu sta predsedovala župana Kolar in Lah. Državni poslanec dr, Korošec je srčno pozdravil pristaše in ne staše ter jih ogreval za skupno delo v taboru Slovenske kmečke zveze. Posebno sedanji časi, ko je ¿ačeia nemška in nemškutarska predrznost zopet višje vZdigovati svojo glavo in se posluževati surove sile in hudodelskih roparskih napadov, zahtevajo od nas, da se:, združujemo za odpor proti nasprotniku. Opisal je na to dogodke v Mariboru, Ptuju, Celju, Ljubljani, ter izvajal, da se bo slovenski trgovski in obrtni stan moral okrepčati po naših mestih in trgih, kajti le tedaj bodo ti kraji varni za Slovence. Naša dolžnost je, da. tudi v tem smislu denarno in dosledno podpiramo vsepovsod slovensko obrt in trgovino. Na tO je poročal o de-lovanfu v ;državnem zboru. Zlborovalci so pazno sledili govornikovim besedam tjer stavili marsikatero vprašanje na svojega poslanca. Nazadnje smo si Stali vsi kot dobri prijatelji nasproti, mied katerimi ni nesporazumljenja, ampak enako mišljenje za skupen nastop v blagor slovenskega kmečkega stanu. Ko se je izreklo soglasno zaupanje gospodu državnemu poslancu, se je shod zaključil, in mi nosimo o vrlih Žetalčanih v sebi prepričanje, ka jih je s shoda šlo več prijateljev naše kmečke stranke, kakor jih je prišlo na shod. Ljutomerski okraj. ,1 Ljutomer. Javni polit"čni shod, ki se je na.-menil vršiti v nedeljo dne 27. septembra,* je bil pre povedan. Vršil se je shod po § 2. Udeležencev je bilo rdo 300. Bili ste zastopani obe stranki. Kmetje govorniki so tfali duška., svoji opravičeni nevolji nad nemško kulturo. Toplo se je priporočalo geslo: Svoji k svojim! Povdarjalo se je pa tudi, naj bodo svoji, za svoje! Gotovo bo to najmočnejše orožje proti našim narodnim nasprotnikom. S tem, da mi podpiramo svoje narodne nasprotnike, si sami ple-temo bič, ki nas tepe. Dokaz: Ptuj, Celje in tudi, Maribor. 1 Moravci. Moravska občina j,e imela dne 27. septembra svojo občinsko sejo, v kateri so podpisani navzoči odborniki protestirali proti izgredom, ki ^ so se godili v Ptuju, Mariboru in v Celju ter izrazili svoje sočutje s stariši in sorddniki v Ljubljani umorjenih. Občina Moravci, (dne 27. septembra 1908. PoŠtrak, župan; Alojzij Belšak, svet.; Anton Spind-,ler, svet.; Alojzij Vogrinec, Jožef VorŠič,1 Alojzij Lov-rec, Mihael Piton j a, Posfirak Franc, Ivan Hanžel, Lovro Slana. 1 Sv. Jurij ob ŠČavnici. Znano je, da moramo iti k Sv, Juriju, če hočemo kaj lepega slišati' in videti! To resnico smo v polni meri skusili' zadnjo nedeljo! Z lepfiki in vabili nas je brajlno društvo vabilo na 20 letfnico obstanka pevskega društva, ra- ! dostnim srcem smo sledili temu vabilu, prepričani, da bomo zopet imeli najlepše vžitke, da bomo,v druž- ' bi izbornih pevcev in igralcev preživeli zopet pri- ■ jefne trenutke! N Zbralo se nas je toliko, da v prostor- \ ni uti nismo imeti prostora, veliko gostov je moralo ? biti zunaj! Prišli smo od Sv. Križa, Kapele, Rad- i gone, Negovp, Sv. Antjona, S(v. Anftmžia,, Sjv. ampak pod uplivom gotovih krogov. Živela štajerčijanska omika! i c Trbovlje. Prelita kri v Ljubljani ima upliv tudi na kri naših obrtnikov. Nemški in dvojezični napisi so izginili ali pa se prelevili v slovenske. Prav tako! Saj so bili le izraz baharije, češ, mi pa znamo nemški, ali pa so bili znamenje obžalovanja vredne nevednosti, Trbovlje. Naši trgovci in obrtniki so sklenili, odslej kupovati le pri slovenskih odjemalcih, ogibali se bodo Celja, Ptuja in Maribora, dopisovanje voditi le v slovenskem jeziku, Odklanjati obiske nemških agentov ter uvesti samoslovienske napise na