Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 Gospodarstvo Videm z Kdo si danes lahko privošči nakup hiše »na ključ«? Črna kronika Spodnje Podravje z Tisoč tovornjakov na šolski poti brez pločnika  Stran 5  Stran 12 Ptuj, petek, k 29 29. jjulija lij 2022 COLOR CMYK stran 1 LLetnik ik LXXV z ššt. 58 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Primož Siter Njegov najljubši film je Drakula! 28. JULIJ 2022 št. 30 SPORED Od 29. 7. TV-spored do 4. 8. 2022 Podravje z Že plačan les v Bosni in Hercegovini zaradi državne prepovedi čaka v skladiščih Kaja Kočevar Na telefonu ima za N ozadje fotografijo Jurija Zrneca Dick Van Dyke: Hollywoodski legendarni igralec v 97. letu še vedno v formi Podravje Slov. Bistrica z Zaposleni odkrili vir onesnaženja, policisti še preiskujejo Trgovci ostali brez drv, sekancev in peletov Bosna in Hercegovina, Madžarska in Srbija so zamrznile ali omejile izvoz lesnih proizvodov, kar je položaj na trgu energentov v Sloveniji dodatno zaostrilo in privedlo do eksplozije cen. Več na straneh 2 in 3.  Stran 4 Kronika Podravje z Vode v strugah rek in potokov bistveno manj  Stran 9  Stran 8 Ljudje in dogodki Slovenija z Hrana še nikdar ni bila tako draga petkova izdaja  Stran 19 Foto: ČG Podravje z Suša na poljih in travnikih z Pretresljive izpovedi naših gasilcev, ki so doživeli ognjeni pekel Krasa  Strani 6 in 7 V zemlji zevajo štiricentimetrske špranje AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote, do 27. avgusta, brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa.  Stran 2 www.tednik.si Kmetijstvo Ptuj, Mestni Vrh z Kmetija Dominika Lenarta je kmetija leta 2022 Simonov zaliv Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 29. julija 2022 Podravje z Suša ponekod oklestila pridelek koruze do 80 odstotkov Podravje z Energetski trg še kar naprej v kaosu: sedaj so problem drva in V zemlji zevajo štiricentimetrske špranje Že plačano blago v BiH zaradi Od napovedanega in pričakovanega dežja v minulih dneh se je izcimilo le nekaj kapljic, ki so premalo, da bi napojile posušeno zemljo Dravskega in Ptujskega polja. Koruza že rumeni, kar obeta bistveno nižji pridelek, tudi tretja oz. četrta košnja sta vprašljivi. Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so že začeli zbirati informacije o posledicah suše v kmetijstvu in pričakujejo, da bosta kmetijsko ministrstvo in Uprava RS za zaščito in reševanje uradno razglasila sušo. Kaj se dogaja na trgu energentov? Višjim cenam pogonskih goriv, električne energije in zemeljskega plina sledijo cene trdih goriv. Zelo negotov je položaj na trgu s peleti, ki jih v tem času pri marsikaterem trgovcu niti ni moč kupiti, cene so astronomsko zrasle. Nemalo ljudi je prepričanih, da sta pomanjkanje blaga in divjanje cen rezultat špekulacij in namernega zadrževanja blaga v skladiščih. Ker pozimi brez ogrevanja pač ne gre, bodo ljudje zanj primorani seči globlje v denarnico. A četudi so pripravljeni plačati več, se poraja še druga težava – dobavljivost. Trgovci namreč drv, sekancev in peletov nimajo … V podjetju Jagros, ki upravlja verigo trgovin Jager, so potrdili, da na trgu energentov vladajo neobičajne razmere. Kot da vse, kar se letos dogaja, še ni bilo dovolj, se je sedaj ustavila tudi dobava drv in peletov iz Bosne. »Glede biomase, drv in peletov je situacija otežena, saj glavni dobavitelj, ki prihaja iz BiH, trenutno ne dostavlja blaga. Mnogo distributerjev, ki se v Sloveniji ukvarjamo z uvozom ter prodajo peletov in drv, ima zakupljene proizvodne kapacitete v BiH in vplačane avanse za dobave, ki bi se morale izva- jati ravno v tem času (junija, julija, avgusta …). Zaradi politične odločitve bosanske vlade, ki je prepovedala izvoz drv in peletov, je v naši regiji prišlo do pomanjkanja teh izdelkov, posledično so cene zletele v nebo. Upamo, da bo vlada v BiH kmalu umaknila ukrep in sprostila Foto: ČG Ocenjena škoda zaradi suše in odobrena državna pomoč v mio € Ocenjena škoda po suši Odobrena državna pomoč Delež podpore (%) 2003 121,5 34,9 29 2006 42,4 11,9 28 2007 16,5 4,55 28 2012 56,5 5,6 10 2013 106,2 5,3 5 2017 65,3 7,0 11 Vir: MKGP Zaradi globalnega segrevanja ozračja je suša v kmetijstvu ena od naravnih nesreč, ki je vse pogostejša in povzroča ogromno škodo. Pomanjkanje padavin, izjemno visoke temperature in nizka zaloga podtalne vode, ki je posledica letošnje nadpovprečno suhe zime, ko smo imeli v Sloveniji le tretjino padavin dolgoletnega povprečja, se že odraža na poljih, travnikih. O škodi lahko govorimo že na območju celotne Slovenije, so dejali v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Zaradi tega so začeli zbirati informacije o posledicah suše v kmetijstvu. Specialist za poljedelstvo na mariborskem kmetijskem zavodu Timotej Horvat pravi, da je škoda na Dravskem in Ptujskem polju ogromna. Ocenjuje, da je bil zaradi suše pridelek pšenice najmanj za petino manjši, skromnejša je bila tudi letina oljne ogrščice, na posevkih koruze na prodnatih in peščenih tleh pa škoda zaradi suše obsega tudi 80 odstotkov. Koruza bi namreč v teh dneh nujno potrebovala izdatne količine vode. Padavin pa ni bilo, kar pomeni, da bo zrnja manj, če sploh bo, prav tako bodo kmetje poželi le okrog tretjino običajne mase za silažo, ocenjuje Horvat. »Že 45 dni ni bilo poštenega dežja, dodatno škodo povzročajo vetrovi, ki izsu- šujejo zemljino. Če pogledate površino, so razpoke na njivah široke tudi do štiri centimetre.« Prizadeto tudi travinje, manj bo krme za živino Posledice manka dežja se kažejo tudi na travinju. »Tisti, ki se intenzivno ukvarjajo s kmetijstvom, so sedaj kosili že tretjič, a zadnja košnja je bila slaba, četrta bo kvečjemu čistilna. Še slabše je na trajnih travnikih, kjer so kmetje pridobili le desetino običajne košnje. Suša je svoje naredila tudi pri žitih, kjer so bili pridelki nižji, predvsem pri pšenici, ki je prisilno dozorela. Slame je bilo manj, bila je nižja, a ne le zaradi suše, tudi zaradi pomanjkanja dušika v tleh, ki je glavni dejavnik rasti. Pomanjkanje dušika pa je posledica cene dušičnih mineralnih gnojil, saj so mnogi kmetje letos manj gnojili.« Zaradi suše so vprašljivi tudi strniščni posevki, saj ni rasti in kaljenja posejanih kultur, so razložili v KGZS. »Skupek vsega bo primanjkljaj krme, dolgoročne posledice pa zmanjšanje staleža živine. Krma bo draga, dodatnega denarja za nakup krme pa kmetje nimajo.« Namakalni sistemi so odgovor na sušo Po podatkih kmetijskega ministrstva je suša od leta 2003 šestkrat udarila kmete. V večjem obsegu nazadnje leta 2017, ko je bilo zaradi suše prizadetih 48.275 ha žit in poljščin, 891 ha zelenjadnic, 763 ha sadovnjakov, 88.757 ha travinja, 1.018 ha hmelja in 1.680 ha vinogradov. Končna ocena neposredne škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše je pred petimi leti znašala 65,3 milijona evrov. Država je takrat pomagala s sedmimi milijoni evrov. Eden izmed pravih odgovorov na vse pogostejše suše je namakalni sistem, ki je pogosta tema pogovorov na ptujskem kmetijskem zavodu. »Od Maribora do Središča ob Dravi bi lahko namakali več kot 20.000 ha kmetijskih površin, a jih le 1.800,« je znane podatke ponovil Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje KGZ Ptuj. A kot je znano v primeru Hajdine, krivda za še nezgrajene namakalne sisteme ni (le) v zadržanosti kmetov, velika ovira so dolgotrajni birokratski postopki. Mojca Vtič Foto: revija Jana Foto:ČG Slovenski distributerji in prodajalci trdih goriv (polena, sekanci, peleti …) so v BiH zakupili proizvodne kapacitete in plačali avanse, vendar blaga zaradi odločitve bosanske vlade, ki je prepovedala izvoz drv in peletov, ne dobijo. Boštjan Jager je dejal, da bi se morale dobave izvajati prav v tem času, že od junija naprej, a vse stoji. Drva in sekanci so v skladiščih pripravljeni na izvoz, ki ga vlada ne dovoli. Ptujsko podjetje ima do pozne jeseni razprodano vso proizvodnjo peletov Ptujsko podjetje LKF se med drugim ukvarja s proizvodnjo peletov. V podjetju so povedali, da imajo letos do pozne jeseni vse zaloge razprodane. »Proizvodnja peletov je naš sekundarni produkt. Žagovino in druge ostanke iz lesne proizvodnje predelamo v pelete. Do konca decembra je proizvodnja razprodana. Vsa leta doslej smo pelete proizvajali na zalogo in jih skladiščili v lastnem skladišču. Proizvodnja je tekla od maja do oktobra. Letos se je povpraševanje tako povečalo, da nimamo nobene zaloge, proizvodnja pa je do konca leta razprodana. Vse smo prodali še po takratnih Foto: ČG cenah, novih naročil sedaj ne sprejemamo. Za nova naročila bomo jeseni nedvomno oblikovali novo ceno, kakšna bo, ne vemo. Cena električne energije se je medtem npr. povišala za petkratnik. Prav elektrika je največji strošek pri proizvodnji peletov. Za dobrih sto odstotkov je zrasla cena surovin (hlodovine, oblovine, celuloze ter ostalega lesa), podražila so se tudi maziva. Obseg proizvodnje peletov je odvisen od naše primarne proizvodnje, saj kot surovino uporabljamo lesne ostanke. Osnovne proizvodnje ne moremo povečevati, zato smo omejeni tudi pri količinah proizvodnje peletov. Večino peletov prodamo v maloprodaji, nekaj malega tudi v veleprodaji,« je za Štajerski tednik pojasnil Franc Kukovec. Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 29. julija 2022 3 peleti, ki jih ni ali pa so dragi kot žafran Cena za paleto drv 220 evrov državne prepovedi čaka v skladiščih V podjetju Horvat drva je situacija glede drv nekoliko boljša kot pri sekancih, čeprav je tudi pri njih v prihodnje pričakovati težave. Danilo Horvat je dejal, da imajo v tem trenutku sicer še zalogo, a je večinoma že prodana. Vprašanje je, kaj bo sledilo glede na vsesplošno energetsko krizo in pričakovane manjše dobave, saj je pred vrati čas dopustov, ko proizvajalci začasno ustavijo delo. Cena drv je prav tako narasla, toda ne tako kot pri peletih. V primerjavi s preteklo kurilno sezono se je zvišala za približno 40 odstotkov. Paleto drv v tem trenutku prodajajo za 220 evrov. Foto: MH Trgovci imajo težave z dobavo lesnih peletov. Tudi v podjetju Horvat drva jih v tem trenutku nimajo. blago, ki ga imamo že zakupljenega in v skladiščih čaka na izvoz. Nadejamo se, da bo slovenska politika z dogovori našla skupni jezik z BiH in se dogovorila za dovoljenje za izvoz blaga. V naših trgovinah je sicer mogoče kupiti pelete, vreča stane osem evrov in več, odvisno od vrste in energijske vrednosti. V začetku julija smo imeli močnejšo akcijsko prodajo, med katero smo prodali količine, ki so bile sicer načrtovane za redno prodajo do jeseni,« je razložil Boštjan Jager, direktor za področje financ in marketinga. Horvat drva: prva pošiljka peletov čez dva tedna V podjetju Horvat drva iz Moškanjcev, ki velja za enega večjih ponudnikov drv, lesnih peletov in briketov v širši regiji, so navedli, da je tudi njihovo skladišče s peleti v tem trenutku prazno. Naslednjo dobavo pričakujejo čez približno dva tedna. »Imamo za dva meseca naročil. Pelete bomo strankam dostavljali po vrsti, po datumu naročila,« je povedal lastnik podjetja Danilo Horvat in dodal, da na trgu vlada kaos. Povpraševanje je veliko. Ljudje kličejo od vsepovsod, iz celotne Slovenije, tudi iz Hrvaške, medtem ko je ponudba peletov skorajda usahnila. Na vse pretege iščejo zaloge. Naročila sicer sprejemajo tudi v prihodnje, vendar strankam v tem trenutku ne morejo zagotoviti, kdaj jim bodo pelete lahko dostavili in po kakšni ceni. »Ne sprejemamo nobenih predplačil, ker ne moremo zagotoviti, kakšna bo cena. Proizvajalci jih namreč nenehno spreminjajo. O ceni bomo stranke obveščali sproti, ko bomo dobili blago.« Cena je sicer poletela v nebo. Od lanske kurilne sezone je narasla za sto odstotkov. Nazadnje so tono peletov, pakiranih v 15-kilogramske vreče, prodajali po 430 evrov. Horvat je pojasnil, da je razlogov za pomanjkanje peletov več, glavni med njimi je vojna v Ukrajini, ki velja za veliko izvoznico lesne biomase, toda peletov od tam ni več. Posledično je prišlo do velikega povpraševanja in hudega navala kupcev iz tujine na balkanski trg, zaradi česar so nekatere države, to so BiH, Madžarska in Srbija, že zamrznile ali omejile izvoz lesnih proizvodov, kar je položaj še dodatno zaostrilo. Vse to je poleg pomanjkanja privedlo tudi do eksplozije cen. Ob tem je sogovornik poudaril, da je Slovenija preveč odvisna od uvoza in absolutno premalo samooskrbna, in to navkljub temu, da veljamo za eno najbolj gozdnatih evropskih držav. V Petrolu pravijo, da je pri njih oskrba z energenti zanesljiva Pri največjem trgovcu s pogonskimi gorivi in energenti v državi, družbi Petrol, verjamejo, da jim peletov v začetku letošnje kurilne sezone ne bo zmanjkalo, saj so poskrbeli za dovolj velike zaloge že v mesecih, ko je povpraševanje nizko. Oskrba s peleti je zanesljiva, so pojasnili in dodali: »Povpraševanje po peletih je največje v zimsko-jesenskih mesecih, ko se začne kurilna sezona, najmanjše pa poleti. Kot pri ostalih energentih smo tudi na področju biomase priča dinamičnemu dogajanjem na trgu, in sicer na račun pomanjkanja surovin, določenih ukrepov držav izvoznic biomase in naraščajočih stroškov transporta, kar se odraža tudi v končni maloprodajni ceni. Maloprodajna cena za kilogram peletov se je v zadnjem letu dvignila za okoli 70 odstotkov. Nadaljnjega gibanja maloprodajnih cen zaradi nepredvidljivega trga ne moremo napovedati.« Povedali so še, da v tem trenutku gospodinjstvom zagotavljajo zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom in kurilnim oljem. »Kurilno olje je dobavljivo v roku osmih dni (odvisno od lokacije), dobavni rok za pelete je približno tri tedne.« Monika Horvat, Mojca Zemljarič Gozdarska podjetja se srečujejo s pomanjkanjem delavcev Gozdarska zadruga Ormož, ki jo vodi Marko Maučič, se ukvarja s sečnjo lesa za različne naročnike, od državnega SiDG do zasebnih lastnikov gozdov, prav tako kupujejo les na rasti, ga posekajo in prodajo. Maučič je dejal, da imajo naročil za sečnjo veliko, a so kadrovsko omejeni, zato bodo nekateri naročniki na usluge sečnje počakali do naslednjega leta. Prav pomanjkanje kadra je največja težava, s katero se po besedah sogovornika srečujejo slovenski gozdarji. V tem času je tempo sečnje sicer upočasnjen, saj poletje zaradi vegetacije ni običajen čas za spravilo lesa. Kupci, ki so les za drva naročili zgodaj spomladi, so ga že dobili (hlodovino oziroma okrogel les za drva). Ta čas je zaloga čisto zdesetkana, je poudaril Maučič. »Ne vem, na zalogi imamo verjetno za tri kamione drv, nič več. Prodali smo čisto vse. Nimamo zalog in ne sprejemamo naročil, ker sečnje poleti ne izvajamo. Spomladi bi sicer lahko špekulirali in prodajo omejevali, pa bi sedaj lahko prodajali po višjih cenah. Mi smo sproti prodajali, zalog nimamo. Sicer pa se sama hlodovina, ki se Foto: MZ Direktor Gozdarske zadruge Ormož Marko Maučič je opozoril na kronično pomanjkanje usposobljenega kadra za delo v gozdovih. Mladih poklic gozdarja sploh ne zanima, starejši in izkušeni gozdarji pa so že skoraj vsi po vrsti blizu upokojitve. Maučič je za svojo zadrugo dejal, da bi lahko izvajali bistveno več sečnje, če bi za delo dobili zanesljive in usposobljene delavce gozdarje, ki bi jih glede na zahtevnost in nevarnost delovnih pogojev primerno plačali. Foto: Bobo/M24 uporablja za drva, niti ni tako drastično podražila – za približno deset evrov na kubični meter. Bistveno bolj so se podražila sekana drva. Če bi imeli na voljo dovolj kadra za delo v gozdovih, bi lahko prodali bistveno več od trenutnega oziroma običajnega obsega,« je pojasnil sogovornik, ki opaža, da si je spomladi marsikdo, ki se bodisi ogreva na toplotno črpalko bodisi na kotel, ob negotovi situaciji v zvezi s cenami elektrike in zemeljskega plina naredil še zalogo drv, če bi imeli z elektriko ali plinom probleme. Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 29. julija 2022 Cerkvenjak z Nova proizvodna hala Slovenska Bistrica z Škode na čistilni napravi za najmanj 15.000 evrov Začetek v domači garaži Zaposleni odkrili vir onesnaženja, policisti še preiskujejo ... Hala, v katero sta brata Dolinar iz Cerkvenjaka naselila svoji kovinarski podjetji, je velika 600 kvadratnih metrov. Poslovna cona v občini je tako že popolnoma izkoriščena, prostora ni več. Prvi od bratov se je na samostojno poslovno pot odpravil Matej, po poklicu strojni inženir, ki je začetke svoje kariere tlakoval v več slovenskih podjetjih, nato pa se je leta 2016 kot številni drugi iz Slovenskih goric zaposlil v sosednji Avstriji, kjer si je nabiral izkušnje v kovinarski industriji, natančneje na področju prototipov. Kmalu zatem je ustanovil svoje podjetje MATT-PRO in se odpravil v Nemčijo po prvi sodobni CNC-stroj za najzahtevnejšo obdelavo kovin. Foto: Domat Cerkvenjaška podjetnika brata Dolinar nameravata svojo halo za proizvodnjo kovinskih izdelkov v poslovno-obrtni coni v Brengovi podvojiti in zaposliti dodatno delovno silo. Vse bolj priljubljene panelne ograje Kot se za startup podjetje spodobi, se je tudi pri njem vse začelo v domači garaži na Peščenem Vrhu, najprej v sodelovanju z drugimi podjetji, za katera je sprva izvajal struženje kovinskih izdelkov za strojegradnjo, kmalu pa je sledil zahtevnejši poti in izdelavi visokokakovostnih in izjemno natančnih izdelkov iz kovine. Dela je bilo vse več, zato je sledil nakup dodatnega CNC-stroja, nato pa je leta 2018 z bratom Tomažem ustanovil podjetje Domat za proizvodnjo in montažo kovinskih konstrukcij, kovinskih ograj, garaž, nadstrešnic in hal, med katerimi je, jasno, tudi nova hala v poslovno-obrtni coni v Brengovi. Že zdaj delujeta v Sloveniji in Avstriji, svoje mesto pod soncem (doma in na tujih trgih) pa si želita še utrditi. »Kovinski objekti, kot so denimo panelne ograje in nadstrešnice, so vse bolj priljubljeni, saj so zelo obstojni, v primerjavi z lesom pa jih je tudi bistveno lažje vzdrževati. Zato pričakujemo, da se bomo širili tudi v to smer, a glede na trenutno situacijo, na podražitve hrane in energentov raje ostajava previdna pri napovedih, previdnost pa ne bo odveč tudi pri nadaljnjih investicijah.« V prihodnosti kljub vsemu načrtujeta širitev proizvodne hale z dosedanjih 600 na 1.200 kvadratnih metrov in zaposlitev nove delovne sile. Neznani storilec je pred enim mesecem v slovenjebistriško javno kanalizacijo spustil večjo količino strojnih olj in maziv, posledično začasno onemogočil delovanje čistilne naprave in povzročil škodo v višini okrog 15.000 evrov, je ocenil direktor Komunalnega podjetja Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Komunala je izpostavila nabor možnih krivcev iz industrijske cone pri avtocesti, prav tako naj bi komunalni delavci odkrili vir onesnaženja, a policijska preiskava še vedno poteka. Izpust večjih količin strojnih olj in maziv naj bi se zgodil v noči s 5. na 6. julij. Zaradi količine nevarnih snovi je Komunala Slovenska Bistrica nesrečo prijavila centru za zaščito in reševanje. V obvestilu za javnost so zapisali, da so pri vzorčenju javne kanalizacije ugotovili, da so bile te nevarne snovi v javno kanalizacijo spuščene na območju industrijske cone ob avtocesti (v Kolodvorski ulici). »Vzorčenje javne kanalizacije sta izvedli policija in mobilna enota ekološkega laboratorija. Zadevo smo prijavili tudi inšpekciji za okolje.« Direktor je zagotovil, da naj ne bi bilo posledic za okolje, saj v potok Bistrica iz čistilne naprave ni odtekla onesnažena voda, ker so v bazenih nameščeni dekanterji, ki zadržijo vse plavajoče nečistoče. Povedanemu so pritrdili tudi v PU Maribor in dodali: »Nastala je večja premoženjska škoda, saj je bilo treba sistem očistiti. O dogodku je bila obveščena pristojna inšpekcijska služba. Policisti so opravili ogled kraja in nadaljujejo s preiskavo dogodka.« Po zadnjih podatkih direktorja Komunale Slovenska Bistrica je nastala premoženjska škoda v višini 15.000 evrov, škoda pa bi lahko bila tudi štirikrat večja, če bi bilo potrebno čiščenje vseh štirih bazenov. »S hitro intervencijo PGD Slo- Foto: Komunala Slovenska Bistrica Zaposleni so morali odstraniti nevarne snovi iz mehanskega predčiščenja. venska Bistrica smo to preprečili,« je povedal Tramšek. Inšpektorji na teren šele po drugem pozivu Komunale Direktor Komunale se je na dan onesnaženja obrnil tudi na inšpektorat za okolje in prostor, žal pa je bil neprijetno presenečen, saj so se na inšpektoratu odzvali šele po slabem tednu, in to po drugem pozivu, naj si vendarle ogledajo kraj Izredni nadzor nepravilnosti ni odkril Foto: Komunala Slovenska Bistrica Kakovost pred količino Kljub hitremu razvoju, torej selitvi iz domače garaže v veliko proizvodno halo, in vse večjemu številu zaposlenih, danes namreč zaposlujeta 17 delavcev iz Cerkvenjaka in okolice, pa sta obe podjetji bratov Dolinar v bistvu še vedno zelo družinski, saj pri delu veliko pomagajo njuni starši in zlasti Matejeva soproga Tanja. »Še vedno so pri nas na prvem mestu posluh za stranko, hitra izvedba naročila in zlasti kakovosten izdelek, ki ga ne bo zamenjala količina,« obljubljata mlada podjetnika, ki veliko pozornosti posvečata razvoju, tehnološkemu napredku, pa tudi izobraževanju in motivaciji delavcev. Kot je znano, so se na občini Cerkvenjak pred leti odločili za gradnjo poslovno-obrtne cone. Takrat so pričakovali, da bodo parcele hitro prodane, vendar je njihove načrte leta 2008 prekrižala finančna kriza, ki je prodajo parcel praktično ustavila. Šele desetletje kasneje so si podjetniki upali investirati in so kupili 12 parcel. Danes je cona zasedena 120-odstotno, na občini pa že razmišljajo o možnosti širitve. Največ podjetij se v Brengovi ukvarja z gradbeništvom in proizvodnjo, tam so tudi avtomehanična delavnica, vulkanizerstvo in avtopralnica, zasebnik gradi restavracijo in picerijo. Del zemljišča je namenjen občinskemu režijskemu obratu, tik ob coni pa so pred tremi leti uredili tudi postajališče za šest avtodomov. Senka Dreu onesnaženja. Na inšpektoratu so pojasnili, da inšpektorji za okolje niso ena od služb, ki sodeluje pri izvedbi intervencije, saj niso strokovno in materialno opremljeni oz. nimajo niti pristojnosti za odvzemanje vzorcev vode. »Službe, ki sodelujejo pri intervenciji, pa inšpektorjem za okolje posredujejo ugotovitve v zvezi z virom onesnaženja. V ugotovitvenem postopku inšpektor ugotavlja povzročitelja onesnaženja, inšpektor pa lahko ukrepa samo zoper znanega povzročitelja onesnaženja.« Čist iztok v potok Bistrica kljub onesnaženju Na podlagi namigov glede vira onesnaženja so inšpektorji za okolje in prostor opravili dva izredna inšpekcijska nadzora v podjetju Labos, d. o. o. To podjetje ima registriran sedež v Mariboru, deluje pa v slovenjebistriški industrijski coni ob avtocesti. Njegov lastnik je Benjamin Kropec. Inšpektorji niso odkrili nepravilnosti. »Pregledana je bila celotna naprava, vključno z lovilcema olj, prvi z izpustom v vodotok Bistrica in drugi z izpustom v kanalizacijo. Na napravi nismo zaznali zaoljenih površin, prav tako nismo ugotovili nepravilnosti pri lovilcih olj.« Zaupali so še, da so pregledali tudi obratovalni dnevnik lovilcev olj in da v njem ni zabeležen noben izredni dogodek. Še več, ugotovili so, da so bili maja letos izvedeni pregled in čiščenje lovilcev olj ter odstranitev mulja preko pooblaščene institucije, da so bile opravljene še meritve emisij snovi v vodi na obeh izpustih in da nobeden od parametrov ni presegal predpisane mejne vrednosti. S poročilom in ugotovitvami inšpektorata je bilo seznanjeno tudi Komunalno podjetje Slovenska Bistrica, direktor Maksimiljan Tramšek pa je le dodal: »Naši zaposleni so kanal, iz katerega so pritekla maziva in odpadno olje, izsledili.« Mojca Vtič Ormož z Širitev poslovne cone se počasi zaključuje Dela so se zavlekla zlasti zaradi plinovoda Pred približno letom dni so začeli širiti in graditi komunalno infrastrukturo v ekonomsko-poslovni coni Ormož. Dela bi se morala zaključiti do konca maja, a so se po pojasnilih občine zaradi naknadno dogovorjene izgradnje plinovoda in istočasne gradnje obeh krožišč na glavni cesti precej podaljšala. Investicija, ki so jo Ormožani težko čakali, se počasi zaključuje. Kot smo poročali, je večina zemljišč v novi coni že prodanih, nekateri obrtniki pa so že začeli z gradnjo, čeprav komunalno opremljanje še ni povsem zaključeno. Prvotni rok za končanje del je bil načrtovan konec maja, toda dela so se precej zavlekla. Kot pojasnjujejo na občini, so rok za podaljšanje izvajalcu odobrili zaradi »hkratne izvedbe plinovoda na tem območju (investitor Adraplin), kar je bilo naknadno dogovorjeno, istočasno pa je potekala gradnja obeh krožišč, obvozi pa so bili speljani preko gradbišča ekonomsko-poslovne cone«. Rok so jim podaljšali dvakrat. Končanje del je sedaj načrtovano v sredini avgusta. Prekoračitev prejšnjih rokov pa po zatrjevanju občinskega vodstva nima nobenega vpliva na investitorje oz. jim ne povzroča težav, saj komunalno infrastrukturo usklajujejo s posameznimi lastniki zemljišč (temu so prikimali tudi investitorji, Foto: MH Dela naj bi bila po dveh podaljšanjih pogodbenega roka končana do sredine avgusta. s katerimi smo se pogovarjali). Prav tako ni ogroženo črpanje evropskega denarja, saj je v prijavi za dodelitev sredstev kot rok dokončanja del naveden 30. september. Iz podjetja Kit-ak iz Rogaške Slatine, ki izvaja dela, so sporočili, da so v zaključni fazi in da bodo tokratni rok ujeli. Sicer pa tudi njim - tako kot ostalim gradbincem - poleg daljših dobavnih rokov težave povzročajo podražitve, kar pomeni, da bo investicija stala še več. Na občino so že podali zahtevek za dvig pogodbene cene. Ta je bila sprva načrtovana v višini približno dveh milijonov evrov, z rebalansom pa so na občini letos zagotovili dodatnih 340.000 evrov oz. skoraj 40 % več. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 29. julija 2022 5 Videm z V Popovcih nastaja nova soseska enostanovanjskih nadstandardnih hiš Kdo si danes lahko privošči nakup hiše »na ključ«? V naselju Popovci pri Vidmu oz. v središču zelene in mirne lokacije, kot so zapisali v nepremičninski agenciji 24nep, gradijo sedem samostojnih hiš, načrtovanih po zadnjih sodobnih standardih in potrebah. Cena 130 m2 velike hiše z nadstreškom na parceli v velikosti 500 m2 je 259.000 evrov. Čeprav na splošnem nepremičninskem trgu ta cena ni pretirana, je dejstvo, da si mlada družina iz Spodnjega Podravja s povprečno plačo nakupa omenjene hiše ne more privoščiti oziroma si ga privošči le zelo težko – ob izdatni (finančni) podpori sorodnikov. »Ocena potrebnih prihodkov temelji na številu vzdrževanih družinskih članov, mesečni obveznosti kredita in življenjskih stroških v vi- šini 816 evrov. Potrebni prihodki so višji, če imate že obstoječe dolgove (npr. kredit, leasing) ali so vaši življenjski stroški višji,« so dodali. Novo naselje financira avstrijska banka Kupci so družine srednjih let V hišah, ki nastajajo, lahko kupci keramiko in ostale talne obloge po želji pred izvedbo tudi zamenjajo, je pojasnil nepremičninski agent Nejc Rokavec. Hiše so dvoetažne, v pritličju je dnevni in gospodinjski prostor ter shramba, v nadstropju pa spalnica in dve sobi. Imajo enokapno pločevinasto streho in so zidane z opeko, okna so trislojna, z zunanjimi žaluzijami, ogrevanje pa temelji na toplotni črpalki zrak-voda. Prva hiša v novi soseski bo zaključena jeseni, zadnja v roku enega leta. »Kupci so večinoma družine srednjih let, ki kupujejo nepremičnino zaradi lastnih potreb in zaradi želje po znižanju tekočih stroškov. Novogradnje so praviloma bolj energetsko učinkovite ter opremljene s cenovno ugodnejšim in okolju bolj prijaznim načinom ogrevanja, ki zahteva višjo začetno investicijo.« je, da se cene novozgrajenih samostojnih hiš gibljejo krepko nad 250.000 evrov. Nazaj k vprašanju, kdo si lahko nakup nepremičnine v vrednosti 259.000 evrov, ki zahteva še nakup notranje opreme, privošči. Po podatkih Statističnega urada RS so to precej redki izbranci. Povprečna neto plača je lani znašala 1.270 evrov. Najvišje plače so prejemali zaposleni v osrednjeslovenski regiji, in sicer 1.382 evrov neto, v Podravju je povprečna neto plača znašala 1.188 evrov. Dve osebi s povprečnima neto plačama iz Podravja bi si brez prihrankov ali druge pomoči (npr. staršev) investicijo zelo težko privoščili. S tem ni mišljena omenjena novogradnja v Popovcih, saj hiter pregled ponudb na spletu razkri- Varčevanje za nepremičnino že v času šolanja Hajdina z Občinske ceste Za obnovo 270 tisočakov Vse bo v redu. triglav.si Delo v skupni vrednosti dobrih 270.000 evrov je dobilo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Krajši odsek v Slovenji vasi nameravajo končati do sredine avgusta, daljšega v Gerečji vasi pa do konca leta. Dela v Gerečji vasi bodo stala 242.000 evrov, za širitev ceste bodo razširili tudi nasip. Ob cesti bodo uredili še pločnik, skupna širina prometne površine (ceste, pločnika in bankine) bo 7,5 metra. Vozišče bo široko 5,4 metra, pločnik 1,6 in bankina pol metra. Zgradili bodo tudi meteorno kanalizacijo. V Slovenji vasi bodo za slabih 30 tisočakov asfaltirali 130-metrski odcep ceste Zupanič, ki ga je za modernizacijo predlagal vaški odbor. Položili bodo spodnji in zgornji ustroj asfalta. Cesta je široka 3,5 metra, ima obojestransko bankino, široko pol metra. MZ Na dopustu se lahko zgodi marsikaj. • Enostavna sklenitev prek spleta. • 24/7 asistenca v slovenskem jeziku. V občini Hajdina bodo obnovili dva cestna odseka, in sicer 273 metrov ceste v Gerečji vasi ter 130 metrov v Slovenji vasi. Foto: občina Hajdina Morda ravno zaradi razkoraka med plačami in cenami na trgu slovenska statistika v primerjavi s podatki EU, kdaj se mladi najpozneje odselijo iz doma staršev, ni rožnata. Evropski statistični podatki iz leta 2021 kažejo, da so mladi v Sloveniji v povprečju dom staršev zapustili pri 29,6 leta (povprečje za 27 držav Evrope je bilo 26,5 leta). Prav tako je velik delež mladih do 34. leta, ki še živijo pri starših. Po podatkih iz leta 2020 je bil ta delež za Slovenijo 79,3 %, v 27 državah arovan av CO Zavarovanje potovanj v tujino. Pogodbo za modernizacijo dveh cestnih odsekov sta podpisala župan občine Hajdina Stanislav Glažar in izvršni direktor CPP Boris Medved, na fotografiji tudi hajdinski podžupan Karl Svenšek. EU 67,6 %. V NLB sicer opažajo, da začnejo mladi o nakupu stanovanja razmišljati, šele ko začnejo ustvarjati družino, največkrat, ko so stari 30 let ali več. K temu jih velikokrat spodbudijo tudi visoke najemnine, ki lahko znašajo tudi več kot polovico njihove plače. »Marsikdo čez nekaj časa ugotovi, da bi za vrednost mesečne najemnine že lahko dobil kredit, ki bi mu omogočil nakup enakovrednega ali celo večjega stanovanja. Takrat pomislijo na stanovanjski kredit, je pa težava, da ob obisku banke nimajo potrebnega vložka,« je razložila Tanja Vidmar, finančna svetovalka v NLB. V NLB mladim svetujejo, da že med študijem del prilivov iz študentskega dela namenijo varčevanju. Mojca Vtič 9 Foto: Nepremičninska agencija 24nep Nepremičninska agencija 24nep prodaja hiše ‚na ključ‘. Slovenska statistika ni rožnata je Investitor naselja v Popovcih pri Vidmu je avstrijska banka Raiffeisenbank Ebendorf, ki prihodnjim lastnikom novogradenj omogoča tudi financiranje. Ena izmed informativnih ponudb, ki jo je pripravila banka, zajema posojilo v višini 200.000 evrov, torej 77,5 % vrednosti nepremičnine, z odplačilno dobo 25 let in variabilno obrestno mero, cena mesečnega obroka je 807 evrov. Največja slovenska banka NLB omogoča enostaven spletni izračun stanovanjskega kredita, ki temelji zgolj na splošni ponudbi in nikakor ni končen niti najugodnejši, opozarjajo na NLB in pozivajo k pridobitvi individualne ponudbe. Hiter spletni izračun poda osnovno informacijo, da je ob višini posojila 259.000 evrov, kolikor znaša celotna kupnina, in ob zastavitvi nepremičnine mesečni obrok kredita za 25 let ob spremenljivi obrestni meri 1.054 evrov. Podoben je informativni izračun pri SKB banki. Banka v tem primeru ocenjuje, da morajo mesečni prihodki štiričlanske družine z dvema otrokoma do 18 let znašati minimalno 2.119 evrov. Foto: Nepremičninska agencija 24nep V Popovcih pri Vidmu raste nova soseska. Z Sosesko Videm - Ptuj je projektiral ptujski arhitekturni biro Arhi-biro. Sestavlja jo sedem hiš, ki se prodajajo 'na ključ' in vključujejo tudi nadstrešek za dva avtomobila, tlakovano teraso in ograjeno parcelo. VID-1 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 29. 7. 2022 petek z 29. julija 2022 V središču 6 stran 6 Spodnje Podravje z Stotine gasilcev doživelo ognjeni pekel Krasa, njihove izpovedi so pretresljive »Vedel sem, da bo težko, a da bo tako hudo, nihče Številni gasilci, med njimi tudi stotine naših iz prostovoljnih društev v Spodnjem Podravju, so na Krasu doživeli ognjeni pekel, grozljivko, soočeni so bili z dogodki, na katere se človek ne more vnaprej pripraviti. Začelo se je minuli torek, 19. julija, s SMS-sporočili: »Nujno aktivacija. Pomoč gašenja požara na Krasu. Pokliči takoj.« Stotine gasilcev iz domala vseh prostovoljnih gasilskih društev in 14 gasilskih zvez (GZ) so se v tistem tednu odzvale ob klicu na pomoč, ki je prihajal s Krasa, zavitega v ognjene zublje. Seznam udeleženih gasilskih zvez na požaru Poveljnik GZ Majšperk Zlatko Letonja in vodja dveh odprav podravskih gasilcev na največji požar v zgodovini Slovenije je predan gasilec, pripadnik Slovenske vojske, oče triletne Klare in 11-mesečne Aline. Vsako besedo spregovori po premisleku, mirno, zbrano. Po klicu za aktivacijo se je lotil organizacije prevozov, oblikoval načrt do pozne noči. Po le dveh urah spanja se je z majšperškimi gasilci okrog druge ure zjutraj dobil v domačem gasilskem domu, nato z ostalimi gasilci iz Podravja v Kidričevem. »Zbral sem podatke o prisotnih gasilcih, vozilih, formiral kolono in odhitel z informacijami v Vrtojbo, da sem obvestil tamkajšnji štab o naši gasilski moči. Prejel sem osnovne varnostne napotke in razporeditev.« Gasilske zveze Destrnik Dornava Gorišnica Juršinci Kidričevo Lenart Majšperk Ormož Ptuj Slovenska Bistrica Središče ob Dravi Sveti Tomaž Trnovska vas Videm Leteči angeli rešili vas in gasilce »Fertik še hitro ne bo« Gasilci so se soočili s kamnito, a zaraščeno pokrajino. »Tam gozdovi niso takšni kot pri nas, so neprehodni zaradi podrasti, soočali smo se z visokimi temperaturami, izjemno sušo – trava se je dobesedno zdrobila v prah, ko si stopil nanjo, izjemna nevarnost pa so bila neeksplodirana ubojna sredstva iz prve svetovne vojne. Poki slednjih so odmevali v oddaljenosti, slišali pa smo jih tudi v neposredni bližini, zato sem moral ves čas ponavljati: Fantje, pazite na svojo varnost, ne hodite v notranjost.« Ravno to navodilo, naj gasilci ne zasledujejo požara, temveč naj počakajo, da ogenj pride do njih, Vir: GZ Foto: Klemen Štagar Klemen Štagar iz PGD Zamušani je bilo najtežje upoštevati. V naravi gasilca je, pravi Letonja, da skuša požar čim prej zatreti. A razmere na Primorskem so diametralno nasprotne kot v domačih Halozah. »Neka gospa je dopoldne, ko smo požarišče še obvladovali, prišla mimo in rekla: Dečki, sedaj počivajte, popoldne bo zapihal veter. Nismo vedeli, kaj natanko naj bi to pomenilo. Žal smo še prekmalu spoznali.« Veter je razpihal ogenj, ki se je dvigal, preskakoval dvopasovnice. »Nikoli še nisem doživel česa takega.« Kaj je vedno umirjenemu poveljniku takrat rojilo po glavi? »Fertik še hitro ne bo.