izvesnih deskah. c Trbovlje, Tukaj je padel iz okna drugega nadstropja na dvorišče Z|idar Ignac, Košir in bil takoj mrtev. c Hrastnik. Barabski napadi v Ptuju, vM,-riboru in v Celju nemškutarjeV na naše ljudi nas priganjajo, cla zahajamo k slovenskim trgovcem in obrtnikom. Slovenci, zavedajmo se svoje narodne dolžnosti. — Proti posili,nemškemu trgovcu Vouku je izdal bivši nadučitelj nemške naše šole letak, ki je j ako zanimiv in se po Hrastniku pridno či-ta. Skoda da je nemški, sicer bi ga mogli Citati tudi naši kmetje. c Št. Rupert nad Laškem. Dne 7. septembra se je vršila pri nas slovesnost, kakoršne še tukajšnji ljudje ne pomnijo. Pred^ 65 leti padel je v boju s tiho.iapci finančni stražnik Joahim Kon-stane ter mu je takrat v spomin njegove hrabre smrti postavila finančna straža štajerska kamenit spominek. Letos v jubilejnem letu so njegovi tovariši, posebno se je pri tem trudilo društvo organov finančne straže v Gradcu, ta nagrobni spominek prenovili in dodali k samonemškemu napisu še dva slovenska napisa. Gomila J{e krasno prenovljena, za kar se je trudil posebno gospod finančni nadpaznik Strucl iz Laškega, in na ¡zgoraj imenovani dan je tukajšnji župnik č. gospod •Mojzilšefc gomilo znova sloveslno blagoslovil. Ob nagrobnem govoru č. g. kaplana Peniča so ljudem, ki jiih je bilo okrog 200, stopile solzie v oči, in po zadnjem akordu slovenske nagrobnice „Blagor mu", ki so jo zapeli 4 pevci, so se ljudje podali v gostilno k Oblaku, kjer se j|e, slavnost nadaljevala ter se je v slovenskem in nemškem .e-ziku slavila hrabrost padlega junaka, ki je žrtvoval svoje mlado življenje iza vero, dom in cesarja. Vsem gospodom sodelujočim kjakor tudi gostom bodi izrečena na tem mestu prisrčna zahvala. c Sv. Jurij ob juž. žel. V ponjdeljek zvečer so kožuhali koruzo pri posestniku Ignaciju Medved v Vrbnem. Okrog polnoči sta se pa stepla dva fanta med sabo, Košir in Kobula. Po kratkem pretepu sune z, nožem Kobula Koširja naravnost v prsa. Košir še gre nejkaj korakov, na kar pade mrtev na tla. Košir bi bil moral prihoden ' teden iti k vojakom, a je moral, star še-le 23 - let, na pokopališče. Kobula. je star 18 let. c 'Šmarje pri Jelšah. V ndeleljo, d)ne 27. .septembra se je vršil pralv dobro obokan občni shod tukajšnjega slov, kat. izobraž. društva. Po pozdravu predsednika g. Copfa, ki1 jei shod prav spretno voclil, govori g. jurist Ogrizek od Sv, Eme prav poljudno o kmečkem vprašanju, zlasti navdušuje za zadružništvo. Od ,letos ustanovljene Mladje ni ške zveze si je upal nastopiti mladenič Fajs. Svari i mladico, naj se ne podaja v nevarno tujino, zlastii zaradi tolikega pomanjkanja delavnih moči doma. Žanje vseobče priznanje, Od dekliške zveze deklamuje mladenka Sla-tinšek prav navdušeno z občutkom Kmetski hiši1". Domačin, g. jurist Jesernko, podaja v svojem govoru razvoj volitve ter p: eide na to na žalostne dogodke zadnjih dni na Sfovetnskjem. Visi1 navzoči se vzdignejo v znak sožalja. Z viharnim (protestom in ogorčenjem sledijo daljnim izvajanjem in soglasno sklenejo: Nemčurjem ne vinarja več! V znalk sožalja opustilo Ise je vse' petje,, katero je biljo na programu. Nabralo se je tudi 12 kron za ljubljanske ranjene žrtve. Krepko poživljamo vse rojake na odločen odpor proti nasilstvom in krivicam, ki; se nam gode. 1 c Šmartno ob Paki. T ukazna trgovina g. Josipa Steblovnika je takoj pretrgala vse zveze z nemškimi trgovci vsled zadnjih surovih napadov v Ptuju, Mariboru, Celju in v Ljubljani, M so jih Nemci uprizorili proti mirnemu slovenskemu prebivalstvu. ' Istotako je storila gostilna gospoda