« Kako prav je imel. »Zaradi hitrega poteka prerazporeditev, težav na komunikacijskih linijah nisem imel več popolnega pregleda nad svojimi enotami, ob tem nismo imeli zemljevida, mobilni signal je bil šibek, izgubili smo zvezo z glavnim štabom. Z gasilci smo bili ujeti v vasi. Z avtomobili in vodnimi topovi na strehi smo skušali prebiti ognjeni obroč, ampak nam ni uspelo. Požar se je približeval. Dim je naredil senco. Sonca ni bilo videti. Spominjalo je na grozljivko.« Ognjenega pekla jih je rešila pomoč iz zraka. »Zadnji čas so prispeli helikopterji, nekajkrat tudi kanader. Mi smo jim rekli sveti Florjani, angeli iz nebes.« A časa za oddih ni bilo. Sprva 12-urna izmena se je zavlekla do teme, ko so se podravski gasilci ponovno zbrali, se prešteli, formirali in se odpeljali proti domu. Po 26 urah je Zlatko Letonja prišel domov. Kakšen je bil spanec, ne ve. Bil je kratek. Že ob enajstih je ponovno prejel obvestilo o novi intervenciji in odhodu na Kras. Tokrat se je zbralo kar 293 gasilcev z 61 vozili. »Dopoldne smo ponovno držali požarno linijo, popoldne smo plesali z ognjem. Malo je vodil ogenj, malo mi ...« Poplačan za vsako kapljo znoja Konvoju gasilskih vozil, ki je prejšnji petek okrog dveh zjutraj krenil iz Spodnjega Podravja proti gorečemu Krasu, se je pridružilo sedem gasilcev iz PGD Biš, med njimi tudi Milan Horvat iz Trnovske vasi. Na pot so nameravali že dva dni prej, a si je moral Horvat v službi najprej urediti dopust. Brez njega ni šlo, saj ima edini iz te ekipe ustrezen voz- Foto: SD Milan Horvat: »Vedel sem, da bo težko, a ne, da bo tako hudo.« Foto: GE Ptujska Gora Kako ogromno pomeni »Hvala!« domačinov Foto: GE Ptujska Gora Konvoj gasilcev iz številnih Prostovljnih gasilskih društev Podravja Požar na Krasu je pokazal najboljše, kar premore družba – pripravljenost pomagati drugemu ob preteči nesreči ter iskreno hvaležnost za izkazano pomoč. »Ko smo se peljali, so ljudje pozdravljali, mahali. Držali so transparente, na ceste so risali srčke, znake. Na ograjah so se vrstili napisi Hvala. Odziv domačinov je res bil takšen, da se ti naježi koža, dobiš solzne oči, ob tem pa te ti prizori navdajo z neverjetno energijo.Tega ne bom pozabil,« je dejal vedno umirjeni Zlatko Letonja, ki kot prekaljeni vodja redko pokaže čustva, tokrat pa je tudi on ob spominih na prizore na Krasu dobil solzne oči. Štajerski TEDNIK petek z 29. julija 2022 petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Število gasilcev in vozil iz podravske regije Dan Število gasilcev Število vozil ni pričakoval« 20. julij 178 34 22. julij 293 61 24. julij 280 58 24. - 25. julij 202 52 Skupaj 953 205 Vir: GZ Neznosna vročina te povsem izčrpa Foto: Nejc Sakelšek, PGD Žetale Vedel je, da bo težko, a si ni mogel niti v najhujših sanjah predstavljati, da bo tako hudo. »Gasilska oprema je že sama po sebi težka približno 20 do 25 kilogramov, nujna je bila tudi uporaba tako vizirja kot zaščitne maske, saj so te drugače zaradi dima preveč pekle oči, pa tudi dihanje je bilo oteženo. Da ne omenjam neznosne vročine – termometer je ves dan kazal 39 stopinj – in ožuljenih nog. Takšne razmere te popolnoma izčrpajo. Presenetilo me je, kako mi je posrkalo vso energijo, seveda pa je treba vedeti, da smo bili s potjo tja in nazaj vred budni kar 26 ur.« Pohvalil je organizacijo intervencije. »Na takšne razmere se ni mogoče povsem pripraviti in res je vse teklo neverjetno, brez večjih težav. Organizatorji so morali koordinirati različno opremljene in usposobljene gasilce, mi pa smo se seveda dosledno držali navodil, zato na srečo tudi ni prišlo do kakšne nesreče.« A najbolj od vsega so ga navdušili domačini. »Ko ljudem pogasiš goreči dom, so seveda vedno hvaležni, a takšnega sprejema in iskrene hvaležnosti še nisem doživel. Povsod je videti plakate v čast gasilcem, še zdaj pa dobim solzne oči, ko se spomnim, kako so nas množično pričakali na pločnikih, balkonih, oknih in nadvozih, nam mahali in glasno ploskali. V tistem trenutku sem bil poplačan za vsako kapljo znoja.« Foto: PGD Biš Ko se je veter nenadoma obrnil proti gasilcem, jim ni preostalo drugega kot beg. televiziji. Nebo je bilo goreče, vse okrog je bil požar, vse je bilo zadimljeno, nič se ni videlo, razmere so bile izjemno zahtevne. Požar se je bliskovito širil. V zgolj dveh minutah je ogenj požrl več sto metrov ... sredstva. Gasilcem je bil prepovedan vstop na površine, ki so bile požgane, saj je zaradi vroče zemlje prihajalo do eksplozij starih granat. Slišali smo ogromno pokov,« je nadaljeval. Najhujši so bili trenutki, Foto: GE Ptujska gora niški izpit. »Ko je 60, 70 vozil s približno 300 gasilci prispelo v zbirni center občine Miren - Kostanjevica, so našo skupino, v kateri je bilo šest društev, poslali na visok vrh tik ob italijanski meji. Tam zaradi daljnovoda helikopterji in letala niso mogli gasiti, zato je bilo vse odvisno od nas. Dodatno težavo so predstav- ljale mine iz prve svetovne vojne, s katerimi je ves teren dobesedno posut. Dobili smo stroga navodila, da smemo gasiti le s ceste, kar je pomenilo, da smo lahko obvladovali le ogenj, ki je bil na dosegu curka iz cevi, saj se mu zaradi lastne varnosti nismo smeli bolj približati. Potem pa se je zgodilo nekaj, česar nihče od nas ni pričakoval. Veter se je v trenutku obrnil in začel pihati v našo smer. Naš poveljnik je dejal: Fantje, tu smo naredili vse, kar se je dalo. Nato smo lahko le še pograbili cevi, jih zmetali na vozilo in se hitro umaknili v dolino. Dolga leta sem že gasilec, a nisem še nikdar bežal pred ognjem.« Foto: Alen Prevolšek Štagar: »V živo je bilo veliko huje kot na TV« Foto: GE Ptujska gora Brez oklevanja je na pomoč pri gašenju najhujšega požara v Sloveniji priskočil tudi 31-letni Klemen Štagar iz PGD Zamušani. »Gnala sta me želja pomagati drugim in adrenalin,« je dejal. Kolegom gasilcem se je pridružil vsakič, ko je bilo mogoče, najprej že v sredo, ko so na Kras prvič prispele okrepitve z vseh koncev države, nato pa še dvakrat. Z manjšimi požari v naravi se je že soočil, česa takega pa še ni videl. Posredovanje je bilo izjemno zahtevno in popolnoma neprimerljivo z vsemi dosedanjimi. »Ko smo prispeli tja in sem prvič zagledal ta prizor … tega se ne da opisati. Ljudje so bežali, jokali. V živo je bilo vse veliko huje, kot je bilo videti na Temperature so čez dan dosegale tudi 40 stopinj in več, mi pa smo bili v polni gasilski opravi. Dodatne težave sta nam povzročala burja in maestral, ki sta nenadoma obrnila smer požara, zaradi česar smo morali čim prej pospraviti vso opremo in odhiteti na drug konec,« je slikovito opisal zahtevne razmere. Poleg adrenalina je bilo prisotnega tudi precej strahu, saj se je požar neusmiljeno širil. »Dvakrat nas je rešil kanader. Ne vem, kaj bi se zgodilo, če ga v tistem trenutku ne bi bilo … Naenkrat je nebo nad nami postalo črno, pepel je začel padati na nas, nakar smo dobili ukaz, naj se takoj umaknemo, saj se je proti nam sunkovito usmeril požar. Potem smo odšli z enega požarišča na drugega, kjer so bila prav tako neeksplodirana ubojna ko je začelo zmanjkovati vode in je pritisk v cevi začel upadati ter so čakali na dovoz vode. Gašenje je bilo izjemno naporno. Gasili so v 12-urnih izmenah. Na koncu so povsem izčrpani popadali po tleh. Počivali so, kjer so lahko – eden preko drugega, na cesti, na ceveh … A ko so videli vidno ganjene in neizmerno hvaležne majhne otroke in ostale domačine, ki so jih pozdravljali, se jim zahvaljevali, jih pričakali z risbicami, številnimi napisi in podobno, so dobili solzne oči. Ves trud je bil poplačan. »Vse dlake se mi postavijo pokonci, ko se spomnim teh prizorov. Zagotovo bi znova šel pomagat, če bi bilo potrebno. Brez oklevanja. To je nepopisno,« je še dodal. Senka Dreu, Mojca Vtič, Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 stran 8 petek z 29. julija 2022 Mestni Vrh z Kmetija Dominika Lenarta, kmetija leta 2022 Kmetovanje mu je bilo položeno že v zibel Na družinski kmetiji Dominika Lenarta na Mestnem Vrhu živijo štiri generacije: Dominik z ženo Anjo in hčerkama, desetletno Lucijo in šestletno Meto, Dominikovi starši Marica (tudi zaposlena na kmetiji) in Franc (upokojenec) ter 84-letna babica Ana, ki opravlja še vsa gospodinjska dela in skrbi za male živali. Ukvarjajo se z živinorejo in poljedelstvom. Intenzivno so se usmerili v prirejo mleka, letno namolzejo okrog 920.000 litrov mleka: 800.000 ga prodajo Mlekarski zadrugi Ptuj, okrog 70.000 litrov ga pojedo telički, okrog 70.000 litrov pa ga predelajo v mlečne izdelke v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki so jo registrirali pred dvema letoma. Gre za sveži program, skute, sladko in domačo, jogurte različnih okusov in skutne kroglice, za katere so že dvakrat prejeli zlato priznanje na festivalu Dobrote slovenskih kmetij. Prvič so s svojimi izdelki sodelovali že lani, letos pa so prejeli kar štiri zlata priznanja za svoje izdelke. Delajo tudi mehke sire (navadni mehki sir, njihov najbolj značilni mehki sir ima okus ptujske čebule, česna), sire za žar in kislo smetano. Vse te izdelke lahko ljudje pri njih kupijo vsak dan ali pa po naročilu. S temi izdelki oskrbujejo tudi ptujske gostilne. Nekaj surovega mleka prodajo tudi v javne zavode. V hlevu imajo 110 krav molznic, vseh glav živine je 300, od tega je okrog 80 pitancev, ostalo je plemenska živina. Ko sta dobila hčer, sva prevzela kmetijo »Z ženo sva kmetijo prevzela pri 27 letih. Moji starši so bili takrat stari okrog 50 let. To je bilo leta 2012, ko sva se poročila in dobila prvo hčerko. Intenzivno kmetujeva že deseto leto. Spoznala sva se na fakulteti, oba sva študirala živinorejo. Žena je diplomirala, je diplomirana inženirka živinoreje, zootehnike, jaz diplome nisem napisal, opravil pa sem vse izpite. Verjetno bo tako tudi ostalo. Že od šestnajstega leta sem vpet v delo na kmetiji. V tem času sem v najem vzel že prvo njivo. Tudi med študijem sem intenzivno delal na kmetiji, jo večal. Takrat je bil lastnik kmetije še dedek, oče in mama sta bila lastnika le devet let. Ko je bil dedek starejši, so že veliko stvari preložili name, saj je bil oče v službi. Moj oče je že od moje zgodnje mladosti vedel, da bom kmet. Že pri mojih treh letih je bil prepričan o tem. To sem imel na nek način že položeno v zibelko, saj nikoli nisem šel spat, dokler niso bile krave v hlevu. Ko sem dobil še pridno ženo s Pohorja, zagnano, z veliko volje, je šel razvoj kmetije lahko samo še naprej. Ko sta dva takšna skupaj, kot sva midva z Anjo, ni težko. Tudi dopolnilna dejavnost je zrasla na njenem zelniku. Vsak dan se najin dan začne petnajst minut pred peto zjutraj. Tudi sedaj, ko imava že tri leta molzni robot, je tempo enak. Veliko gradi- Foto: Črtomir Goznik Na kmetiji leta 2022 složno živijo štiri generacije, delovne in usmerjene v razvoj, v prihodnost. Priznanje za kmetijo leta 2022 so sprejeli z velikim ponosom. To je že njihovo drugo tovrstno priznanje v družini. Dokaz več, da delajo v pravi smeri. mo sami. Ko ni dela na njivah, gradimo, urejamo prostore. Vseh njiv, ki jih obdelujemo, je 115 ha. Letos smo posejali 40 ha koruze, 20 ha je bilo pšenice in 7 ha ječmena. Nekaj je travno-deteljnih mešanic in 5 ha detelje, ostalo pa je trajna travinja okoli Ptuja in po Mestnem Vrhu. Rad rečem, da smo največja komunala na Ptuju, saj sčistimo največ travnikov okrog Ptuja,« je kmetijo leta 2022 v MO Ptuj predstavil njen nosilec Dominik Lenart. Za kmetijsko politiko, naklonjeno mlademu kmetu Foto: Črtomir Goznik Letno na kmetiji Dominika Lenarta pridelajo 920.000 litrov mleka. Pred tremi leti so kupili tudi molzni robot, ki jim delo zelo olajša. O kmetijski politiki slovenske države pove, da ni najbolj naklonjena kmetom. Nikoli ne tarna, jamra, nikoli ne gleda poročil in se s politiko ne obremenjuje. Opravlja svoje delo in se ne pusti motiti z nepotrebnimi stvarmi. Želi pa si, da bi bila država bolj naklonjena mladim, še posebej pri kmetijskih zemljiščih in spodbudah za mlade kmete. »Že večkrat sem povedal, da je teh pet let, ko kmetijo prevzameš, veliko premalo. Če kmetijo prevzameš zelo mlad, nimaš nekih pravih izkušenj. V petih letih lahko narediš malo, nihče ti prav ne svetuje. Dobiš mnogo informacij, ampak vsaka kmetija je specifična na svojem področju in pri svojih dejavnostih. Sčasoma ugotoviš, da bi lahko naredil še več, če bi to obdobje trajalo dlje, da bi bilo tako kot v tujini. Če postaviš samo en hlev, je to kredit za deset let. Tudi zakon o kmetijskih zemljiščih bi moral biti v prid mlademu kmetu prevzemniku in mu dati absolutno prednost. Ko si mlad, imaš veliko ambicij in želja. Ko pa ti drugi poberejo zemljo, ne moreš doseči cilja, ki si si ga zastavil,« ugotavlja Dominik Lenart. Načrtov na družinski kmetiji Lenart je veliko, nikoli jih ne zmanjka, so povedali. Dominik se pošali in pove, da je dan prekratek, toliko imajo načrtov. Tudi v tem času, ko so razmere na trgu vse slabše, imajo dokaj smele plane, a so previdni, kar zadeva velike investicije. Za zdaj delajo to, kar lahko naredijo sami. Po občinskem prazniku pa tudi družino Dominika Lenarta čaka zasluženi dopust. V tem času bosta za kmetijo skrbela Dominikova starša, pomagala pa bosta tudi dva študenta. Če je treba, pomagata tudi teta in stric, s katerima že 30 let skupaj kosijo in silirajo. MG Lenart z V Selcih so dobili skoraj 82 hektarjev velik namakalni sistem Brez namakanja ne bo stabilne pridelave Ideje za izgradnjo sistema za namakanje njiv osmih kmetij v Selcih so stare že dve desetletji. Takrat so postavili zajetje vode, ki pa se je sčasoma zaraslo in zamuljilo. Kot dodatni vir vode za namakanje so pred petimi leti izvrtali še 48 metrov globoko vrtino, nato pa je občina Lenart iskala vire financiranja projekta, ki bi zajel tako obnovo oziroma čiščenje zajetja, ureditev črpališča kot postavitev 81,96 hektarja velikega namakalnega sistema. Investicija, s katero so postavili primarne vode, 20 hidrantov za priklop posameznih kmetijskih gospodarstev in filtrsko postajo, je vredna 469.000 evrov, v celoti pa jo je iz programa razvoja podeželja poravnalo oziroma občini Lenart povrnilo Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z novo pridobitvijo bo lahko osem kmetij namakalo in oroševalo svoje intenzivne sadovnjake, njive in travnike, s čimer bodo imele boljše pridelovalne razmere ter bodo posledično bolj konkurenčne in ekonomsko uspešne. 6.500 hektarjev zemljišč že kljubuje suši Po podatkih statističnega urada so kmetje lani obdelovali dobrih 480.000 hektarjev površin, z namakalnimi sistemi pa je v Sloveniji trenutno opremljenih 6.500 hektarjev kmetijskih zemljišč. Z novim v Selcih se je ta površina povečala za 1,5 odstotka, je na otvoritvi povedala kmetijska ministrica Irena Šinko in dodala, da gre za veliko naložbo v prihodnost. »S tem namakalnim sistemom ste namreč ustvarili okolje, v katerem suša ne bo več problem. Letošnje leto je in bo izredno sušno in vroče. V zadnjih 20 letih je 17 let takih, ko smo v Sloveniji imeli sušo in vročinske valove, kar je seveda posledica podnebnih sprememb. Ena izmed panog, ki podnebne spremembe najbolj občuti, je kmetijstvo. Prila- gajanje na podnebne spremembe je nujno, načinov pa je več: bodisi sprememba pridelave bodisi sprememba kultur odpornejše sorte, vsem pa je skupno, da rastline za rast potrebujejo vodo. Zavedati se moramo, da brez namakanja v prihodnje ne bo stabilne pridelave.« Po štirih letih načrtovanja in gradnje je bil nove pridobitve vesel tudi lenarški župan Janez Kramberger, ki v zagotovljenem vodnem viru vidi tudi možnost za postavitev kakšnega rastlinjaka, s katerim bi povečali stopnjo samooskrbe na področju zelenjave. Pred otvoritvijo namakalnega sistema s praktičnim prikazom različnih načinov namakanja kmetijskih rastlin pri novem črpališču je v dvorani selškega kulturnega doma potekal še strokovni posvet z naslovom Namakanje kmetijskih Foto: Franci Ornik Skoraj pol milijona vredno črpališče z namakalnim sistemom v Selcih. rastlin. O vplivih namakanja na kakovost vrtnin in poljščin je govorila kmetijska svetovalka Miša Pušenjak, njena kolegica iz Kmetij- sko-gozdarskega zavoda Maribor Zlatka Gutman Kobal o potrebah po namakanju in protislanski zaščiti v trajnih nasadih, namakanje in ukrepe kmetijske politike pa je predstavil ptujski strokovnjak za namakanje Marko Černe. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kronika petek z 29. julija 2022 9 Spodnje Podravje z Vode v strugah rek in potokov bistveno manj Nižji vodostaji Grajene, Dravinje, Pesnice in lokalnih potokov Pomanjkanje padavin se odraža na vodostajih rek, potokov, ribnikov in manjših jezer. Manjši vodotoki z zaledjem na Pohorju, v Slovenskih goricah in Halozah imajo podpovprečno vodnatost za ta letni čas, ki pa ni tako izrazita kot na reki Dravi. »Tako nizke vodostaje v povprečju julija beležimo vsako četrto leto; gre za 25-odstotno verjetnost pojava. Seveda se lahko posamezni manjši vodotoki oziroma potoki zaradi pomanjkanja padavin na njihovem manjšem zaledju tudi presušijo. K pomanjkanju vode poleg manjše količine padavin – od pomladi jih je bilo v Spodnjem Podravju slabih 40 odstotkov manj kot običajno – prispeva tudi izhlapevanje. V času zadnjega intenzivnega vročinskega vala je to še posebej izdatno,« so pojasnili na Agenciji RS za okolje (Arso). V ribnika na Rogoznici bodo dovažali vodo Foto: MZ Urgentni odlov v vodotokih Spodnjega Podravja po oceni Ribiške družine Ptuj še ni bil potreben. Apel za prekinitev tekmovanj in omejitve ribolova Ribiška zveza Slovenije (RZS) je na vsa ribiška društva, zveze ter vladne organe s področij okolja in narave posredovala dopis o predlogu omejitve ribolova in izvajanju nadzora nad rabo vode. »Zaradi izredno sušnih razmer, visokih temperatur in nizkih vodostajev, ponekod pa tudi že presušenih potokov, predlagamo vsem ribiškim družinam, da v kriznem obdobju prekinejo vse tekmovalne aktivnosti v sladkovodnem športnem ribolovu, glede na razmere v posameznih okoljih pa razmislijo o začasni omejitvi oziroma prepovedi izvajanja ribolova. Med izvajanjem ribiškočuvajske službe je treba spremljati tudi rabo vode in zlasti nedovoljene odvzeme,« je v dopisu med drugim navedel predsednik RZS Miroslav Žaberl. Ribiška družina Ptuj (RD) bo te dni po besedah predsednika Marjana Kanclerja organizirala dovoz vode v oba ribnika na Rogoznici. Voda v ribnikih se zaradi izjemne vročine segreva, hlapi, v njej zmanjkuje kisika. Kancler je povedal, da je vodostaj v ribnikih padel za 20 centimetrov, pa tudi sicer ocenjuje, da je stanje v vodotokih v spodnjepodravski regiji kritično. Urgentni odlov rib na spodnjepodravskem območju po navedbah RD Ptuj zaenkrat še ni bil potreben, a se situacija v vodotokih in stoječih vodah lahko glede na vremensko napoved za naslednji teden, ko bodo temperature ponovno nad 30 stopinj Celzija, lahko poslabša. Ribiči bolj kot trenutno sušo pomanjkanje vode v strugah potokov Foto: ČG Med razlogi za nižje vodostaje je tudi pomanjkanje padavin. Po podatkih Arsa je bilo v Spodnjem Podravju od letošnje pomladi 40 odstotkov manj dežja kot običajno. pripisujejo gradbenim posegom, ki so jih ali pa jih izvajajo na vodotokih, ko iz razgibane struge nastane samo še presihajoči kanal. Drava ima najnižji julijski pretok v zadnjih 30 letih Da je vode v Dravi manj kot običajno, smo že poročali. Na Arso so potrdili, da so v strugah rek in potokov dejansko manjši pretoki. Razlog za to je tudi manj snega v visokogorju. »Zaradi pomanjkanja snega se je že spomladi nakazovala poletna nizka vodnatost alpskih rek in stopnjevanje nizkovodnih razmer v drugi polovici poletja. V prvem delu talilne sezone v aprilu in maju je snežnica še prispevala k vodnatosti rek, ko pa so se tudi v visokogorju temperature dvignile, je snežnica že sredi junija večinoma odtekla. Izjemno nizkovodne razmere so ta čas na reki Dravi, ki ima od vseh naših rek najbolj izrazit snežni odtočni režim. Tudi v goratem zaledju Drave, v Avstriji, je to zimo padlo precej manj snega kot običajno. Ob koncu zime so bila visokogorska akumulacijska jezera, ki napajajo tudi reko Dra- vo, zelo slabo založena z vodo. Od vključno lanskega septembra smo prav vsak mesec zabeležili nižji povprečni pretok Drave od običajnega za pripadajoči mesec v primerjalnem obdobju 1991–2020. Nizkovodne razmere so najbolj izrazite prav v tem mesecu, ko bo povprečni pretok manjši od doslej zabeleženega julijskega minimuma (za minulih 30 let). Za primerjavo: julijski pretok bo primerljiv z običajnim januarskim ali februarskim pretokom, ko je na letni ravni Drava najmanj vodnata.« Mojca Zemljarič Ptuj z Pomanjkljiva evidenca nepremičnin Lenart z Denar za obnovo hrastovškega baročnega stopnišča Ko je občina lastnica in za to niti ne ve Grad po izpraznitvi namenjen turizmu Ptujska mestna občina – enako kot katera druga v regiji ali državi – nima v celoti urejene evidence nepremičnin, ki so v njeni lasti. Gre za zatečeno stanje iz preteklosti, ko je veljalo pravilo družbene lastnine, ki se je kasneje delilo med državo, občine, podjetja, zadruge … Pomanjkljivo so vpisovali etažno lastnino, posredno tudi knjiženja v zemljiško knjigo. Zunanje baročno stopnišče je že dolgo 'rakrana' gradu, saj je zaradi dotrajanosti že dve desetletji zaprto. Zdaj je vodstvu SVZ Hrastovec uspelo zagotoviti denar za obnovo stopnic. Investicijo bodo financirali iz državnih in lastnih sredstev, svoj delež pa bo primaknil tudi Zavod za kulturno dediščino Maribor, ki je pripravil in bo tudi nadziral projekt obnove. Foto: ČG Vrednost nepremičnin, ki so v lasti MO Ptuj, je 135 milijonov evrov. Tako se še danes pri urejanju geodetskih in zemljiškoknjižnih postopkov marsikje nepričakovano odkrije nepremičnina, ki dejansko pripada lokalni skupnosti. V kabinetu županje mestne občine (MO) Ptuj so povedali, da urejajo lastniško stanje vseh nepremičnin, če je to potrebno. MO Ptuj je v skladu s podatki v registru osnovnih sredstev lastnica 3.443 nepremičnin: 53 zgradb, 179 poslovnih prostorov, 602 stanovanj in 2.609 zemljišč. Podatki ne vključujejo nepremičnin, katerih lastnica je MO Ptuj, a so dane v upravljanje posameznim javnim zavodom (osnovne šole, vrtci, zdravstveni dom, knjižnica ...). Vrednost vseh nepremičnin skupaj je 135 milijonov evrov. Evidence bi bilo treba prevetriti Na občini se zavedajo, da so morda še lastniki česa, za kar ne vedo, zato si bodo v prihodnje prizadevali takšne primere urediti. Prečesati bo treba tudi vse uradne evidence, sicer pa se projekta celovite prenove evidenc nameravajo lotiti enkrat v prihodnje. »Za pridobitev dejanskega števila nepremičnin, ki so v lasti MO Ptuj, bi morali izhajati iz lastništva, ki je zavedeno Foto: SVZ Hrastovec v zemljiški knjigi. Ob tem bi morali dejansko preveriti vse druge evidence: tiste, ki jih ima vzpostavljene MO Ptuj, pa tudi uradne (GURS). Po pregledu vseh navedenih podatkov bi dobili prečiščen seznam, ki bi bil najboljši približek dejanskemu stanju lastništva. Še vedno je namreč veliko neurejenega zemljiškoknjižnega stanja, vknjižb družbene lastnine, pravice uporabe, neurejenega zemljiškoknjižnega stanja stanovanj, ki so bila odkupljena v preteklosti, ker etažne lastnine na stavbah sploh niso bile oz. niso pravilno vzpostavljene,« so povedali v upravi MO Ptuj. Mojca Zemljarič V naslednjih dveh letih bo dotrajano baročno stopnišče gradu Hrastovec zasijalo v nekdanji podobi. Ker ima hrastovški grad status nepremičnega spomenika lokalnega pomena, bo šel denar, gre za 100.000 evrov, iz proračuna ministrstva za kulturo, a bo nato prenesen na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v pristojnost katerega sodi SVZ Hrastovec. Stopnišče naj bi v nekdanji podobi predvidoma zasijalo v naslednjih dveh letih. Kot je povedal direktor Aleksander Gungl, v zavodu skrbijo za skoraj 600 stanovalcev. Nekaj jih še vedno biva v gradu. Vodstvo si prizadeva, da bi grajske prosto- re v naslednjih treh ali štirih letih izpraznili, zato so se tudi podali v gradnjo novih varovanih enot v Lenartu. Obenem si za seboj želijo pustiti stavbo v čim boljšem stanju, tako glede videza kot uporabnosti. »Predvidevam, da bo ta biser Slovenskih goric, za katerega mnogi sploh ne vedo, po izpraznitvi na voljo za turistične namene lokalne skupnosti.« Grad Hrastovec, ki stoji tik pred Lenartom ob stari cesti iz Maribora, spada med največje ohranjene gradove na Slovenskem. Svoje ime je dobil po obsežnih okoliških hrastovih gozdovih. Kot manjši dvor je prvič pisno omenjen že leta 1265, v sedanji mogočni podobi je zasijal v 18. stoletju. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil zaplenjen na podlagi avnojskih sklepov, je z nekaj manjšimi presledki v njem gospodovala znamenita rodbina grofov Herberstein. Leta 1948 je bil v gradu ustanovljen Dom za duševno defektne in mladino, od avgusta leta 2010 pa deluje kot SVZ Hrastovec. Po osamosvojitvi Slovenije so Herbersteini v postopku denacionalizacije neuspešno zahtevali grad nazaj. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 29. julija 2022 Ptuj z Mestno gledališče Ptuj v sezoni 2022/2023 Knjigarnica Poletje na bazenu Vrhunske predstave z vrhunskimi umetniki Pred kratkim me je povsem prevzel kratek roman za otroke z naslovom Poletje na bazenu. Zdaj ga zelo priporočam tudi vam, cenjeni bralci Štajerskega tednika, pa tudi vsem vašim, saj je ta zgodba tako prijazna, topla, optimistična in prijetno družinska ter tudi pustolovska, pa mestoma še humorna za povrh! V tej knjigi se godijo same lepe reči, čeprav glavni literarni liki, brat Alf, sestrica Katinka in bratec Robi, izhajajo iz revne družine, kakor večkrat omeni Alfred, starejši otrok in prvoosebni pripovedovalec. No, morda pretiravam s samimi »lepimi rečmi«, saj to, da ima trojica samo za dva škrniceljčka krompirčka, pa da družina še nikoli ni nikamor zares potovala med počitnicami in še kar nekaj takih podob je najti v tem branju, ne vzbuja ravno prijetnih, lepih občutkov. Vendar glavni pripovedovalec pripoveduje zanosno in opisuje dogodke in stanja z otroškim, a ne otročjim optimizmom. Preden so v MG Ptuj po izjemni sezoni zaprli vrata zaradi počitnic, so izvedli še nekaj vaj za novo premierno predstavo Kdo se boji Virginie Woolf. Premierno jo bodo 28. avgusta uprizorili na odru ptujskega gledališča, nekaj dni zatem, 3. septembra, pa še v Mini teatru v Ljubljani. Knjižničarji so Poletje na bazenu označili s P, torej je knjiga primerna za pionirje, za učence od devet do štirinajst let; tako priporoča tudi izdajatelj slovenskega prevoda Miš. Zraven oznake P je dodan UDK (univerzalna decimalna klasifikacija) 82–311.2 (osem, dva, črtica, tri, ena, ena, pika, dve), kar pomeni »zgodba iz resničnega življenja, realistična pripoved«. Tako najdete to čtivo v vaši bližnji knjižnici za otroke (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Mladinski oddelek) v drugi sobici kletne etaže. V vzajemnem knjižničnem katalogu so ob knjigi Poletje na bazenu navedene naslednje teme, ki so zajete v tej napeti, prisrčni in aktualni pripovedi: bratje in sestre, poletje, počitnice, kopališča, plavalni bazeni, nemška mladinska književnost. Sama dodajam še naslednje pojme: starševska ljubezen, otroška zaljubljenost, spoštovanje, pustolovščina, revščina, otroci s posebnimi potrebami, gibalno ovirana arhitektura, družina, odraščanje, vera, medgeneracijski odnosi, šport, kopališki red in varnost. Pa sem morda še kaj pozabila! Celotno dogajanje, veselo počitnikovanje na bazenu za trojico otrok, ki bi lahko preživeli na mestnem bazenu le kakšne tri dni, saj jim več starši ne morejo privoščiti, se začne s srečo v nesreči. Ti literarni, a tudi resnični junaki so namreč priča nepozornosti mlade mamice, ki jo je telefonski pogovor tako prevzel, da je čisto pozabila na svojega malčka. Ta se je, samo s pleničko okoli ritke, po vseh štirih odplazil na rob bazena in štrbunknil vanj. Naši junaki Alf, Katinka in Robi so to opazili in malčka rešili pred gotovo utopitvijo. To dejanje jim je prineslo celoletno nagradno vstopnico na kopališče. Trojka je dodobra izkoristila ta dar: ni ga bilo dne, ko se ne bi odpravili na bazen. Včasih je bilo mrzlo, včasih je celo deževalo, toda za trojico ni bilo ovir! Tudi ko je bila bazenska voda tako mrzla, kakor da bi vanjo potopili za cel tovornjak ledenih kock! Med drugim si je trojka zadala, da bo najmlajšega bratca naučila plavati, Katinka se je odločila, da bo tako trenirala plavanje, da bo ob koncu počitnic »prekravlala« dvajset dolžin olimpijskega bazena, Alf pa se bo opogumil in skočil z najvišjega stolpa. Potem ko si nekaj časa v mrzli vodi, se počasi navadiš. Glavno je, da se premikaš. Sčasoma sploh ne čutiš več, kako hladna je. Igrali smo se vsemogoče, na primer morske pse. S Katinko sva plavala okrog Robija, ga napadala in grizla. Užival je. Ni res, da je prizadet ali zaostal. Samo drugačen je. Kadar riše, so njegove risbe podobne dojenčkastim čačkam ali vesoljski umetnosti. Mavrične čire čare. Tudi govori bolj malo, na stvari raje pokaže. Mama in očka sta bila z njim pri zdravniku. Že večkrat. Ta pravi, da je vse v redu. Robi je nagle jeze. Včasih nenadoma plane v jok, ker je nekdo pohodil mravljo ali mu je kdo polil kakav. Takšen pač je. Robi Bukowski. V nekem trenutku smo pomodreli od mraza in morali nujno iz bazena na sonce. Robi se je upiral, vendar sva ga enostavno povlekla s seboj. Ker ni najbolj močan, se ni mogel braniti … V knjigi je tudi zelo lepo prikazano zaupanje in podpora staršev, ki otrok niso omejevali in ne komplicirali, ko so sleherni dan odhajali z ene strani mesta na drugo, kjer je bil bazen. Lahko bi se peljali s kolesi, a je bilo nevarno zaradi Robija, ki je vozil kolo »kot pijani maček«. Knjigo je prevedla Alexandra Natalie Zaleznik, obsega 140 strani, njen avtor je nagrajevani Will Gmehling (1957) in to je njegov prvi prevod v slovenščino. Izšla je v zbirki Srečanja. Na strani 141 je naveden kratek seznam vsega, kar je super na letnem bazenu; med drugim v njem najdemo: skakanje bombic, ki pošteno pljusknejo; vrane, ki najdejo krompirček in z njim odletijo; občutek teže in utrujenosti po plavanju; tobogan, ki se tako lepo svetlika v dežju; topli veter, način, kako ti posuši kožo; večerno sonce ob odhodu domov … Naj dobre misli in dobre knjige še naprej spremljajo vaše poletne dni! Liljana Klemenčič Ponovno gre za koprodukcijo med MG Ptuj in tem malim gledališčem. »Te predstave se osebno zelo veselim zaradi vrhunske zasedbe (Nataša Barbara Gračner, Brane Šturbej, Benjamin Krnetić in Klara Kuk) in zaradi same tematike, kultne notorične drame. Vsi smo namreč enkrat videli tudi film Kdo se boji Virginie Woolf z Richardom Burtonom in Elizabeth Taylor v glavnih vlogah. To je bilo v bistvu prelomno delo za tisti čas, nastalo je leta 1962. Neverjetno sodobna pa je ta drama še danes. Če je bilo takrat ekscesno, kaj so ti ljudje počeli drug z drugim, je to v optiki sedanjega časa postalo že preveč vsakdanje. Razpad moralnih vrednot, klasične družine, odnosov med ljudmi, ljubezni, zvestobe, je danes pripeljal do takega stanja družbe, da je to, kar gledamo na odru, sicer malo brutalna, ampak zelo resnična podoba sveta. Ravno temu pa namenjamo to novo gledališko sezono,« je o aktualnosti predstave povedal direktor MGP Peter Srpčič. Foto: Črtomir Goznik Peter Srpčič: »Nova sezona bo na našem odru zelo zanimiva, z aktualno tematiko, resnično podobo sveta, ki ga danes živimo.« Predstave tudi o aktualnosti totalitarnih sistemov in zaprtosti v male svetove V predstavi 1984, ki je njihova naslednja produkcija, se bodo usmerili v totalitarizme. Ta predstava namreč nastaja po Orwellu. Kokan Mladenović (režiser) in Dimitrije Kokanov pripravljata scenarij, ki bo za izhodišče vzel Orwella, njegovo vizijo totalitarizma 1984, nato se bodo pogovorili o totalitarizmih danes in o prihodnosti totalitarizma. »Vsi smo nekako začutili, da so bili časi, ne samo pri nas v Sloveniji, temveč tudi drugod po svetu, ko so bile demokratične vrednote in standardi na preizkušnji. Zelo sem vesel, da prihaja k nam režiser Mladenović, ki je na Sterijinem pozorju letos pobral popolnoma vse nagrade. V začetku prihodnjega leta pa bomo na oder postavili predstavo Beckett je obiskal sive vrtove, v kateri bosta nastopili dve največji dami slovenskega gledališča: Milena Zupančič in Nataša Barbara Grač- Foto: Črtomir Goznik V MG Ptuj so nadvse uspešno zaključili preteklo gledališko sezono. Po dveh letih mrtvila spet abonmaji Po dveh letih v MG Ptuj ponovno napovedujejo program nove sezone in razpisujejo abonma. Zaradi negotovosti, ki jo je prinesla pandemija koronavirusa, ga namreč v tem obdobju niso napovedovali. V tem času niti niso razpisovali abonmajev, kar je bila pametna odločitev, ker za razliko od drugih gledališč, ki so jih razpisovala, niso imeli problemov s tem, kako glede na omejitve izvesti zastavljeni program. V MG Ptuj optimistično pričakujejo novo sezono, četudi nam jo virus vsem skupaj lahko ponovno zagode. ner. Tudi režiser Nikita Milivojević je vrhunski avtor. Gre za preizkušeno ekipo, ki se bo lotila podobe o tem, kaj se zgodi z ljudmi, ko so v nekem trenutku zaprti v en mali svet. Gre za resnično zgodbo o dveh sorodnicah Jacqueline Onassis Kennedy, ki sta živeli zaprti v eni sobi velike vile na Long Islandu. Našli so ju s kupom mačk, vedno pa sta sanjali o tem, da bosta postali zvezdi. Ko so ju našli, so o tem posneli dokumentarni film, nato film, Nikita pa je naredil to zgodbo, in sicer tudi zato, ker smo se vsi na nek način znašli zaprti za nekaj let v te svoje male svetove. Nastalo je veliko norosti, ki sedaj prihaja na dan. Zadnja predstava v novi sezoni pa bo koprodukcija med MG Ptuj in Prešernovim gledališčem iz Kranja, pri kateri bomo na našem odru po dolgih letih spet gostili režiserja Sebastijana Horvata. Gre za predstavo Deževno jutro v Glumišu, ki v ospredje postavlja vprašanje lastnine, družine. Pripravili pa bomo tudi premiero otroško-mladinske predstave, v kateri se bomo lotili zgodb in bajk o Gorjancih,« je program nove gledališke sezone 2022/2023 predstavil direktor MG Ptuj Peter Srpčič. MG Slovenija z Godler nadaljuje zgodbo o Spencerju in Novaku Kmalu bo izdal že svojo tretjo knjigo Priljubljeni Jure Godler očitno nikoli ne počiva oziroma ne izklopi misli in uma. Kljub temu, da je njegova TV-oddaja na oddihu, estradnik ne počiva, saj je tik pred izidom svoje nove knjige. Jure Godler že odšteva dneve do izida svoje tretje knjiga o Spencerju in Novaku, ki se kmalu vrneta v akcije in smeha polni zgodbi Dr. Nobody. Televizijski voditelj in satirik si to poletje nabira moči pred jesenskim snemanjem televizijskih oddaj ter čas preživlja tudi ob pisanju. Te dni namreč zaključuje tretje nadaljevanje dogodivščin agentov Spencerja in Novaka. Večno žejna in lačna divjih voženj, dam svobodnih nazorov in razvrata željna (anti)junaka se bosta vrnila v novi napeti zgodbi Dr. Nobody. Po tem, ko sta glavna junaka v prvi knjigi Foto: Svet 24 Znani TV voditelj Jure Godler je razkril naslovnico svoje že tretje knjige. Casino Banale Slovenijo obvarovala pred balkansko mafijo in v drugi knjigi Vohun, ki me je okužil svet pred zaroto mednarodne kriminalne združbe, je o tem, koga in kaj bosta reševala tokrat, njun literarni oče še skrivnosten. Če pa vsaj malo poznate zapuščino Iana Fleminga in Jamesa Bonda, ki je eden od navdihov Godlerjeve satirično-akcijske serije, bi se moralo tokrat dogajanje vrteti okoli jedrske energije in - glede na Godlerjev besedni zaklad ter domišljijo - se obeta prava poslastica. R. Turk Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki petek z 29. julija 2022 11 Ptuj z UP! Urbana Panorama Fest Nepozabno druženje z dobrim namenom Ptuj v zadnjih letih doživlja pravi festivalski razcvet. K razvoju urbane kulture želi prispevati najmlajši ptujski festival, rojen v letu 2021, ki v drugo leto svojega delovanja stopa z novo podobo in imenom, je povedal organizator in producent festivala Nenad Nešo Tokalić, ki se mu v tej vlogi pridružuje tudi Marko Kolarič. Pobudnik za festival UP! Urbana Panorama Fest Nenad Nešo Tokalić je povedal, da želi zgodbo urbanega ptujskega festivala zgraditi na povsem zasebni pobudi oz. financiranju. Prizadeva si, da bi zanj pridobil zasebnega investitorja, ki bo v tem projektu videl potencial. Cilj je, da v mesto ob Dravi pripeljejo zvezde svetovnega kova, ki bodo pritegnile nekaj deset tisoč obiskovalcev. Lanski festival je obiskalo 1500 obiskovalcev. Letos jih želijo pritegniti še več. Pripravili so atraktiven celodnevni program za vse generacije, od najmlajših do najstarejših. Na panoramski hrib bodo 13. avgusta prišli edinstvena Maja Keuc, fantastična zasedba Batista Cadillac, Zbijazz band, Recycleman z DJ-setom, prav tako bodo obiskovalci lahko uživali v mednarodnem projektu Multiversal pod vodstvom Blaža Švagana. Adrenalin pa bo pomagal dvigovati tudi znani ptujski Popperkeg Orchestra. Nenad Nešo Tokalić pa obiskovalcem že sedaj priporoča, da si pripravijo plesne čeveljce, saj se bo 13. avgusta na Panorami tudi veliko plesalo. Ples pod zvezdami in v naravi pa je nekaj najlepšega. Osrednji festivalski gost bo en in edini Rambo Amadeus, kultna osebnost nekdanje jugoslovanske glasbene scene, priznan tekstopisec, kitarist, pevec, skladatelj, performer, tudi prvak v jadranju in ekoaktivist. Na prostoru arheološkega parka Panorama bo izvedel ekskluziven koncert s polno zasedbo Six Vinetous. Foto: Črtomir Goznik Nenad Nešo Tokalić: »S festivalom želimo prispevati k razvoju urbane kulture na Ptuju.« Foto: Črtomir Goznik Prvi festival je obiskalo 1500 ljudi. Letos jih želijo privabiti še več. Pripravili so zanimiv program medgeneracijskega druženja in zabave. Celodnevno dogajanje se bo začelo ob 14. uri, zaključilo pa ob četrti uri zjutraj. Festivalski prostor bodo zapolnili z razstavo starodobnih vozil, vrtiljakom, ustvarjalnimi delavnicami in poleti z balonom. Znani ptujski umetnik Aleksander Fenos bo tudi letos ustvaril grafit na platno. Na stojnicah bodo ponudili lokalne, ročno narejene umetnine, nakit, dišave in druge privlačne izdelke za dušo. Povezali so se s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož in povabili na vodene oglede po Panorami. Tisti, ki se bodo predhodno prijavili na naslov turaptuj@gmail.com, pa se bodo lahko udeležili prav posebne pustolovščine, pobega iz Pomagate lahko tudi vi Društvo za glasbeno analizo Popperkeg pri organizaciji festivala sodeluje s Kavarno Bodi, MO Ptuj in društvom UP-ornik, saj bodo ves izkupiček festivala namenili v dobrodelne namene. Ljudem v stiski bodo pomagali pri plačilu osnovnih položnic in prehrane. Pomagati pa je mogoče tudi s SMS-sporočili z besedilom upornik5 na 1919. Materialno in finančno festival podpirajo tudi številni domači kulturniki, nevladniki, prostovoljci in gospodarstveniki. Cena vstopnice za celodnevno dogajanje je 15 evrov, kupiti pa jo je mogoče na Eventimu in Petrolovih prodajnih mestih ter na festivalskem prostoru na dan festivala. grajskega rova. Tudi na brezplačne vodene oglede ptujskega gradu se bo treba predhodno prijaviti. Obiskovalci drugega festivala urbane kulture na Panorami bodo lahko uživali tudi v bogati kulinarični ponudbi. MG Videm z Krajevna skupnost Sela obeležila srebrni jubilej Trnovska vas z Pri Breznikovih rastejo paradižniki velikani Selani računajo na pomoč in angažiranje občine Rekorder tehta dva kilograma Okrog 500 ljudi šteje krajevna skupnost Sela, kljub majhnosti pa imajo vse, kar imajo drugi večji kraji ali večje krajevne skupnosti, meni predsednik Dejan Tramšek. »Imamo šolo, vrtec, gasilski in kulturni dom, zelo aktivna društva ter povezanost in enotnost, kar je še najbolj pomembno.« Povezanost Selanov in Selank je odražalo tudi letošnje praznovanje krajevnega praznika, ki se je sklenilo z aninskim žegnanjem, ki je bilo letos še posebej slovesno. Sv. mašo je ob somaševanju patrov Jožeta Petka in Slavka Stermška vodil dekan Ciril Čuš, ki je blagoslovil nov cerkveni kor, delo mizarskega mojstra Stanka Gajška iz Žetal. Praznični teden so dopolnjevali še ostali dogodki, ki so odkrili bogato društveno življenje. Sicer pa osrednji cilj delovanja oz. prizadevanj KS Sela v tem letu ostaja prepričati Občino Videm, da zagotovi ustrezne dodatne prostore za predšolske otroke. »Občinska uprava in župan sta obljubila, da bodo postopki in prostori do 1. septembra zaključeni in da bodo vsi otroci na Selih v vrtcu. Nadejamo se, da bo obljuba izpolnjena.« Od občinske zagnanosti in priprav- Foto: Črtomir Goznik Ob krajevnem prazniku je priznanje KS Sela prejelo Društvo upokojencev Sela – sekcija kegljačev za tekmovalne uspehe v visečem kegljanju, zahvali pa sta bili podeljeni Alojzu Auerju za pomoč pri delovanju društev in prostovoljno delo pri obnovi društvenih prostorov ter p. Jožetu Petku za požrtvovalno pastoralno delo pri Sv. Družini na Selih in v kraju nasploh. ljenosti je odvisna tudi nadgradnja gasilsko-kulturnega doma. »Papirje moramo večinoma urejati sami, zato pozivam občino, da se bolj angažira tudi pri naših projektih in pomaga pri pridobitvi dovoljenj, saj imamo sredstva za gradnjo rezervirana v občinskem proračunu,« je ob prazniku izpostavil predsednik KS Dejan Tramšek. Ob nadgradnji in ureditvi doma načrtujejo ureditev prostorov za kulturno društvo, prenovo prostorov krajevne skupnosti in ureditev gasilskega doma. Državni projekt, ki se trenutno izvaja, pa je regulacija potoka Polskava. Tudi ta projekt je izjemno pomemben za razvoj kraja. »Regulacija bo namreč omogočila, da bodo lahko krajani ob Polskavi pridobili gradbena dovoljenja za novogradnje ali razširitve hiš.« Projekti pomenijo razvoj kraja, ljudje pa so tisti, ki zagotavljajo njegov obstoj. Da bi se krajani v KS Sela kar najbolje počutili, predsednik Tramšek sokrajane in sokrajanke poziva: »Vsi skupaj se potrudimo, da bomo k delu pritegnili še več ljudi, saj vemo, da so ljudje, ki se srečujejo in družijo, srečni ljudje.« Mojca Vtič Na skrbno urejenem vrtu družine Breznik je letos paradižnik bogato obrodil, plodovi pa so tudi nenavadno veliki. Foto: SD Milena in Vladimir Breznik z vnukinjo Lano in svojimi paradižniki velikani Tako velikih, debelih in težkih paradižnikov še nista nikdar pridelala, pravita Milena in Vladimir Breznik. Večina jih namreč tehta več kot pol kilograma, rekorder med njimi pa skoraj dva kilograma oziroma natančno 1.842 gramov. Zaradi teže, pod katero bi se zlomilo še veliko močnejše steblo, kot je paradižnikovo, zakonca plodove pobereta prej kot običajno in jih nato pustita dozoreti v košari. Kje tiči razlog za tako velike plodove, ne vesta. »Seme je vzgojeno doma, dobila sva ga od nekdanjega bolfenškega župnika Franca Mlakarja, ki se je preselil v Laporje. Vprašal sem ga, ali ima tudi on letos debel paradižnik, pa pravi, da sploh ne,« razlaga Breznik, nato pa hudomušno doda, da so bile na delu očitno višje sile in je župnik ves blagoslov za dobro letino poslal v svojo nekdanjo faro. SD Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK Kronika 12 stran 12 petek z 29. julija 2022 Spodnje Podravje z Po Ormoški cesti dnevno 25.000 vozil Tisoč tovornjakov na šolski poti brez pločnika Civilna iniciativa (CI) za izgradnjo ptujske obvoznice se je oglasila z javnim pismom, s katerim županjo Mestne občine Ptuj (MO Ptuj) Nuško Gajšek in člane mestnega sveta poziva k takojšnjemu ukrepanju za izboljšanje prometne varnosti in bivalnih razmer ob Ormoški cesti. Foto: ČG Na cesti 15.000 osebnih vozil, 1.000 tovornjakov in – šolarji s torbico »V zadnji prometni nesreči na trasi, ki bi že desetletja morala biti zgolj lokalna cesta, če bi imeli obvoznico, je umrla 11-letna kolesarka. Nesreča se je dotaknila vseh, ker bi lahko to bil vaš ali moj otrok. Nesreče se na tem odseku dogajajo redno, saj se jim v urbanih okoljih, kjer se mešata lokalni in tranzitni promet s 25.000 vozili dnevno, brez primerne infrastrukture ni možno izogniti. Zdajšnji odseki, na katerih se odvija mednarodni tovorni promet, so šolske poti brez pločnikov. Šolarji s torbico, 1.000 tovornih vozil ter 15.000 osebnih vozil dnevno ne spadajo na isti vozni pas! Kaj je z rekonstrukcijo glavne ceste? Prosim, ne krivite CI, ki je bila ustanovljena leta 2018 in je z DRSI že poleti 2019 uskladila večino pripomb, medtem ko MO Ptuj na teh vprašanjih ni nič naredila že več kot 20 let. Obveznost MO Ptuj, da ob Ormoški cesti zgradi pločnike, izhaja že iz pogodbe Cero Gajke (2002). Predstavnik DRSI je na zboru občanov jasno povedal, da država ni kriva, da ni pločnika ob tej cesti, ker občine gradijo pločnike ob državnih cestah po vsej državi,« so poudarili v CI za izgradnjo ptujske obvoznice. Vidno razočarani so nad neukrepanjem ob vprašanjih izboljšanja prometne varnosti, ne samo v mestu Ptuj (Spuhlja in Ormoška cesta), temveč na območju ob regionalnih cestah, ki peljeta proti mejnim prehodom s Hrvaško (Zavrč in Središče ob Dravi). Podatki policije kažejo, da se frekvenca prometa na obeh cestah povečuje. V prvi polovici letošnjega leta je bilo prometa na MMP Središče ob Dravi 63 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Lani je mejni prehod prečkalo 101.000 vozil, letos 165.000. Na MMP Zavrč se je promet povečal za 38 odstotkov; lani ga je v prvi polovici leta prečkalo 313.000 vozil, letos 433.000. Glede na podatke o povečanju prometa v CI poudarjajo, da je ukrep države, ki je leta 2019 deloma omejila promet tovornih vozil po obeh regionalnih cestah, dokazano neučinkovit. Politiki prihajajo in odhajajo, ljudje medtem na cesti umirajo »Leta 2004 je državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu izgradnje avtocest, v kateri je zagotovil finančno konstrukcijo za ptujsko obvoznico. Od takrat do danes še vedno nimamo zagotovljene trase, po kateri bi ta cesta Foto: ČG Podatki o prometu na mejnih prehodih Središče ob Dravi ter Zavrč nazorno kažejo povečanje prometa na obeh glavnih regionalnih cestah proti Ptuju. potekala in bila prava obvoznica, ki bi promet odmaknila od naselij Budina, Brstje in Spuhlja. Politiki so prihajali in odhajali, obljubljali rešitve ter zavajali javnost z neizvedljivimi trasami, uradniki pa so naročali nove in nove študije, za katere so šli milijoni evrov davkoplačevalskega denarja, ter čakali na naslednjo vladno garnituro – ljudje pa medtem na tej cesti umirajo,« so opozorili v CI in dodali, da je Evropska unija avtocestno omrežje v Sloveniji sofinancirala, ker gre za del TEN-T Adriatic transportnega koridorja, namen je bil tovorni promet umakniti na avtoceste. »Evropski koridor za transport poteka po podravski avtocesti in ne po glavni cesti G1-R. Odsek Ptuj–Središče ob Dravi in Ptuj–Zavrč skrajša transportno pot le za nekaj kilometrov od predpisanega koridorja, pa ven- dar še vedno ni primernih omejitev tovornega prometa.« Eni s parcialnimi interesi, drugi s figo v žepu Po začetnih dobrih občutkih so se izjalovila tudi pričakovanja o iskrenosti namenov, da Ptuj končno pride do obvoznice. »Po naših pritiskih je ministrstvo za okolje ustanovilo medresorsko delovno skupino, ki je na začetku imela velik potencial. Videti je bilo, da bodo zadeve zdaj dokončno rešene, a se je kmalu izkazalo, da imajo nekateri člani parcialne interese, drugi pa figo v žepu. Izvedljivost obvoznice je vprašljiva predvsem zaradi pocenitve, ki jo zahteva investitor, ter zadnje sprejete odločitve, da gre v presojo zgolj ena različica in še to cenov- no zelo okleščena, zaradi česar postane projekt manj sprejemljiv za javnost (S5-opt.C) ali pa je za javnost v celoti nesprejemljiv (S4). Ob tem je treba poudariti, da se je MO Ptuj brez ustrezne obravnave na mestnem svetu in brez javne debate že vnaprej odrekla vsem drugim izvedljivim različicam, kar utegne umeščanje obvoznice zavleči. Nadalje so župani Spodnjega Podravja leta 2018 na škodo prebivalcev Spuhlje in Budine podpisali 'začasno navezavo', v kateri zvijačno piše, da navezava velja '30 mesecev od pravnomočne umestitve trase'. Od podpisa so minila štiri leta, pa umestitve trase še vedno ni, promet pa se na škodo prebivalcev, ki tukaj živimo, povečuje,« so v pismu med drugim opozorili člani CI. Mojca Zemljarič Spodnje Podravje z Vročinski val prinaša več dela tudi v zdravstvene domove Več pacientov zaradi slabosti ali dehidracije Huda vročina povzroča težave predvsem starejšim in kroničnim bolnikom. V ptujskem zdravstvenem domu opažajo, da je v teh dneh kar nekaj ljudi iskalo pomoč zaradi slabosti, dehidracije, kolapsov in bolečin v mišicah. Podobno je tudi v Ormožu. Starostniki, zlasti tisti, ki so srčni bolniki ali imajo druga kronična obolenja, so v teh dneh zaradi vročine najbolj na udaru. V posebni nevarnosti so tisti, ki jemljejo določena zdravila, kot so diuretiki, zaradi katerih je telo že v osnovi dehidrirano. »Problem je predvsem v premajhni količini popite tekočine, lahko pa tudi v preveliki,« opozarja zdravnica in direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. V urgenci se dnevno srečujejo z najmanj enim do tremi primeri pacientov, ki jim pomagajo ob poslabšanju splošnega stanja zaradi vročine. Doslej obolelih zaradi nevarnega vročinskega udara, ki se lahko v najbolj tragičnem primeru konča tudi s smrtjo, še niso imeli. Sicer pa je vročina precej nevarna tudi za otroke. Več alergij na pike čebel in os Petek Uhanova svetuje zadostno količino popite vode, zaščito pred soncem s pokrivali, lahkimi oblačili ter čim manjšo izpostavljenost vročini oz. zadrževanje v zaprtih, hlajenih prostorih. Še vedno pa med otroki opažajo viroze, srečujejo se tudi s povečanim številom okužb s covidom ter drugimi obolenji, kot so driske in podobno. V poletnem času imajo precej dela s piki raznoraznih žuželk in alergijami na pike čebel in os ter Vedno več kožnega raka Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan opaža, da se ljudje še vedno premalo zavedamo škodljivih posledic sonca. Medtem ko je na kopališčih opaziti, da se ljudje zadržujejo v senci, je drugače na morju, kjer se še vedno pražijo na soncu. »Zdrave zagorele polti ni. To je poškodovana koža. Pretirano izpostavljanje soncu in UV-žarkom je zelo škodljivo predvsem zaradi nastanka kožnega raka, ki je v porastu. Ljudje so še vedno premalo osveščeni,« je dejala in položila na srce, naj se poletja in sonca zaužijemo v zdravi meri. z oskrbami poškodovancev v prometnih nesrečah, med katerimi so tudi tujci. V ZD Ormož pravijo, da vročina največ težav povzroča starostnikom. »Večino pestijo občutki težkega dihanja, pri osebah s srčnim in kroničnim venskim popuščanjem prihaja do otekanja nog, nihanja krvnega tlaka, slabosti, Foto: Sta/M24 Zaradi vročine zdravniško pomoč iščejo predvsem ostareli in kronični bolniki. pomoč pa iščejo tudi zaradi črevesnih viroz – bruhanja in drisk. Pri otrocih opažamo še precej angin in vnetij ušes,« razlaga zdravnik in Če srpana veter zvedri, vreme še dolgo trpi. strokovni vodja ZD Ormož Goran Hekić. Tudi na Ormoškem doslej niso imeli obolelega zaradi toplotnega udara, skoraj vsak dan pa se je k njim zatekel po pomoč kakšen bolnik zaradi dehidracije. Monika Horvat Danes bo delno jasno, popoldne in zvečer bodo v notranjosti nastajale posamezne krajevne plohe in nevihte. Jutranje temperature bodo od 13 do 20, najvišje dnevne od 30 do 34, na severozahodu okoli 28 °C. OPOZORILO Na Primorskem je razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod po Sloveniji. Napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK Nogomet Bistričani s Fridlom v boj za obstanek Stran 14 Strelstvo Ormožan Matjaž Leban v superfinalu, a brez odličja Stran 14 stran 13 Atletika »V primerjavi z lanskimi OI je bilo letos povsem drugače« Stran 15 Padalstvo Na SP tekmovala tudi člana Aerokluba Ptuj Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z NK Aluminij Začenjajo tudi drugoligaši, šumarji v boj za vrh S petkovo tekmo med Beltinci in velenjskim Rudarjem se bo sezona 2022/23 začela tudi v 2. slovenski nogometni ligi. S področja MNZ Ptuj bosta v njej nastopila Aluminij in Kety Emmi Bistrica. Cilji obeh bodo precej različni, šumarji ciljajo na vrh, Bistričani na obstanek. Druga liga se že vse od razširitve na sedanjih 16 moštev kaže kot zelo zahtevno tekmovanje, v katerem imajo tudi izrazito favorizirane ekipe precejšnje težave. Lani se je Gorici uspelo prebiti neposredno v 1. ligo, Triglavu pa je v dodatnih kvalifikacijah s Taborom spodrsnilo. Kdo so letošnji favoriti? Triglav bo znova nevaren, podobno pa velja tudi za novomeško Krko, velenjski Rudar, Rogaško in lendavsko Nafto, ki so lani končali tik pod vrhom lestvice. Če k tem ekipam prištejemo samo še Aluminij, ki je v 2. ligo izpadel iz elitne slovenske druščine, je mera že polna. Zagotovo se bo omenjenim priključila vsaj še kakšna druga ekipa (Beltinci, Primorje, Dob …). Iz 3. lige sta novinca Bistrica (vzhod) in Brinje Grosuplje (zahod); predvsem ekipa iz osrednje Slovenije bi znala vsem močno mešati štrene. Imajo zelo močno mladinsko šolo, med drugim so lani osvojili končno 2. mesto v seštevku 1. mladinske in kadetske lige (prvaki so bili Domžalčani). Robert Pevnik: »Verjamem v vse fante« V Kidričevem so v premoru med sezonama močno premešali ekipo, izmed dosedanjih igralcev so ostali le redki (Marinšek, Bizjak, Petek, Brest, Martić, Babil …), drugi so novinci. Trener Robert Pevnik je imel s svojimi sodelavci zaradi tega na pripravah zagotovo težko delo, o us- pešnosti pa bo mogoče kaj več reči po začetku prvenstvenih tekem. Kakšna bi bila ocena priprav na sezono 2022/23? R. Pevnik: »S pripravami sem zadovoljen, tudi zadnji poraz z močnimi Madžari tega ni pokvaril. Med tednom smo namreč imeli določene težave, tako da je zmanjkalo svežine. Tekma v Kranjski Gori je bila z naše strani dokaj dobra, v mislih imam predvsem prvi polčas. Začeli smo zelo dobro, imeli priložnosti, na žalost pa smo prejeli dva zadetka, ki si ju ne bi smeli privoščiti. Slab je bil le zaključek, tega moramo čim prej pozabiti. To je bilo še zadnje opozorilo, da moramo nekatere zadeve v tem tednu popraviti. Trenutno je najbolj pomembno, da ekipo osvežimo, da igralcem s strani strokovnega štaba pokažemo zaupanje in nato pripravljeni pričakamo tekmo s Krškim.