rAnt, Steblovnika. To je najboljši odgovor na vsa nemška 'tolovajstva. Trgovci in zavedni obrtniki, posnemajte ! i Brežiški okraj. Slovenskim starišera. Novo šolsko leto se po nekaterih krajih že pričenja,, po drugih se bo pričelo v kratkem,, Ob tej priliki opozarjamo in rotimo slovenske stariše, da dajo svoje otroke vpisati le v slovenske šole. Nemci, naši narodni sovražniki, si prizadevajo na vse kriplje', da bi nas s pomočjo zloglasne Siidmarke pognali z naše rodne zemlje, in da bi se jim to ložje posrečijo, ustanavljajo svoje nemške takozvane šuliereinske šole, kamor vabijo slovenske otroke s tem,, da jim dajo brezplačno knjige in druge šolske potrebščine, oblačila in hrano in jim prirejiajo vsako leto veselice. Veliko je število slovenskih starišev, ki so res tako zaslepljeni, da za tak Judežev dar izro&ijo svojo deco nemškim šolam, kjer se navzame sovraštva do slovenskega jezika in svojega roda, kakor se je to jasno pokazalo n. pr. lansko leto pri sodnijski razpravi v nekem spodnještajerskem trgu, kjer je sin slovenskih starišev, ki je pa obiskoval ondotno nemško šolo, po neki rabuki med Slovenci in Nemci rekel, da bo sam sebe ranil in bo potem trdil, Slovenci so ga. Ali ne spominjajo te naše sedanje razmere na one žalostne .čase, ko so Turki hodili v naše slovenske ddžele lovit krščanske otroke, iz katerih so potem1 vzrejali svoje najboljše Vojake janičarje, ki so bili v boju zoper krščanstvo, v kojem so bili rojeni, pozneje kakor besni in so brez usmiljenja prelivali kri svojih rojakov. In dogodki zadnjih dni v Ptuju, Celju in Mariboru, kjer so naši narodni sovražniki brez povoda napadali in pretepali mirne Slovence, razbijali okna na njih hišah, šle celo na palači našega mil. knezoškofa, ali niso ti dogodki glasen klic: Slovenci, vzdramite sel, Ta klic velja zlasti onim zaslepljenim roditeljem, ki pošiljajo svoj'e otroke v neslovensko šolo, ne ve|doč, da je prava vzgoja mogoča le na podlagi materinega jezika. Sicer je dobro, če soimore otrok poleg drugih potrebnih reči priučiti, tudi drugemu deželnemu jeziku, zato so pa. slovenske šole na Spodnjem Štajerskem tako urejene, da se otroci poleg materinščine učijo tudi nemškega jezika, in to bolje i,n pametneje kakor na nemških šolah. Ker stori vsakdo, ki izroči svojega otroka tuji Soli, velik naroden greh in je podoben izdajalcu Iškariijotu, zato vam kličemo, dragi slovenski stariši: Slovenske otroke v slovenske šole! b Položaj v Brežicah. Ljudstva se je polastilo silno ogorčenje radi dogodkov' v septembru t.: 1, Gesto „Svoji k svojim!" pridobiva novih tal. Nemci so v Brežice dali pozvati 10 orožnikov, ki vsako noč stražijo nemška poslopja. Shocl 11, t. m. obeta biti v ogromnem številu obiskan, tudi iz bližnje Kranjskp ter HrvaŠke. b Rajlienburg ob Savi. V nedeljo, dne 27, septembra ob 1. uri i popoldne je fla^tal v vasi Setnovo, pol ure zunaj Rajhenbjurga, ogenj, ki se je Širil s takšno hitrostjo, da je v kratkem času vpepelil vseh šest, skoraj še novih poslopij posestnikov Seničarja in Kozoleta. Rešiti ni bilo mogoče drugega kakor, živino — razven enega telička — nek(aj pohištva in cldeke. Pri Seničanjevih je ^gorelo celo 000 kron denarja. lmenq\N O M M O a d d Grobne spomenike različnih oblik:, 5 iz različnih trpežnih | marmorjev, I granita in i sijenita, po I-. I__b/ e M o i;..: v > -o 82 . —-»"t £. konkurenčnih cenah nadalje delavnico umetnih cerkvenih del priporoča U2 Vincenc Čamernik, oblastv. preiskušeni in koncesijonirani kamnoseški mojster. ¡0 7u\inrlna Potu k romarski cerkvi Sv. JC-£aVUUlla, Jožefa, pet minut ob postaje. Zahvala tem potom vsem prijateljem in znancem, ki so spremili k zadnjemu počitku našega ljubljenega sina gospoda Alojzija Mlakar, ki je 17. septembra t. 1. mirno v Gospcdu zaspal. Iskrena hvala tadi veleč, duhovščini in domačim pevcem, kakor tudi za darovane vence. Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Hošnica, 26. septembra 1908. 835 Rodbina Mlakar. TU O fe O M Pojasnila o inseratih. daje npravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko u 10 vinarjev. Loterijske številke. Dne 26. septembra 1908. Trst . 14 63 85 37 47 Line . 73 2 7 72 88 Za dijake! V najboljšem stanju ohranjene citre s slovensko in nemško šolo se oddajo v Tegett-hoffovi ulici 6. Naslov v uprav-ništvu. 812 Hiša T najem pol ure od mesta Celje, vas Teharje, popolnoma na novo popravljena z dvema sobama, kuhinja, klet, kuhinja za pranje, drvarnica in dva vrta, najbolj pripravna za g. pokojnike, se odda s 1. oktobrom. Vpraša se naj pri gospodu Karol Kožel u v Bukov-žlaku št. 2. 813 Lepa prilika za podjetnega. V Ribnici na Pohorju se da v najem na pripravnem prostoru stoječa hiša, v kateri je štacuna in krčma. 6 sob, 2 za letovičarje prav primerni, 3 kleti, nekaj vrta in polja, tudi hlev se dobi ter je takoj za oddati. Cena po dogovoru. Več pove lastnik Henrik Puhr, tamkaj. 815 Anton Koleno, trgovec v Celju naznanja, da kupuje želod večjo množino po 5 K 100 kg, pšenico 21 K, oves 17 K, fižol 21 K, ter strd (med), sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Mešane ženske lase po 8 K kg. Kdor kaj ima, naj se obrne do njega, ako je blago lepo, plača še višje. 821 , Na prodaj je radi pomanjkanja ) prostora dobro ohranjen glasovir. Več se izve pri Janezu Zusman, , pos. Sv. Trojica pri Slatini. 787 Hiša s tremi stanovanji, gospo-| darsko poslopje, velik zelnik s j sadjem in mnogimi trtnimi ogra-f jami bo radi bolezni takoj proda. I Magdalenina cesta štev. 15, Mari-; bor. 738 Drnštvo hišnih posestnikov v j Studencih in okolici daje brezplačno pojasnila o ponudbah sta-: novanj, hiš in posestev. Pisarna l društva Studenci, Schulgasse 9. i___791__ Ižučena kuharica z dobrim spri-! čevalom išče službe pri mali družini na deželi, gre pa tudi v žup-i nišče. Naslov pove upravništvo I „Slov. Gosp." 794 Izgnbil se je na letnem sejmu dne 14. t. m. v Braslovčah v Sav. dolini 6 mesecev star ščetinast, rumenoželeznosiv pes ptičar, ki sliši na ime „Harras". Odda se naj proti dobremu plačila v gradu Sannegg pri Braslovčah. 819 Viničar z več delavskimi močmi se išče za vstop dne 1. novembra. Ponudbe na naslov: Grajščina Neu-kloster, Sv. Peter v Sav. dol. 818 Ivan Cesar, podobar in pozlatar v Mozirju, sprejmem takoj učenca 15—17 let starega fanta kmetskih starišev. 824 Trgovskega učenca iz boljše hiše in poštenih starišev sprejme Josip Farkaš v trgovino mešanega blaga pri Sv. Juriju ob Šč&vnici. Ponudijo se naj samo zanesljivi, pridni dečki, ki imajo res veselje do trgovine in če tudi iz daljnega kraja. Po dogovoru dobiva tudi obleko. 825 Šiviljo, katera bi imela vedno dovolj šivanja, lep in gotov zaslužek, drži si lahko tudi zraven eno učenko, sprejmem stalno, pod zelo ugodnimi pogoji v najem ali proti plačilu od dela. Izuri se lahko tudi v trgovini po nedeljah za pomoč. Ponudbe na trgovca Josip Farkaš pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 826 _____ ' Išče se nčenec za zobotehniko. Kje, pove uredništvo. 795 Priden in zvest pa tudi lepega značaja hlapec išče službe v kako župnišče, navajen vsakega poljskega dela ter navajen pri konjih. Naslov v upravništvu tega lista. 827 Sedlarski pomočnik in eden va-! jenec se takoj sprejmeta pri Ja-j kob Kralj, sedlar Železniki, Go-; renjsko. 807 ' Dva črevljarska učenca z do- | vršeno ljudsko šolo in jednega po- ' močnika sprejme takoj pod ugod- • nimi pogoji Jožef Zupane, črev- | ljarski mojster v trgu št. 34. Sv. j Jurij ob juž. žel. 809 Pridnega dečka, iz poštene hiše, 15 let starega, sprejmem v službo : kjer se tudi lahko uči vinograd-j ništva. Več se izve pri Antonu Slodnjak-u, trtnarju in posestniku v Juršincih pri Ptuju. 805 Dobičkanosno posestvo vsake velikosti v prijazni mariborski okolici, kdor želi kupiti, naj se zaupno pismeno ali osebno obrne na Josip-a Sernec, km. sin v Gra-diški, pošta Pesnica, kateri posreduje pri nakupu brezplačno. Za pismene odgovore se mora ■ znamka priložiti. 779 ive Mešana trgovina ob cesti z velikim prometom v dobri legi v industrijskem kraju na Gornjem Štajerskem s prodajo žganja, piva, in vina in skladišče za blago se proda za 5000 K. Plača se 2500 K in ostalo v mesečnih obrokih. Trgovina se da tudi v najem. Pisma se prosijo pod naslov: Lebensfähiges Geschäft, Leoben, postlagernd. 784 Pozor! Hiša enonadstropna vili podobna na državni cesti 1 '/a ure od Maribora, primerna za trgovino z mešanim blagom, se proda. K hiši spada 5 oralov zemlje. Cena 5000 K. 1400 K je vknjiženega denarja. Več se izve pri Andreju Nekrepp, Melinski breg št. 24, p. Maribor. 772 Iznčen viničar s pet do šest delavnimi močmi se pod dobrimi pogoji sprejme v vinogradu eno uro od Maribora. Ponudbe na uprav. „Slov. Gosp.". 765 Enonadstropna hiša z gostilniško obrtjo, se prostovoljno pod lahkimi plačilnimi pogoji proda. Naslov v upravništvu. 736 Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1. 258 Halo posestvo hiš. štev. 31 z 4 orali zemlje, vrt sadonosnik in njiva proda za 3303 K Franc Krajnc v Hotinji vasi. 792 za žganje, naj se ponudijo tvrdki Jožef Pastner, Gradec Lendplatz. 833 Učenec se sprejme pri Antonu Sokol, medar, voščarnik in slaš-' čičar v Neumarktu (Gor. Štajer.). i 837 1 Učenec za mizarstvo se takoj j sprejme pod ugodnimi pogoji pri Mich. Gottlieb, mizarski mojster v Mariboru, Koroška cesta 128. 829 Krojaški nčenec se sprejme takoj pri g. Ornik Martin, Blumen-gasse 3. Maribor. 832 Prodaja hiše. V Kamnici se proda hiša število 100; ima zelo lepa stanovanja s tremi sobami, tri kuhinje, tri kleti, obokani hlevi, hiša za prešo z lepo vinsko prešo, vinska klet s prostorom za 300 čebrov vina. Nadalje 10 oralov zemlje, od tega '/« vinograd, tri orali gozda in pet oralov travnikov in polja s 300 najžlaht-nejšimi drevesi. Proda se za K 7400. Naprej se plača 1600 kron, Ostanek lahko ostane proti obrestnim vknjižen. Rudolf Schiessel. 836 Lovske pse, mlade, čistokrvne bernhardince in dveletno bern-hardinko ima na prodaj Ivan Kranjc v Št. Ilju pri Velenju. Štajersko. 845 Krojaški pomočnik se sprejme na malo delo pri Ignacu Dinebir, krojaški mojster, mlinska ulica št. 7. 847 Lepo posestvo na slovensko-nem-ški meji ob okrajni cesti, ki obsega 88 oralov, med temi 18 oralov najlepšega gozda, se proda po ceni. Pojasnila daje dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru. 846 Mlin za pšenico išče dobro uvedenega sol-ventnega zastopnika. Ponudbe pod: „W. C. 1558" na Rudolf Mosse, Dunaj I. Sei-lerstatte 2. 