« V ekipi je veliko novincev. Kaj pričakujete od njih, kaj vnašajo v moštvo? R. Pevnik: »V osnovi pričakujem, da dokažejo, da si zaslužijo mesto v NK Aluminij. Eni so še mladi, drugi imajo nekaj več izkušenj, tukaj so npr. Koblar, Jagić, Črnčec; od teh pričakujem, da bodo nosilci igre, prvi pa se morajo čim bolje vključiti v naš sistem dela in si izboriti svoje mesto v postavi. Verjamem v vse fante, ekipa je 'živa', hitra in tehnično sposobna. Dobro so oddelali priprave, v strokovnem štabu smo jih usmerili v način igre, ki ga želimo – zaenkrat kaže zelo dobro.« S kakšnimi pričakovanji in cilji se podajate v sezono? R. Pevnik: »Druga liga je zelo zahtevna, še posebej zaradi tega, ker so proti bivšim prvoligašem vsi zelo motivirani. Ne glede na vse hočemo biti najboljši, verjamem, da bomo s hitro in dinamično igro to tudi dokazali na igriščih in da bodo igralci napredovali iz kroga v krog. Edino mogočo težavo vidim v tem, da je ekipa sestavljena praktično na novo in da je v njej veliko mladih, ki si bodo morali izkušnje šele pridobiti. V določenih delih tekme je tako mogoče pričakovati kakšna nihanja, tudi kakšno pomanjkanje uigranosti in avtomatizmov na posameznih linijah, a na to se nikakor nočem izgovarjati. Vse pomanjkljivosti moramo nadoknaditi s fanatično borbenostjo in veliko željo po zmagi. Pomemben je tudi zmagovalni karakter, da lahko v težkih tekmah, ko je najtežje, ohranimo hladne glave.« Kdo bodo glavni konkurenti v boju za vrh lestvice? R. Pevnik: »Tukaj je veliko ekip, ki so kvalitetne in zelo neugodne, čakajo nas zanimiva gostovanja na 'vročih' igriščih. Ne bi želel koga posebej izpostavljati, raje bom počakal na konec jesenskega dela, ko se bo stanje toliko izkristaliziralo, da bodo tri ali štiri ekipe korak pred ostalimi. Vsekakor upam, da bomo med temi ekipami tudi mi.« Že v soboto je na sporedu uvodni krog, gostujete v Krškem. R. Pevnik: »Zavedamo se, da so gostovanja v Krškem vedno zahtevna. Opravili smo dobro analizo ekipe Krškega. Gre za zelo borbeno ekipo, ki si dovoli tudi kakšno provokacijo. Pomembno bo, da ne pademo v njihov ritem, stremeti moramo k svoji lastni igri. Želja je, da čim prej zabijemo gol, pri čemer pa ne smemo biti naivni – tekma traja 90 minut. Pred tekmo s Krčani sem velik optimist.« Nik Marinšek: »Ekipa je dejansko sestavljena na novo« Po odhodu Luka Janžekoviča bo kapetan ekipe Nik Marinšek. 23-letni Foto: Črtomir Goznik Nik Marinšek: »Aluminij mora vedno pogledovati visoko, ciljamo na prvo mesto.« igralec zvezne vrste je v ekipi med najizkušenejšimi, v 1. ligi je nastopil 97-krat, 12 nastopov je zbral še v Pokalu Slovenije. Kako bi ocenili priprave? N. Marinšek: »Moja ocena je, da smo dobro pripravljeni, saj smo izvedli zastavljeni načrt. Veselimo se tekem, začenši s prvo v Krškem, kjer želimo osvojiti tri točke. Jasno je, da je prva tekma pomembna, predvsem z vidika samozavesti. Že v Krškem se bo pokazalo, kje smo trenutno v pripravljenosti in moči, potem bo nadaljnja pot jasnejša.« S kakšnimi cilji se podajate v sezono? N. Marinšek: »Aluminij mora vedno pogledovati visoko, ciljamo na prvo mesto! Imamo izkušnje iz prve lige, želimo se vrniti med prvoligaše. Na konkurenco se ne oziramo preveč, trenutno smo povsem osredotočeni na odpravljanje lastnih pomanjkljivosti in na izboljšanje igre. Prepričani smo, da se lahko kosamo z vsemi v 2. ligi. Trener Robert Pevnik zagovarja igro s hitrim pretokom Aluminij Odhodi: žoge po tleh, s poudarjeno kombinatoriko, cilj katere je doseči zadetek več od tekmeca. Moje mnenje je, da nam takšna igra ustreza in bo dobro sprejeta tudi med navijači.« V moštvu je veliko novincev: kako so se vklopili v delo? N. Marinšek: »Ekipa je dejansko sestavljena na novo, iz lanske sezone nas je ostala le peščica. Dobro se razumemo med sabo, zadnje dneve pred prvenstvom pa moramo izkoristiti za dodatno uigravanje.« Jože Mohorič - Haris Kadrić (Kolubara Lazarevac, Srbija) - Luka Branšteter (Slaven Belupo, Hrvaška) Prihodi: - Luka Janžekovič - David Nwolokor (Rijeka) - Lovro Juric - Aljaž Ploj - Maj Fogec (Primorje) - Mario Musa - Emir Azemović - Karlo Plantak (Politehnica, Romunija) - Roko Prša (Hamrun Spartans, Malta) - Jure Matjašič - Klemen Bolha (Napredak Kruševac) - Chinwendu Nkama (Lugano, Švica) - Dino Špehar - Martin Šroler (Mura) - Tomislav Turčin - Maj Pavli (Fužinar) - Tibor Banić (Brežice) - Matija Munić (Dugo Selo, Hrvaška) - Gašper Jovan (Rudar Velenje) - Sandro Zukić (Krško) - Hrvoje Crnčec (Varaždin, Hrvaška) - Tomislav Jagić (Varaždin, Hrvaška) - Rok Frešer (Gorica) - Gal Gorenak (Maribor) - Andraž Borovnik (Maribor) - Luka Koblar (Frosinone, Italija) - Žan Baskera (Olimpija U-19) - Tim Ciganovič (Fužinar) - Daniel Skiba (Poljska) Pogodbi za obetavna mladinca Dolgoročni pogodbi s kidričevskim klubom sta v teh dneh podpisala dva obetavna mladinca, Tai Kmetec in Nejc Medved (oba letnik 2003). Tai Kmetec je celotno nogometno šolo opravil pri Aluminiju (vmes je igral tudi futsal za FC Ptuj), v lanski sezoni je zaključil mladinski stalež. Mladi Kmetec (sin nekdanjega nogometaša Marka) je v lanski sezoni v 1. mladinski ligi zbral 21 nastopov, v katerih je v polno meril devetkrat. Ob tem je vknjižil pet nastopov tudi v članski vrsti, v kateri je debitiral 26. septembra na domači tekmi proti ljubljanskemu Bravu. Nejc Medved je v Kidričevo prišel pred lansko sezono iz Maribora, za katerega je nastopal od sezone 2017/18 dalje. Pred tem je v mlajših kategorijah igral futsal za FC Ptuj, bil pa je tudi član ekipe Hajdina Gerečja vas U-15. 19-letni napadalni vezist je v lanski sezoni v 1. mladinski ligi odigral 24 tekem in se med strelce vpisal osemkrat. Ob tem je vknjižil tudi dva nastopa za člansko vrsto v 1. ligi (proti Domžalam in Taboru). Prvenec med člani je doživel 20. avgusta 2021 proti Domžalam. Foto: Črtomir Goznik Robert Pevnik: »Vse pomanjkljivosti moramo nadoknaditi s fanatično borbenostjo in veliko željo po zmagi.« Foto: DAMN Tai Kmetec Foto: DAMN Nejc Medved Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 14 Šport 14 petek z 29. julija 2022 Nogomet z NK Kety Emmi Bistrica S Fridlom v iskanje obstanka Nogometaši iz Slovenske Bistrice so si z osvojitvijo 1. mesta v 3. ligi – vzhod v sezoni 2021/22 zagotovili napredovanje in nastop v 2. ligi. Zanimivo je, da jih pri tem izzivu ne bo vodil trener Simon Dvoršak, ki jih je pripeljal na to raven tekmovanja, saj je pred dobrim mesecem prestopil h konkurenčnemu Rudarju iz Velenja. Dvoršak je člansko vrsto Bistrice prevzel v sezoni 2019/20; prej je bil v tem klubu trener kadetov in vodja nogometne šole. S člani je v prvi sezoni osvojil deveto mesto, v naslednji (2020/21) pa je bil povsem blizu napredovanja, a je bila Rogaška v končnici uspešnejša. V lanski sezoni 2021/22 napake ni ponovil in je Bistrico popeljal med drugoligaše. Ob odhodu je Dvoršak za nameček s seboj v Velenje odpeljal enega najboljših strelcev ekipe Murata Bajraja (Videm, Podvinci), ki je v zadnji sezoni dosegel 14 golov ... Več zadetkov je prispeval le Nejc Bračko (18), eden izmed »izgubljenih sinov« Aluminija, nekdanji kapetan njihove mladinske prvoligaške zasedbe, med drugim tudi udeleženec finalne Franci Fridl: “V 2. ligo se podajamo z zelo mlado ekipo. Osnova je nekaj dosedanjih domačih igralcev z izkušnjami iz 3. lige, priključili pa so se številni mladinci iz Celja, od bolj izkušenih pa Rok Pirtovšek, Jaka Korošec in Fran Šlamberger. Na žalost se Luka Lovenjak ubada s poškodbo in nam vsaj na začetku ne bo mogel pomagati, kar je kar precejšnja ovira. Mladi bodo zagotovo potrebovali nekaj časa za navajanje na članski drugoligaški nogomet, tako da nas čaka ogromno dela. Moje mnenje pa je, da smo vseeno dovolj kakovostni, da se bomo enakovredno borili z večino ekip. Verjetno bo kakšnih pet ekip po kakovosti izstopalo, ostali pa se bomo bolj ali manj enakovredno borili za ostala mesta.” tekme mladinskega Pokala Slovenije (2017/18). Po odhodu Dvoršaka v Slovenski Bistrici niso stali križem rok in so se nemudoma dogovorili za sodelovanje s Francijem Fridlom. Novopečeni abrahamovec je tako sprejel vodenje četrtega kluba v tem rangu tekmovanja. Pred tem je vodil Nafto, Rogaško in nazadnje kratek čas Dravo. »Fridl je v trenerskih vodah znan kot garač, kar bo še kako dobrodošlo za mlado ekipo Bistrice, ki v prvenstvo 2. SNL vstopa z najmlajšo zasedbo, željno dokazovanja. Vodstvo kluba želi novemu trenerju pred novim izzivom veliko sreče, ustvarjalnega dela in dosežkov,« so zapisali na spletni strani NK Bistrica. Bistričani so kot največjo okrepitev v prestopnem roku dobili Roka Pirtovška (nazadnje Rogaška, prej Šampion, Drava, Nafta), ki ga trener Fridl zelo dobro pozna. Nogometaši Bistrice so na Foto: Črtomir Goznik pripravljalnih tekmah dosegli Franci Fridl je nov izziv našel v Slovenski Bistrici, kjer bo poskušal novopečenemu drugoligašu pomanaslednje izide: gati do obstanka. Kety Emmi Bistrica – Celje 0:4 Kety Emmi Bistrica – Keckemet 1:3 Beltinci – Kety Emmi Bistrica 2:1 Kety EmmI Bistrica – Roltek Dob 2:2 Tekmo proti Dobu so odigrali v naslednji postavi: KETY EMMI BISTRICA: Dabanovič (Vunderl), Vidmar (Rozman), Klašnja, Jevšenak, Šlamberger (Ljubljankič), Pirtovšek (Dvoršak), Bračko, Niko (Kantužer), Ferčič (Koprivc), V. Panič (Đumhur), D. Panič (Kapun), trener: Franci Fridl. JM Nogomet z NK Maribor Naslednji izziv je evropska liga STRELEC: 1:0 Yansane (88.). MARIBOR: Bergsen, Mitrović, Watson (od 92. Šturm), Šoštarič Karić, Sikošek, Antolin (od 73. Uskoković), Repas, Brnić, Žugelj (od 45. Guerrico, od 92. Vipotnik), Sirk (od 73. Kronaveter), Baturina, trener: Radovan Karanović. Nogometaši Maribora so po remiju na prvi tekmi 2. kroga kvalifikacij za Ligo prvakov z moldavskim prvakom Šerifom iz Tiraspola (0:0) na povratni tekmi v Ki- šinjovu izgubili z 0:1 (0:0). Edini gol na tekmi je tik pred koncem rednega dela tekme dosegel rezervist Momo Yansane. Zasedba iz štajerske prestolnice je v Kišinjovu zaigrala brez poškodovanih Marka Božića, Martina Mileca in Aleksa Pihlerja, nekaj dni pred tekmo pa je v italijanski Cagliari prestopil pomemben igralec zvezne vrste Antoine Makoumbou. Maribor je tako končal nastope v kvalifikacijah za Ligo prvakov. V nadaljevanju si bo poskušal izboriti nastop v evropski ligi. V tretjem krogu kvalifikacij se bo pomeril s finsko ekipo HJK Helsinki, ki je proti češki Viktorii iz Plzna v dveh tekmah izgubila z 1:7 (1:2, 0:5). Prva tekma bo 4. avgusta v Mariboru, povratna pa 11. avgusta v Helsinkih. Strelstvo z Finale Državne lige 2022 Ormožan Matjaž Lepen v superfinalu, a brez odličja Minuli konec tedna je na golobov, so domači ormoški trap strelci pokazali dobro strelišču za trap Strelskega streljanje. društva Trap Ormož pod vodstvom predsednika Branka Valenka potekal Matjaž Lepen dosegel finale Državne lige trap drugi najboljši rezultat Strelske zveze Slovenije. dneva Po petih ligaških turnirjih, V kvalifikacijah prve lige je najločenih za vzhodni in boljši rezultat dneva z odličnimi 119 zahodni del Slovenije, sta zadetimi tarčami (24, 25, 23, 24, 23) se na finalnem tekmovanju dosegel naš dvakratni olimpijec iz Londona in Ria de Janeira, Boštjan obe skupini združili za Maček iz SD Trap Štefan Kovač Mukončne ligaške uvrstitve. rska Sobota. Slednjemu sta s 114 zaRazglasili so najboljše detki sledila domačin Matjaž Lepen posameznike prve in druge in Žan Šfiligoj iz TK Brda, sicer oba prav tako državna reprezentanta, lige ter najboljše ekipe. Ob le zadetek manj (113) pa sta dosegla odlični izvedbi tekmovanja Rudarja iz Globokega pri Brev izjemno vročem vremenu, strelca žicah, Franc Kolarič in Jernej Suša. na katerem je tekmovalo 46 Med osemnajstimi nastopajočimi je najboljših slovenskih strelcev bilo za finalno osmerico treba doseči 109 zadetih tarč. Uvrstitev v finale pa v polnem programu te tokrat ni uspela preostalima dvema zelo priljubljene olimpijske ormoškima strelcema, Tomažu Blastrelske discipline na 125 zinšku na 15. mestu s 100 zadetki, ki letečih tarč oz. glinastih je sicer med sezono na petih turnirjih dosegel dve drugi mesti, in Rajku Lupšetu na 18. mestu s 95 zadetki. V polfinalnem streljanju najboljše osmerice na 25 tarč na izpadanje je bil odličen in najboljši prav domačin Matjaž Lepen, ki se je s 24 zadetimi tarčami zanesljivo uvrstil v finale najboljših štirih strelcev. V finale so se poleg Lepena uvrstili še vodilni po kvalifikacijah Boštjan Maček (20), Žan Šfiligoj (19) in Aleš Hozjan (19) z Vrhnike. V finalni seriji na izpadanje pa Lepen ni bil več tako natančen, zato se je moral posloviti kot prvi, z osvojenim končnim četrtim mestom. V zanimivem finalu je postal prvoligaški skupni zmagovalec leta 2022 Žan Šfiligoj, ki je za dve zadeti tarči (30:28) ugnal favoriziranega Boštjana Mačka. Nagrade najboljšim trap strelcem v letu 2022 je podelil predsednik Strelske zveze Slovenije Ljubo Germič. Blaž Hovnik v drugi ligi brez finala V kvalifikacijah druge lige je najboljši rezultat dosegel Iztok Topo- ... so v zadnjem času smrtno nevarne motnje hranjenja vse bolj pogoste in zdravniki nemalokrat ne morejo pomagati. Novo upanje prinaša metoda zdravljenja, ki z magnetizmom kompulzivne misli »izbije« iz glave. Pandemiij P ija cco ovi vida da-1 19 je je pov ovzro zroč zr očil očil ila a no ov por pora po rast šte tevi vila vi a diagn ia agn nos osti tici ti cira rani nih mote mo tenj nj hrra ranj nje en nja ja, ki ki jih ih pra ravi vilo vilo oma del elim imo na im na tri osn snov ovne e vrs rste te e, a so so me ejjje e med me d nj n im mi pog pog po go ost s o za zab brris b isa an ne al alii pa p se po poja javl ja v jja ajo v ra azzli ličn ičn čnih čnih h kom mbi bin na aci cijja ah. h Zato Za to o je ssiimp mpto pto tom me vča me časi sih te težk žk ko uv uvrs rsti titi iti ti v sam amo o en no k ka ate tego gorriijo. go jjo o. Več v reviji Science Illustrated in na www.alivesda.si Foto: Strelsko društvo Trap Ormož Najboljši prvoligaši na finalu Državne lige trap 2022: zmagovalec Žan Šfiligoj iz Brd, drugouvrščeni dvakratni olimpijec Boštjan Maček iz Murske Sobote, tretji Aleš Hozjan z Vrhnike in četrti Ormožan Matjaž Lepen s predsednikom Strelske zveze Slovenije Ljubom Germičem. lovec (113) iz SD Trap Kungota, za preboj med osmerico finalistov pa je bilo treba doseči 104 zadete tarče. V drugi ligi je za Ormožane streljal Blaž Hovnik in s 100 zadetki osvojil končno 13. mesto, priložnost za preboj med finaliste pa je zapravil predvsem prvi dan tekmovanja, v svoji najslabši drugi seriji s 17 zadetki (v preostalih je zadel 20, 21 oz. 22 zadetkov). Za preboj v finale je bilo potrebnih 15 zadetih tarč v polfinalu. Končno zmago je slavil Vrhničan Igor Macur pred Danijelom Žižmondom in Renejem Mačkom. Brez odličja je v finalu ostal Radgončan Milan Svetec. Ormožani ostali brez dvoboja za odličje V sobotnem ekipnem delu tekmovanja se je pomerilo deset najboljših slovenskih ekip s po tremi strelci. Tekmovali so v treh serijah s Rezultati, ekipno tekmovanje: 1. SD Trap Štefan Kovač M. Sobota 2. SD Rudar Globoko 3. SD Vrhnika 4. ŠSD Radgona 5. TK Brda 6. SD Trap Ormož 7. TK Ilirska Bistrica 8. TSK ZLD Gorica 9. SK Kunšperk 10. SD Olimpija 198, 6 197, 0 194, 6 196, 2 193 191 188 177 176 174 1. liga: 1. Žan Šfiligoj, Brda 114, 19, 30 2. Boštjan Maček, Murska Sobota 119, 20, 28 25 tarčami. Najboljši rezultat, 198 zadetkov, je dosegla ekipa iz Murske Sobote, s 197 zadetki so ji sledile ekipa Rudarja iz Globokega, ekipa Radgone (196 zadetkov), Vrhnike (194 zadetkov) in Brd (193 zadetkov). Ormožani na šestem mestu se kljub 3. Aleš Hozjan, Vrhnika 109,19, 21 4. Matjaž Lepen, Ormož 114, 24 5. Franc Kolarič, Rudar Globoko 113, 19 6. Sandi Rolih, Ilirska Bistrica 110, 16 7. Miroslav Podpadec, Rudar Globoko 110, 11 8. Jernej Suša, Rudar Globoko 113, 10 9. Tadej Kostanjevec, Radgona 106 15. Tomaž Blazinšek, Ormož 100 18. Rajko Lupše, Ormož 95 2. liga 1. Igor Macur, Vrhnika 2. Danijel Žižmond, Gorica 3. Rene Maček, Murska Sobota 4. Milan Svetec, Radgona 13. Blaž Hovnik, Ormož 109, 20, 20 106, 17, 28 109, 21, 20 106, 15, 11 100 191 zadetkom niso uvrstili med najboljše štiri ekipe, ki so se pomerile v dvobojih za zlato oz. za bronasto ekipno odličje. Za ormoško ekipo je Lepen dosegel 70 zadetkov, Blazinšek 62 in Hovnik 59. Simeon Gönc Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport petek z 29. julija 2022 15 Atletika z Sprejem na AZS »V primerjavi z lanskimi OI je bilo letos povsem drugače« Slovenski atletski junak Kristjan Čeh ima v dneh po osvojeni zlati medalji na svetovnem prvenstvu veliko prijetnih obveznosti. Takoj po vrnitvi iz ZDA so mu sprejem pripravili sokrajani, nato županja MO Ptuj Nuška Gajšek, v ponedeljek pa še Atletska zveza Slovenije, ki je svojega najboljšega športnika tudi denarno nagradila. Na sprejemu v Ljubljani, kjer je bil prisoten tudi del reprezentance s SP v ZDA (od tekmovalcev še Tina Šutej in Neja Filipič), je direktor krovne slovenske zveze Nejc Jeraša zlatemu slovenskemu atletu predal ček v vrednosti 10.000 evrov. Obenem je najboljši metalec diska na svetu dobil še nagrado pokrovitelja zveze Telekoma Slovenije, ki mu je namenil enoletno naročnino. Čeh je priznal, da uspeha še ni povsem ponotranjil, čeprav je od zmage minilo že nekaj dni. »Po mojem se še ne zavedam povsem. Pač, tekma je bila, zmagal sem ... Verjetno bo še prišlo za mano,« je dejal Foto: AZS Nejc Jeraša je v imenu krovne atletske organizacije Kristjanu Čehu predal ček v vrednosti 10.000 evrov. Foto: AZS Neja Filipič, Kristjan Čeh in Tina Šutej na sprejemu v prostorih Atletske zveze Slovenije Padalstvo z Svetovno prvenstvo v skokih na cilj Balta in Kostanjevec tekmovala na svetovnem prvenstvu Čeh in prvenstvo primerjal z lanskimi olimpijskimi igrami v Tokiu. »Letos je bilo povsem drugače. V Tokiu sem bil sam, brez ekipe. Ampak očitno sem dobro delal. Je pa res, da se je letos od mene pričakovalo več. Bil sem favorit – to sem dobro vedel, ampak sem kar dobro speljal vse skupaj, zato sem zadovoljen.