831 Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Instill hiši: „Hotel pri Jbelem (Terschek), Graška ulica 9, I. nadstropje ^xxxxxxx: HOTEL „Pri belem volu" priporoča svojo veliko restavracijo 30 sob za tujce po jako nizkih cenah fijakerijo v hiši # ♦ z dobro in točno postrežbo. obrestuje hranilne vloge po >4 V//»« b rez vsak ega o dbit ka, Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov kot vloge in jihjobrestuje nepretrgoma. Sprejema vloge tudi na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga. V svrho varčevanja v malih zneskih daje vložnikom domače nabiralnike na dom zastonj, če vložijo prvokrat najmanj 4 K. posojuje na zemljišča po 5°/0 do 51/1°/0. na zastavo vrednostnih papirjev ter na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Dolgove pri drugih zarodih ali osebah prevzame v svojo lafet proti povrnitvi gotovih malenkostnih stroškov. Prošnje /a vknizbo dela brezplačno, stranka plača lo koleke. Za vplačila, po pošti se dajejo zastonj pošt. hranilnične položnice. Uradni dan s vsak torek in petek dopoldne. sss VprašaBja in prošnje se sprejemajo ?safci dan, izizemši praznite dopoldne cd 8.—12. ter od 3—6. uro popoldne. r-Celje Glavo! M štev. 10. Priporoma za napravo domače pijače posebno dobro priprav« ali tvarino, tndi za vse vrat žga-ija in likera Olj», švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, palico, žveplo in rafije. ieo Jamčim za dobro ia solidno postrežbo. ____ _______-___ Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkvena dela v St. Ulrich, Groden, Tiroi -■ se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska ®&Ioga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. Postrežba solidna in hitra. 681 ?mt\ fiitaj! • Fose? I Pakraške želodčne Staro gioyito, izvrstno delujoče sredstvo pri kolesnih v šelodcn in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtja ki nerednem odvajanja — pehanju, — kongeatiji — sa*ajkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo vsdrianje dobrega prebavanja. i >elovaiijt- m rstno, vspeh Oc^isi je %ti Kt«klenic (1 dvajmj&t« j S% K fmnbo sa» vsako poiito j > i>ovietjn «Ali mš pošlje den»r mt-psrcj. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Junšiča, 656 lekarnarja t Pairacu št. 201 (Slavonija). na Vabilo izvanredni občni zbor, Posojilnice v Pišecah, ki se vrši v nedeljo, dne 11. oktobra 1908 ob 11. uri predpoldan v posojiln ških prostorih. Dnevni reels 844 1. Poročilo o izvršeni generalni reviziji. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi_nadzorstvo. Walter lioiaig*, cerkveni in sobni niikar, v Mariboru, Thesen štev. 7 se priporoča za slikanje cerkev, sob, za prenovljenje in pobetjenje hiš od priproste do rajfiaejie izpeljave. Izdeluje tudi napis« na stenah in deskah. Priporoča se nadalje tndi za slikanje svetih podob (bi. Dev. Marije in drugih svetnikov po ka-pelicah, cerkvah in hišah). 840 Pri administraciji bivše cesarice Evgenije Beni Bona-parte v Vili Vicent na, žel. postaja VjlLj Vieentina se proda okoli 300 hI vinskega mošta iz najboljšega belega grozdja, kakor tudi bordo-šiler za 20 K hI. Sodi se pogodijo proti jamčevini 40 K za komad. Začetek trgatve je bil v pon-deljek, dne 28. septembra 1908. Beni Bonaparte, Viila Vieentina. hvaäa m Demetrli Gluma® kotl&p n—m J?trs*j« Poéto» nllosa in MARIBOR, Kaaernga««» 18 jriporoJs sswitovwiim kmetovalcem kotle in eajboijS? irtsgaiaJc? pri kiterih jamči a» dobro is irpažao d«W FtegíSwM TMhs fHt« ««se Isa K* J »J «M «tari fester, cink ia 90 aajfeollti «Čil, Naznanilo preselitve Podpisani uljnduo naznanja, da ima svojo knjigoveznico s kartonažo in = zlatotiskom «11. septembrom t. 1. naprej ▼ sodišeni ulici (Gerichtshofgasse) štev. 24 v Mariboru ter jroii ob «em, ¿a (i tndi zaaaprej poiastit» g «vo-jim naročilo«. Z odliiaim ipoitoTaajam «83 Edvard Slivca Jaz podpisani se prisrčno zahvaljujem gospoda dr. Jožefu Goričar, distriktnemu zdravniku v Mozirju, za požrtvovalni trud, ki ga je imel, da je mojo ženo iz nevar-no»-t: na porodu srečno otel in popolnoma ozdravil, ter ga tem potom vsakemu toplo priporočam! Mozirje, dne 25. septembra 1908. o4i Jože Pečnik, tesar. Jožef Pfeifer* v Hočah pri K3ai*£boru tovarna za kmetijske stroje in livarna za železo. Izdeluje v velikem številu najnovejše in boljše rezalnice za klajo, ki režejo za konje in govejo žival, v dolgosti od 6 do 150 mm, ali od V4 do 6 colov. K. M. H. Cena 120 kron. Jamstvo eno leto. Popravila strojev točno, po ceni. Slovenci, zahajajte t domačo tovarno po stroje! Prodaja se tudi na obroke. Izdeluje tudi rezalnice ia repo, sesalke za gnojnico, vitelje, raznovrstne mlatilnice, čistilnice itd itd. po najnižji ceni. Drozgalnicezasadje,najboljšasistema. Ceniki se peftljejo bmpUž»«. Ij Podpisani obžalujem, da sera g. Marijo Karba, posestniško hčer v Babencih, žalil, ter se njej zahvalim za odpust te žalitve. Babenci, 22. septembra 1908. 839 fltarko CaJnko. če hočete kako posestvo ali trgouno vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, opekarno, zdravilišče itd. na kraju ali v okolici hitro in diskretno kapiti ali prodati, če iščete hipotekarno posojilo ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Realitatenverwaltung" Dunaj VIII, Albertgasse S0. Strogo reelno, kulantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v veeh krai h Avstro-Ogrske in sosed-uih državah. (rej.eralui ¡¡a* tožnik pride prihodnje lini. Kdor želi, da ga obišče bret^latac, naj to nazi^n' ni zgornj navedeni naslov. Največji kupčevafski promet med Dunajem in deželo. 830 K SEi m 1: :mzzi i Vsakomur, ki namerava kupiti rscijrobni k^mm priporočam, d» si ogleda pred nakupom tudi mojo zalogo. Imam letos prav posebno veliko izbero res lepih nagrobnih kamnov (med temi mnogo zelo črnih granitnih piramid), katere ponujam, kakor zuano, po zelo nizki ceni. J. F. PETER, kamaoseški mojster, Hilariusstrasse 7, Maribor. 789 Ako potrebujete slamoreznice, kotls za žgsnjg, grozdne mline in stiskalnice, gnojnične sesalke, peči vseh vrst tudi za šole predpisane in take za kurjavo z žaganjem, Štedilnik?, pralas stroje, nagrobne križe in drugo v žeiezninar^ko stroko spadajoče blago, kakor tudi ne-premoSljive vozne in ko-matnft piahte ter zajamčena of umetna gn^jUa, kupujte le ^ pri domači tvrdki MERKUR" P. Majdič Celje, ki daje pojasnila in pošilja oenike in navodila z obratno pošto zastonj. 776 Á ri v Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, msiio Schillerstrssse 25. iacMaje altarje, prilniee, podobe in to draga «tav-binska dela ia kamna, irfl, spomenik« itd. Zaloga I5|©li9tfljenlh nadrobnih «po-45S " menlkov. M%i marmornati oltarji ▼ baziliki t Haribera m moje delo. Sedaj je priložnost, če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 82, 86, 4f\ 48 in 56 v. I)ruki in cajgi za ženske obleke mtr 40, 48 5fi ¡d 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K V20 in 140. Sviineni robci najnovejši po K I "80, 2-—, 2"40, 3'20. 4 itd. Perkalnati robci po 4 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1, 1'20, 1'40 itd Stnfi za moške obleke v veliki izbiri po K 2-40, 3 60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1"20,1"40, 1 60, ?>•—, 2"40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnioe (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkoiiurenčni ceni. pričakuj ep) mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem K. E. S EPE C, Grajski trg. št. 2. POZOR: Edina narodna trgo-yias i maasfakter, is SpaeeiijaMas blagom L ¡M Za šolo! Kupujte svoje potrebščine, kakor: papir, zvezke, pcresnike, svinčnike, risalno orodje, radirke itd. le v narodni trgovini VILKO W£IXL, Maribor, Gospr.gka ulica 33. — Velikanska izbira razglednic, kojih čisti dobiček je deloma namenjen dijaški kuhinji v Mariboru. * valiki zalogi, kakor tod! Hstrac», Šivani, otrečje postelje ter ejladala po najnižji ceni. Frane Pieteršek, Maribor Koroška cest« it. 10. S voji K svojimi Nova trgovina Fr. Bureš, nrar, očalar in zlatar v Mariboru Tsgstthoffoss cssts 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let. Vsi popravki se toino in :: hitro izvršijo. :: „CROATIA" aijžaa hrvaška ta?ars?a!aieag nsasvanž oa uhžtae svobod- nsga tp fcr. etesugagreba ,CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po bliska nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvomice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jalto cgoSalfi pogojih in nizkih c^nah. Vsa pojasnila daje: Poernžniea .CROATIA' t Trato, Corno št. 1, Preselitev trgovine! Naznanim slavnemu občinstvu, dt sem sa z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prusim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. 2 velespoštovanjem FELIKS ROP, trgovina z manufaktarnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8. Grma« ■EEÜIXK priporoma «•»;. aheitHtr? svojo VSli&S, 3010 iiiogs. Cene nizke, pestret, tofos. Kdor hofe dehn) Irayäti, «ois * narodno bgcTiso pt&S. kapuiemo pri . JOŽEFU ULAGA ? MARIBORU Tegethofota cesta Ste*. 21 ker 8e tam dobi najboljše blago pa aajjiiijf eesl in sicer za jesen velika isbir za moike in ženske obMs, najlepše 'svilnat« robee, predpasnika, žensko in moško perile. vsakovrstne preproge, vse najboljša vrat®. :: :: Ni res, da so meni Nemci trgovino tako zbili, da ne morem prodajati, res je pa, da so mi pobili tri table z napisi in okna na stanovanju, kar pa promet popolnoma nič ne ovira. Ker so moji napisi sedaj elabo čitljivi, prosim da se natanko pazi na trgovino z razbitimi tablami na voglu Graške in Rotovske ulice, ker to je prava slovenska trgovina kjer se vse blago prav solidno in pošteno pro daja. Vzorce pošljem proti vrnitvi na vse strani franko in zastonj. R. Strmecki, Celje Trgovska hiša z maimfaktnrnim blagom na debelo in drobno. iinstins = Pri pošti = ^rllSf, Tsgethafova oesta 48 priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi. Mar. Moden, izdeluje s parnimi stroji U aajboljše, »efikrut prisuet* gline priznine najboljši- izdelke, kakor pat*ntfi»*s-5 zareznc- in vsakovrstno drugo streSuo opeki* op a ko ti. zid, zs obok», dimnike, rsktintr» - opeie, ploSČe j* tlak, lončeoe cevi itd. ¡Ki najnižji ceni. Zaloga tndi* Martlior«, Cnaam® Mste, ?nka»«asi'}s A. Bt*ss?-ia. F« PhiII s mestna lekarna pri i kr, orlu iPa^ibor, Siavs?! trg štay. 15. p mestne hiše Kapljice za svinje Kierzdnečae Je izvrstno in poskusno zdravilo za rdečae bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica Cena 1 steklenice i K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem pcvzetju pošilja Mestna lekarna F. Prnll-jeva poleg mastne hiše. iStiOji K i I Glavna zaloga BARTHELHCVEGA apna za poklajo 1 i R«zne vrste travnega, detelja eg a, gozdnega in vrtnarskega semen« »>«»-«$»">:>»> »> ♦) priporoča 1 BC POSROl!»! ) Manufakturna trgoviim RUDOLF JI^VELKA V PTUJU priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenrga ter periinega blaga za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primemo nizkih cenah. — Postrežba fočna in stroga solidna I J, t Narodni dom SsIssSji H etB»f$ *r - smiats», zla!?i« I« «ptii" tl& i