« »Potrudil se bom, kolikor se bo dalo, videli pa bomo, kaj bo to pomenilo v rezultatskem smislu. Je pa res, da je konkurenca praktično ista, ni razlike,« je o prihajajočem izzivu, avgustovskem evropskem prvenstvu v Münchnu, dejal Čeh. »Prvi vrhunec atletske sezone je za nami. Nastopilo je deset atletinj in atletov, polovica se jih je uvrstila v finale. S tem smo izenačili dosežke Strakonice na Češkem so v prejšnjem tednu gostile letošnje največje padalsko tekmovanje – svetovno prvenstvo v skokih na cilj. Med 131 padalci z vsega sveta sta tekmovala tudi člana Aerokluba Ptuj Matej Kostanjevec in Peter Balta, ki sta tokrat nastopala v dresu reprezentance. Peter Balta je že vrsto let član slovenske reprezentance, tokrat pa se mu nastop na Češkem v zelo izenačeni konkurenci ni najbolje posrečil. V osmih skokih je skupno sicer zbral le 15 kazenskih centimetrov, kar ga je uvrstilo na zelo solidno 34. na svetu. Po posameznih serijah je odlični padalec tokrat dosegel naslednje rezultate: 2, 3, 1, 1, 1, 4, 1 in 2 kazenska centimetra. Manj izkušeni Matej Kostanjevec je z zbranimi 22 kazenskimi centimetri na koncu zasedel 58. mesto na svetu. V posameznih skokih je zbral 1, 3, 2, 3, 3, 3, 3 in 4 kazenske centimetre. Izmed Slovencev je bil najbližje medalji Matej Bečan, ki je z 10 kazenskimi centimetri na koncu zasedel nehvaležno 4. mesto. Za naslov svetovnega prvaka sta se tokrat borila Mathieu Guinde (Francija) in Mohamed Al Atas (Katar), ki sta po rednih osmih skokih zbrala osem kazenskih centimetrov. O naslovu svetovnega prvaka sta odločala dva dodatna skoka, pri čemer je bil boljši Guinde. s SP v Osaki 2007. Prepričan sem, da slovensko atletiko spet čakajo zlati časi, smo pa usmerjeni tudi naprej. Pred nami je EP v Münchnu in verjamem, da bodo športniki tam ponovili, če ne še izboljšali rezultate,« je ob uspehih dejal direktor zveze Jeraša. Predsednik strokovnega sveta Albert Šoba pa je poudaril, da je to eno najuspešnejših prvenstev doslej, primerljivo le s tistim v Osaki. Hkrati je dodal, da uspehi niso samoumevni, četudi so športniki dobro pripravljeni in dosegajo lepe uspehe. »Vsi so ponovili svoje dosežke, niti eden ni razočaral, morda je bil malo slabši samo en izid, a smo to pričakovali, ker smo tam osredotočeni na EP. A treba je opozoriti, da svetovna atletika napreduje z velikimi koraki, in če želimo slediti uspehom svojih atletov, se bo morala krovna zveza finančno zelo potruditi,« je povedal Šoba. Vodja ekipe na SP v Eugenu je bil trener Srđan Đorđević, ki je opozoril predvsem na to, da so imeli slovenski atleti v Oregonu slabe razmere za bivanje (v sobah brez klimatskih naprav so bile temperature preko 35 stopinj Celzija, op. a.), slabše kot tekmeci. Tudi on je poudaril, da je za njimi izjemno uspešno SP, ter dodal, da ima ta generacija možnost, da naredi še več: »A težko je doseči dva vrhova v nekaj tednih, tako da bo EP nova tekma. Nekateri so sicer že takoj bolj merili na to, tistim bo lažje. A prepričan sem, da to ni bila zadnja beseda te generacije.« STA Atletika z Tekmovanje Alpe-Adria Anej član zmagovite štafete V Trstu je konec tedna potekal četveroboj reprezentanc starejših mladincev in mladink ter mlajših članov in članic, na katerem so nastopile reprezentance Slovenije, Emilie - Romanje, Benečije in Furlanije - Julijske krajine. V dresu slovenske reprezentance je nastopil tudi član AK Ptuj Anej Čurin Prapotnik. Slovenski rekorder v teku na 100 metrov v konkurenci starejših mladincev je nastopil v štafeti 4 x 100 metrov, ob njem so nastopili še Jernej Gumilar (Mass), Andrej Skočir (Posočje) in Timotej Cvelbar (Šentjernej). Mladi Slovenci so svoje delo opravili z odliko in so zanesljivo zmagali. Rezultati, štafeta 4 x 100 m: 1. Slovenija 2. Emilija - Romanja 3. Furlanija - Julijska krajina 4. Benečija Ekipno Slovenci v deseterici najboljših Foto: osebni arhiv Peter Balta med nastopom na svetovnem prvenstvu na Češkem. Ob posameznih nastopih se je 23 reprezentanc potegovalo tudi za naslov svetovnega ekipnega prvaka. Slovenska reprezentanca, ki so jo sestavljali Peter Balta, Matej Bečan, Roman Karun, Igor Primc in Matej Kostanjevec, je z zbranimi 54 kazenskimi centimetri zasedla končno deseto mesto. Naslova svetovnih ekipnih prvakov v padalstvu v skokih na cilj so se veselili domačini. Reprezentanca Češke je skupaj zbrala 33 kazenskih centimetrov. David Breznik 40,97 41,43 41,54 41,82 JM Foto: AZS Anej Čurin Prapotnik in Jernej Gumilar COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 8. 7. 2022 Šport, šport mladih 16 stran 16 petek z 29. julija 2022 Tenis z Mednarodni turnir Žiga Kovačič med dvojicami do finala V Sloveniji je potekala serija moških profesionalnih ITF-turnirjev (Velenje, Litija, Radomlje). Zadnja postaja je bila v preteklem tednu v Radomljah, kjer je nagradni sklad znašal 25.000 dolarjev. Slovenci so znova odigrali vidno vlogo. Izmed članov TK Terme Ptuj so nastopili Filip Jeff Planinšek, Tilen Kovač in Žiga Kovačič. Odmevna zmaga Planinška Jeff je med posamezniki suvereno opravil s kvalifikacijami, kjer je premagal tekmeca iz Grčije (Michalisa Sakellaridisa) in Slovenije (Nejca Škorjanca). Izjemno lepo presenečenje je pripravil v prvem krogu glavnega turnirja, kjer je izločil tretjega nosilca turnirja, turškega predstavnika, 23-letnega Ergija Kirkina, trenutno kar 270. igralca sveta! Dve leti mlajši Planinšek se je pred tedni šele uvrstil na ATP-lestvico, zaseda pa 1147. mesto. V drugem krogu se mu je že nekoliko poznala utrujenost po številnih nastopih v zadnjih tednih (med drugim je osvojil naslov poletnega članskega državnega prvaka), zato mu je nadaljnji preboj preprečil leto mlajši Brazilec Nicolas Zanellato (947.). Tilen Kovač je svojo pot med posamezniki končal v prvem krogu kvalifikacij. Žiga Kovačič je nastopil le med dvojicami, kjer je zaigral z nekdanjim klubskim soigralcem, trenutno članom ŽTK Maribor Janom Kupčičem (pred tedni sta osvojila naslov državnih prvakov, op. a.). Kombinacija se je izkazala za zelo čvrsto in konkurenčno tudi na tem veliko višjem rangu tekmovanja, saj je vknjižila tri zaporedne zmage in se prebila vse do zaključnega dvoboja turnirja dvojic! Na tej poti sta Kovačič in Kupčič izločila druga (Italijana Davida Pozzi- ITF-turnir v Radomljah (nagradni sklad 25.000 dolarjev), dvojice: 1. krog: Kovačič/Kupčič – Sikharulidze/Vaitiekunas (Gruzija/Litva) 6:3, 6:1; četrtfinale: Kovačič/Kupčič – Pozzi/Virgili (Italija, 2.) 6:1, 6:2; polfinale: Kovačič/Kupčič – Bobrov/Bybel (Rusija/ZDA, 3.) 4:6, 6:4, 13:11; finale: Kovačič/Kupčič – Haliak/Ninčević (Belorusija/Hrvaška, 4.) 6:7(2), 6:4, 4:10. Posamezniki: 1. krog: Planinšek – Kirkin (Turčija, 3.) 7:6(5), 6:4; 2. krog: Planinšek – Zanellato (Brazilija) 4:6, 3:6. ja in Augusta Virgilia) in tretja nosilca (Rusa Bogdana Bobrova in Američana Nicholasa Bybela), kar samo potrjuje njuno dobro igro. Tudi v finalu sta bila vsaj enakovredna tekmeca belorusko-hrvaški dvojici, ki sta jo sestavljala Mikalai Haliak in Frane Ninčević. Dvoboj sta pripeljala do odločilnega podaljšanega »tie-breaka«, kjer pa sta bila nekoliko izkušenejša tekmeca (oba sta stara 23 let, na drugi strani jih imata Žiga 20 in Jan 21) močnejša ... Za Žiga Kovačiča, ki je pred letošnjo sezono dal študiju prednost pred teniško kariero, je bil to sploh prvi nastop v članski konkurenci na turnirjih serije ITF. Na turnirju je od Slovencev najbolje nastopil Sebastjan Dominko iz ŽTK Maribor (v zadnjem času je treniral tudi v skupini z Zoranom Krajncem), ki se je prebil do polfinala. Tam ga je ustavil kasnejši zmagovalec turnirja Oleksandr Ovcharenko (484.). JM Jan Kupčič in Žiga Kovačič Kolesarstvo z Kriterij in nočni kriterij Kranj 2022 Tudi na Gorenjskem do stopničk Mladi kolesarji Perutnine Ptuj so se v soboto udeležili kriterija v Kranju. V zelo vročem popoldnevu so nanizali kar nekaj odličnih rezultatov. »V kategoriji dečkov C je bil Matija Lačen 13., Miha Kirbiš 18., Andraž Mahorič 20. in Maks Nahberger 21. Pri deklicah C je bila Kaja Adam druga, Živa Bohak četrta in Hana Štumperger peta. David Adam si je pri dečkih B privozil četrto, Nik Vidovič sedmo in Tai Nahberger 17. mesto. Pri dečkih A je po točkah za las zmagal Nik Muršec, 14. mesto si je privozil Miha Bošnik, Jan Kirbiš je bil 25., Lucian Kostanjevec je končal na 27. in Nik Kolbl na 29. mestu. Hana Jeromel se je uvrstila na tretje mesto v kategoriji deklic A. Za mladince je ta dirka štela za državno prvenstvo v kriteriju. Med mlajšimi mladinci si je Jon Pritržnik priboril tretje mesto. Med starejšimi mladinci je Jure Majnik končal na petem, Primož Kirbiš na šestem, Ino Gorjanc na sedmem, Matic Erjavec na 24. in Žiga Kelner na 27. mestu,« je o dirki poročal trener Miran Kelner. UR Foto: Damjan Adam Nik Muršec je zmagal v konkurenci dečkov A. Športni napovednik Nogomet z 1. SNL RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 20.15: Gorica – Kalcer Radomlje; V SOBOTO OB 20.15: Domžale – CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 17.30: Olimpija – Bravo; OB 20.15: Koper – Maribor, Celje – Mura. 2. SNL Foto: Damjan Adam Najboljši trije v državnem prvenstvu v kriteriju; 3. mesto je osvojil Jon Pritržnik (KK Perutnina Ptuj). Športno plezanje Foto: Matej Planko Tekma za svetovni pokal z Gorenjske na Obalo, iz dvorane na prosto RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 18.00: Beltinci Klima Tratnjek – Rudar Velenje; OB 19.00: Krka – Brinje Grosuplje; V SOBOTO OB 17.30: Krško – Aluminij, Jadran Dekani – Kety Emmi Bistrica, Roltek Dob – Fužinar Vzajemci; OB 18.00: Primorje – Nafta; V NEDELJO OB 17.30: Vitanest Bilje – Triglav Kranj; OB 18.00: Ilirija – Rogaška. Letos se bo 26. tekma svetovnega pokala v športnem plezanju iz Kranja prestavila v Koper, iz dvorane na prosto. Nova plezalna stena Plezalnega centra Koper – Plus Climbing bo 2. in 3. 9. gostila največja imena športnega plezanja. Slovenska reprezentanca v športnem plezanju sodi v sam vrh tega športa in končno je tudi Slovenija dobila infrastrukturo, primerno za tekmovanja na najvišji ravni. Plezalni center Koper – Plus Climbing se ponaša z novo zunanjo plezalno steno, ki bo skupaj s plezalnim centrom združevala discipline balvanskega, hitrostnega in težavnostnega plezanja. Člani slovenske reprezentance bodo imeli na voljo najboljše pogoje za trening. Prav vsi se veselijo tekme in treningov na novi steni. »Odlično je, da smo v Sloveniji dobili tako dobro steno, saj smo v primerjavi z drugimi državami v ve- Konjeniški šport z V nedeljo kasaške dirke v Ljutomeru V sklopu praznika občine Ljutomer bo ljutomerski kasaški klub v nedeljo, 31. 7., pripravil kasaške dirke, na katerih bo v sedmih točkah nastopilo 60 kasačev iz vseh slovenskih klubov in društev. V središču pozornosti bosta dve kvalifikacijski dirki za udeležbo na slovenskem kasaškem derbiju, ki bo 21. avgusta v prleški prestolnici. V vsaki dirki se bo na 2600 metrov dolgi stezi merilo enajst štiriletnih kasačev, v finalni obračun pa se bo uvrstila dvanajsterica. Nedeljske dirke (začetek ob 15. uri) bo obogatila tudi slovesnost ob desetletnici muzeja o ljutomerskih kasačih. likem infrastrukturnem primanjkljaju. Verjamem, da bomo sedaj lahko v Sloveniji naredili več kakovostnih treningov. Hkrati pa upam, da je ta projekt spodbudil tudi ostale občine v izgradnjo podobnih projektov, saj zanimanje za plezanje raste, tako pri nas kot po vsem svetu,« je veselje nad novo pridobitvijo izrazil selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren. Po 25 letih se karavana in z njo tekmovanja selijo iz Kranja na Obalo. Nova plezalna stena, ki je primerljiva s podobnimi v tujini, bo v začetku avgusta namenjena treningu reprezentance, 2. in 3. septembra pa bo na njej tekma svetovnega pokala. »Po večkratnih priporočilih in opozorilih Mednarodne plezalne zveze, da stara plezalna stena v Kranju ni več primerna za tekmo svetovnega pokala, smo lahko letos tekmo za svetovni pokal v težavnostnem plezanju končno prestavili na novo lokacijo, na novo zunanjo plezalno steno v Koper. S tem se bo raven tekmovanja dvignila za več stopničk. JM, NŠ Poleg tega, da bo nova plezalna stena tekmovalcem ponudila najboljše pogoje, bo v Kopru lahko tekmo spremljalo tudi veliko večje število gledalcev. Skupaj z Mestno občino Koper pripravljamo dvodnevni plezalni program, ki bo namenjen širši javnosti,« je tekmo napovedal organizacijski vodja tekmovanja Matej Planko. V petek, v času kvalifikacij, bo program namenjen osnovnošolcem. Imeli bodo možnost preizkusiti plezanje na mobilni plezalni steni in sodelovati v mini olimpijadi. Že v petek zvečer bo polfinale najboljših. V soboto popoldne bo rekreativno tekmovanje v hitrostnem plezanju, zvečer pa veliki finale v težavnosti za najboljše športne plezalce sveta. S tem še ne bo konec dogajanja, za zaključek pestrega dogajanja pripravljajo koncert priznane glasbene skupine. Oba dneva bodo lokalni ponudniki predstavljali svoje izdelke in storitve, prav tako se bodo predstavili tudi partnerji dogodka. UR Štajerski TEDNIK petek z 29. julija 2022 petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 17 Za kratek čas 17 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Romantični večeri v dvoje vas bodo pomladili. Mnogi bodo obujali spomine na preteklost in se predajali čarom poletnih noči. Rešitev na delovnem mestu prinese iskren pogovor. Zdi se, da vas spremlja nekaj finančnega ravnovesja. Če vam je ostalo še kaj dopusta, se odpravite taborit! BIK (21. 4. – 20. 5.) Prvotno je bil pinčev 'kosmati brat', s katerim je kot podganar po južnonemških kmečkih dvoriščih ali v mestnih hlevih lovil miši in podgane, leta 1882 pa jih je Max Hartenstein začel načrtno vzrejati, njihove 'brate' pa so v register pasem vpisali kot nemške špice. Njegova trda, resasta dlaka z gosto podlanko je črna, ali pa barve popra in soli. Psi obeh spolov zrastejo od 45 do 50 cm in tehtajo približno 15 kg. Njihova življenjska doba je nad 15 let. Ostal je prvobiten pes, ki potrebuje tesen stik z družino. Je temperamenten, pozoren, rad se uči in je neustrašen. Je vedno čuječ in pripravljen stopiti v bran, vendar ni popadljiv, čeprav se včasih rad stepe. Potrebuje redno zaposlitev, najbolje s pasjim športom, in dosledno, a ne trdo vzgojo. S pravočasno socializacijo in poslušnostjo je mogoče ukrotiti tudi njegovo veselje do pretepanja. EGEDE, Hans - apostol Grenlandije, vodja eskimskega misijona (1686-1758), ESK - reka na jugu Škotske, IKAKO - tropsko drevo z okusnimi sladkimi plodovi, kokosova sliva Energičen teden in vsak dan boste znova zgodaj zavihali rokave in se lotili obveznosti ter projektov, ki so tako ali drugače sestavni del življenja. Romantika bo nekaj, kar vas bo ozdravilo, počasi je čas, da negujete notranjega otroka v sebi. Vabilo vas bo tisto, kar vam je neznanka. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Naredili boste več pomembnih načrtov in tako poskrbeli, da se bodo stvari zasukale in premaknile na tisto mesto, kamor sodijo. Nakazano je, da morda stvari nekoliko bolj premislite in da uživate v okrilju doma. Spoznali boste, kako malo je potrebno za osebno srečo. RAK (21. 6. – 22. 7.) Hrvaška z Pica iz pekarne na Hvaru zaradi zasoljene cene podira rekorde Velika pica za – 500 kun ali 67 evrov V pekarni na Hvaru prodajajo jumbo pico za 500 kun. »Nedavno je turist s čolna kupil kar 20 kosov,« je ob potrditvi te cene povedal lastnik pekarne. Že večkrat smo poročali o visokih cenah hrane in pijače na Hrvaškem, a po poročanju Slobodne Dalmacije je absolutni rekord dosegla cena pice iz pekarne Riva na Hvaru. Gre za običajno pekarnico, pojasnjuje hrvaški časopis, z neobičajno ceno tako imenovane jumbo pice – stane 500 ali še več kun, kar je dobrih 67 evrov. Kot je povedal lastnik pekarnice, se cena pice spreminja glede na uro v dnevu, kupujejo pa jo predvsem tujci. Lastniki pekarno vodijo že 25 let in pravijo, da so cene vedno visoke, a jim strank kljub temu ne zmanjka. Večinoma so to tujci, teh je kar 95 odstotkov. In nikoli ni bilo težav, je pojasnil Marjan Lekaj, brat lastnika hvarske pekarne z verjetno najdražjo pico v državi. »To je stara cena, to vsi vedo,« pravi in dodaja: »Jumbo pica margerita stane 320 kun, jumbo feferoni 400 kun, na voljo pa je tudi jumbo hvarmix po ceni 480 kun.« Po 18. uri cena raste Povedal je še, da cena pice čez dan naraste. Od 18. ure je namreč V vas se bo prebudila intuicija, okrepite lahko neko magnetno privlačnost. Čeprav boste nekoliko zaskrbljeni, vam zvezde zagotavljajo, da bo zaključek zelo pozitiven. Dogodilo pa se bo, da imate veliko dela in obveznosti. Ljubezen bo nekaj, kar iščete – in tudi najdete. LEV (23. 7. – 22. 8.) Poletne dni preživite zelo dinamično in poskrbite, da vam ne bo dolgčas. Notranji ponos vam bo dal poleta in tako se soočite s tistim, kar vam je neznanka. Potrebovali boste tudi varnost in jo našli pri ljubljeni osebi. Ugodno je za nakupe, le mejo si morate vnaprej določiti. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Foto: Pexels.com hvarsko testo za pico z dodatki še dražje. »Če je od 6. do 18. ure 400 kun, potem je po šesti uri zvečer 480 kun. Nočni hvarmix je več kot 500 kun,« pravi Lekaj, ki je sicer na koncu le popustil za »domače« in jim menda ponudil malo nižjo ceno. Pico kupujejo tako stari kot mladi, slednji pogosteje. Ljudje so preprosto pripravljeni plačati tak znesek, trdi Lekaj, za nekatere to pač ni draga pica. »Pred kratkim je moški s čolna kupil 15 oziroma 20 jumbo pic. Najprej 15, čez dve uri pa še pet kosov. Ampak kot ’pizzacut’. Prvi račun 4900, drugi 2400 kun, vse skupaj 7300 kun,« se pohvali in doda, da je pred dvema dnevoma ista oseba naročila pice za 3500 kun: »Ni problema. Sprejemamo gotovino in kartice. Fiskalni račun, cenik, vse je znano.« Eva Jandl Ugodne planetne povezave v ljubezni vam bodo vlile upanja in zaupanja. Spoznali boste, da potrebujete družbo in da ste kot vsak človek tudi vi družabno bitje. V odkritem prijateljskem pogovoru odkrijete marsikaj o sebi. Čudeži pa se dogajajo vsak dan – le s srcem je treba pogledati. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Življenje se vam bo navidezno ustavilo in imeli boste priložnost, da pokukate v labirint lastne osebnosti. Občutite povezanost nevidnih energij in se poglobljeno lotite raziskovanja sveta duhovnosti in ezoterike. V ljubezni bo vladala tišina in v službi nemir – šteje srednja pot. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Poglobite se v etnografsko raziskovanje in se doma ločite od tistih stvari, ki jih ne potrebujete ali so tako ali drugače preživele svoj namen. Privlačila vas bo družba in držali se boste tiste stare in preizkušene poti. Toda poti usode so različne in že v tem tednu vas obišče sreča. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Moč dinamične energije se bo stopnjevala in širila. Pogumno se odpravite naprej in raziskujte vse tisto, kar vam je tako ali drugače neznanka. V življenju je med drugim pomemben trden namen. Veliko prijetne in spodbudne energije je razbrati v povezavi s službo. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Spremljala vas bo čarobna energija in tako boste kos vsem nalogam in obveznostim. Zvezde vam zagotavljajo, da se bodo samski kmalu zaljubili in uživali čarobnost ljubezni, vezani pa spoznavali koristi ljubezni. Še najbolj pa bodo uživali tisti, ki opazujejo turkizno morje! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Na delovnem mestu se bo od vas veliko zahtevalo. Toda zadevam boste kos in mnogo energije vam bo ostalo še za urejanje doma. Družinsko ozračje bo zelo pisano in skozi diplomacijo, ki se je poglobljeno učite, lahko dosežete ravnovesje. Iz majhnega raste veliko! RIBI (19. 2. – 20. 3.) Mnogi bodo imeli priložnost, da slišijo rasti travo, zaljubili se boste in predajali občutkom življenja. Bodite odprti in verjemite v to, da vas val sreče še čaka in da konec koncev že trka na vaša vrata. Izkoristiti čas tudi za razvajanje, in če se le da, odložite delovne obveznosti. Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 29. julija 2022 Ptuj z Milan Trol kritično o konceptu Ptujske poletne noči 2022 Razočaran, ker ne bo odrov po ulicah in pred Mestno hišo »Ptujska poletna noč je tradicija, tradicije pa se ne spreminja. Na Ptuju pa delamo nasprotno, želimo ukiniti nekaj, kar je tradicionalno in kar je imelo podporo pri obiskovalcih od blizu in daleč. Ptujska poletna noč je velika zabava na ptujskih ulicah in trgih. Zdaj pa želimo to veliko prireditev oz. zabavo z velikih odrov na ulicah ter trgih prenesti na male odre na terase gostiln. To pomeni, da se ne bodo mogli zabavati vsi, ki bodo prišli, ker enostavno ne bo prostora,« pravi letošnji izbrani organizator Ptujske poletne noči Milan Trol. Dodaja, da so se na razpis prijavili predvsem zaradi tega, da Ptujska poletna noč ne bi ostala brez edinega večjega odra, na katerem nastopajo glasbeniki: »Če ukinjamo odre na posameznih ptujskih trgih in ulicah, to ne more biti več Ptujska poletna noč, ki smo jo poznali do leta 2019.« Veliki oder na tržnici, pred Mestno hišo ga ne bo »Če se tik pred zdajci karkoli spreminja, gre v napačno smer. Ptujska noč je Ptujska noč. Pomeni zabavo, druženje, veseljačenje, ponudbo hrane, pijače, glasbeni- Foto: Črtomir Goznik Milan Trol, samostojni podjetnik z dejavnostjo organizacije prireditev in koncertov: »Kot vse kaže, je velika zabava za Ptuj postala problem, ki ga lahko 'rešijo' le terase in nadzorovana zabava.« ke na odru. Vsi gostinci v starem mestnem jedru že leta in leta pomembno prispevajo k mestni ponudbi. Naredili so Ptujsko poletno noč, prepoznavno dogajanje. Vse, kar bi sedaj nekdo želel spreminjati in dopolnjevati, vsiljevati v ta koncept, po mojem mnenju ni prava pot. Vemo, da Ptujsko poletno noč ob lepem vremenu obišče 10.000 in več domačinov ter obiskovalcev od drugod. Lahko povem, da me iz cele Slovenije kličejo prijatelji, kdaj bo letos velika zabava na ptujskih ulicah in trgih, kdo bo nastopil, kakšna bo ponudba ... Osebno sem prepričan, da pri Ptujski poletni noči ni kaj spreminjati. Če pa že, si omislimo ob tej zabavni prireditvi še nekaj drugega, ne pa ravno na ta dan mešati jabolk in hrušk,« izpostavlja Trol. V podjetju Milana Trola so sicer prepričani, da bodo prireditev na tržnici skupaj s podjetjem Kreativno mesto izpeljali kakovostno in varno. »Po občinski proslavi v petek bosta na tržnici nastopili skupini Gadi in Smile, čeprav to najprej ni bilo predvideno, v soboto pa Upanje, Ines Erbus, in kar je bila že tra- Foto: Črtomir Goznik Do leta 2019 je bila Ptujska poletna noč ena velika zabava na ptujskih ulicah in trgih. dicija zadnjih let na Ptujski poletni noči, Drugo dugme. S podizvajalci bomo poskrbeli tudi za ponudbo hrane in pijače, primerno tovrstni prireditvi,« je povedal Milan Trol. Ptujska poletna noč mora biti odprta za vse Mestna tržnica na Ptujsko poletno noč ne bo ograjena. Ptujska poletna noč mora biti vedno odprta za vse, ki se želijo to noč zabavati. Lepo je videti ljudi, ki krožijo po mestu, se ustavijo na drugih prizoriščih, v lokalih, kjer se vsak po svoje trudi za kar najboljšo ponudbo. Ravno to kroženje, povezovanje, druženje na Ptujski poletni noči je za Milana Trola poseben čar. Res je lepo videti polne ulice in trge na praznični dan oz. noč. Osebno bi si želel, da bi odri iz prejšnjih let ostali, to da prireditvi čar, prav tako tudi več nastopajočih. Nerazumljivo je, da ni odra na Mestnem trgu, kjer je vedno stal. Zdaj na njegovo mesto prihajajo drugi ponudniki, ki so na neposredna konkurenca gostincu na tem prostoru.Ta sprva naj ne bi smel postaviti niti jurčka. Ker mesto dokumenta o tem, kdaj in kje ter pod kakšnimi pogoji se postavljajo jurč- ki, nima, bo vsaj enega, kot kaže, lahko postavil, prav tako tudi čisto majhen odrček, da bo viden DJ. Gostincem, ki so zgradili Ptujsko poletno noč, bi morali pustiti, da to delajo še naprej, ker znajo delati, ker s tem mestom živijo in v njem vidijo prihodnost, četudi imajo pri tem bolj malo mestne podpore, še pove Milan Trol. Z več komunikacije in rednimi srečevanji bi lahko mestu dali več. Žal pa je tako, da imajo sedaj prednost neki drugi projekti, tudi projekti iz drugih okolij, domači izvajalci pa ostajajo na stranskem tiru. MG Ptuj z O javnih prireditvah in prekomernem hrupu Naslov za pritožbe je občina Določene javne prireditve so zelo hrupne, zato nekaterim onemogočajo miren spanec. Nazadnje se je 'pritožil' krajan iz okolice Ptuja, ker njegova družina ni mogla spati. Želel je izvedeti, kdo je tisti, ki izdaja dovoljenja za tovrstne javne prireditve. Na Upravni enoti Ptuj jih ob izpolnjevanju vseh pogojev podpisuje vodja oddelka za upravno-notranje zadeve Boris Miočinović, vendar je občina tista, ki izda soglasje za prekomeren hrup. Če prireditelj formalno po zakonu izpolnjuje vse pogoje za izvedbo javne prireditve, so dolžni izdati dovoljenje za izvedbo le-te, sicer lahko državo toži. Če formalnih pogojev ne izpolnjuje (vloga za izdajo je prišla prepozno ali ni vseh soglasij), pa dovoljenja ne izdajo, je povedal Miočinović. Ena odločba lahko velja za več prireditev zator priložiti zahtevana soglasja, tudi dokazilo, da je o shodu oz. prireditvi pisno obvestil lokalno skupnost, in soglasje lastnika oz. upravljavca zemljišča oz. prostora, na katerem se organizira shod oz. prireditev. Število soglasij je odvisno od posameznega dogodka oz. njegove kvalitete. Od tega je odvisno tudi varovanje samega dogodka. Če gre za tekmo z visokim tveganjem, je npr. obvezno zagotoviti dve reševalni vozili. Pri tako velikih dogodkih je vedno prisotna tudi policija. V teh primerih se opravi tudi predhodna obravnava, na kateri so prisotni upravna enota, policija in organizator, prireditelj, da se dogovorijo za vse, kar je potrebno za varno izvedbo dogodka. To je bilo npr. še posebej potrebno, ko je Kurentovanje potekalo v šotoru. Sklepi obravnave so sestavni del odločbe. Občina odloča: spanje ali (hrupna) prireditev Če bo nekdo igral dve uri na neki terasi, posebnega soglasja ne potrebuje, enako velja za nastop v dvorani. Če pa gre za Ptujsko poletno noč in podobne dogodke, je potrebno soglasje pristojnega organa občine za prekoračitev ravni hrupa, kot določata zakon o varstvu okolja in uredba o načinu Zadnji primerljivi statistični podatki o tem, za koliko prireditev je UE izdala dovoljenje, so iz leta 2019, torej zadnjega 'predkovidnega' leta. V tem letu so izdali 176 dovoljenj oz. odločb. Ena odločba pa lahko velja za 10, 20 ali 50 in več prireditev, kot npr. za festival Arsana, festival Art Stays. Kakšno bo leto 2022 po številu dovoljenj za javne prireditve, v tem trenutku ni mogoče povedati. Vlog je v tem času, ko niso v veljavi nobene protikoronske omejitve, veliko. Število soglasij je odvisno od vrste dogodka Prošnji za izdajo dovoljenja za prireditev ali shod mora organi- Foto: Črtomir Goznik Boris Miočinović: »Če prireditelj formalno po zakonu izpolnjuje vse pogoje, smo dolžni izdati dovoljenje za izvedbo javne prireditve, sicer lahko državo toži.« Foto: Črtomir Goznik V letu 2019 je UE Ptuj izdala 176 dovoljenj za javne prireditve. uporabe zvočnih naprav. Prekomeren hrup z zvočnimi ali drugimi napravami pa je mogoče dokazati le z meritvami, ki bi jih moral nekdo predhodno naročiti. Pred leti so se vaščani v bližini steze za karting nenehno pritoževali zaradi hrupa ob dirkah, hrup je bil zanje moteč tudi, ko so trenirali. UE pa ni organ, ki bi preprečeval treninge, ker to ni javna prireditev. To je v pristojnosti inšpekcije. Vprašanje kakovosti življenja občanov je torej v pristojnosti občine, ki mora ugotoviti, ali je bolj pomembno, da večina ljudi normalno spi, da gre zjutraj lahko v službo, ali pa na kvaliteto življenja pomembno vplivajo tudi občasne prireditve, ki prinašajo veselje, pozitivno vzdušje in dobro voljo. Občina vselej, ko gre za javno prireditev, sodeluje s soglasjem, ko gre za poseg v njen prostor in za čezmeren hrup z zvočnimi ali drugimi napravami. Občan, ki ne more spati zaradi neke prireditve s čezmernim hrupom, se zaradi hrupa lahko pritoži. Pravi naslov je torej občina, uspešnost pritožbe pa je že vprašljiva, ker ni uradnih podatkov o izmerjenem hrupu. Izkušnje pa kažejo, vsaj v pretežni meri, na večjo prizanesljivost do izvedbe tradicionalnih dogodkov kot novejših, ki v tem prostoru nimajo tradicije. MG Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 19 Ljudje in dogodki petek z 29. julija 2022 19 Slovenija, Podravje z Lani soliden, letos pa precej slabši finančni položaj gospodinjstev Hrana še nikdar ni bila tako draga Skoraj tretjina slovenskih gospodinjstev je leto 2021 ocenila kot lahko oziroma zelo lahko za preživetje, kar po podatkih Statističnega urada RS pomeni, da je v primerjavi z letom 2020 bolje živela desetina družin. Letos je seveda povsem drugače, saj se draži tako rekoč vse. Prejšnji dve leti sicer nista povsem merodajni, saj ju je zaznamovala pandemija novega koronavirusa z lockdowni in drugimi omejitvami gibanja in druženja, zato je prenekateri družinski evro ostal neporabljen, preživetje gospodinjstev pa je zato postalo, statistično gledano, bistveno lažje. Bližamo se rekordni inflaciji iz 90. let Foto: L.C./M24 Zaenkrat (še) ne kupujemo manj Če želimo v trgovini napolniti voziček s hrano, bomo morali odšteti precej več denarja, kot smo ga zanjo namenili pred letom dni. Višje so cene vsega, od sadja do tobaka, najbolj, za četrtino, so se podražili olje in maščobe, kjer je absolutni rekorder jedilno olje. Hrana še ni bila tako draga, v zadnjih dveh desetletjih je dražja za skoraj 75 odstotkov! A kljub rasti cen na Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da se trgovci na prodajnih mestih še vedno soočajo z dobrim povpraševanjem, kar pomeni, da visoke cene niso bistveno pokvarile nakupnih namer potrošnikov. Po podatkih GZS tudi pri dobavah izdelkov in osnovnih proizvodov za zdaj ni težav, izjema so le zamude pri dobavi zabavne elektronike in novih motornih vozil. Lani si je lahko 72 odstotkov gospodinjstev privoščilo nepričakovane izdatke v višini 700 evrov, kar 80 odstotkov pa enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva, kar je sploh največ, odkar državni statistiki merijo ta podatek. Pri tem je treba dodati, da tako visok odstotek »dopustnikov« v lanskem letu ne gre na račun boljšega finančnega položaja družin, pač pa je v veliki meri posledica uvedbe turističnih bonov, zaradi katerih so se lahko v bistvu vsi, ki so to želeli, odpravili na zasluženi oddih. Od uvedbe evra je gibanje cen v Sloveniji in v celotnem evrskem območju zelo podobno. Cene življenjskih potrebščin so v primerjavi z lanskim majem v EU v povprečju zrasle za dobrih osem odstotkov, v Sloveniji pa celo za 8,7 odstotka. Starejši se spomnijo še višjih inflacij iz 90. let prejšnjega stoletja, ki so pogosto presegale 10 odstotkov (nazadnje septembra 1997 z 10,1 Foto: Pexels.com Zaradi izjemnih podražitev energenetov ljudje upravičeno zaskrbljeno pričakujejo jesen, ko se bo začela kurilna sezona. odstotka). Enako inflacijo kot pri nas so imeli v maju tudi v Nemčiji, medtem ko so daleč najvišjo izmerili v baltskih državah: Estoniji (20,1 %), Litvi (18,5 %) in Latviji (16,4 %), najnižjo pa na Malti (5,6 %) in v Franciji (5,8 %). Bodo radiatorji ostali hladni? Najbolj so se v zadnjem letu podražila goriva in hrana, zato ljudje upravičeno zaskrbljeno pričakujejo jesen, ko se bo zače- la kurilna sezona. Če si je lansko zimo lahko primerno ogrevano stanovanje privoščila velika večina gospodinjstev (98 %), obeti za letošnjo niso najboljši, saj že nekaj časa poslušamo priporočila o varčevanju, ki se mu glede na vse večjo draginjo sploh ne bomo mogli izogniti. Zato bosta prenekateri radiator ali peč ostala hladna oziroma v najboljšem primeru manj topla kot lani. Slovenci so v negotovosti tudi zaradi cen hrane, ki letijo v nebo, in cen pogonskih goriv, za katere upajo, da jih bo država še naprej brzdala. Pri gorivih sta se najbolj podražila zemeljski in mestni plin, in to za 59 odstotkov, s 43-odstotnim povišanjem pa sledita kurilno olje in daljinsko ogrevanje. Skoraj četrtino več je treba plačati za trda goriva, pa tudi za vožnjo je treba seči globlje v žep, saj je dizel dražji za 41 odstotkov, bencin pa za 35. Na ravni evrskega območja so se v enem letu prav tako najbolj podražili energenti, in sicer za slabih 40 odstotkov. Senka Dreu 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Markovci z Zagotavljanje pogojev za šport Za športno infrastrukturo 490.000 evrov V Markovcih so v zadnjih letih veliko pozornosti posvečali urejanju športne infrastrukture. Športni objekti, naprave in druga igrala so po oceni župana Milana Gabrovca dokaj enakomerni porazdeljeni po občini, pri tem pa so upoštevali velikost oz. število prebivalcev v posamezni vasi. Foto: EK Otroška igrala v Novi vasi V večini primerov so športna igrišča urejena v okviru športnih parkov, izjemoma pa tudi ob zaselkih in domovih gasilskih društev. Priljubljena so med vsemi generacijami. Prav zato si bodo v prihodnje prizadevali za izgradnjo večjega športnega centra po vzoru sosednje občine Gorišnica. Kot je razvidno iz podatkov, je v celotni občini športni dejavnosti namenjenih nekaj manj kot 100.000 m2 površin, kar na prebivalca znaša okoli 25 m2. Prav tako so poskrbeli za ureditev otroških igrišč z igrali, ki so priljubljena predvsem pri najmlajših. V zadnjem mandatu so za nakup otroških igral porabili nekaj manj kot 50.000 evrov. V sosednji Gorišnici so npr. prva otroška igrala pridobili komaj letos. V zadnjih dveh letih so nekaj manj kot 30.000 evrov namenili urejanju fitnesov na prostem (Zabovci, Bukovci, Nova vas). Letos nameravajo naprave za fitnes postaviti še v drugih va- Sredstva za ureditev športne infrastrukture Leto 2018 2019 2020 2021 2022 Višina sredstev v € 98.190 60.260 114.000 172.000 489.600 Vir: občina Markovci seh (Stojnci, Prvenci, Sobetinci, Strelci, Borovci). V proračunu so za ta namen zagotovili 120.000 evrov. V Markovcih bodo prenavljali celotno športno igrišče, zato bodo fitnes naprave na tem območju postavili v prihodnjem letu. Še letos pa imajo namen zgraditi dva asfaltna pumptrack poligona, in sicer ob športnem igrišču v Bukovcih ter Prvencih. V Zabovcih so ga odprli že v lanskem letu. Iz leta v leto več sredstev namenjajo za ureditev športne infrastrukture – v letu 2018 je ta znesek znašal okoli 100.000 evrov, lani 172.000 evrov, letos pa nekaj manj kot pol milijona evrov. Estera Korošec 3RPRGQDLQXGREQDREODËLOD]D šolo v Qcenter Ptuj 9QDMYHËMHPQDNXSRYDOQHPVUHGLŕËXQD3WXMX4FHQWUXQD3XKRYLVRSRVNUEHOLGD ERVWHSUDYRËDVQRNXSLOLYVDREODËLODNLMLKRWURFLSRWUHEXMHMRSUHG]DËHWNRPQRYHJD ŕROVNHJDOHWD —†‘„‘ ’‘«—–Œ‡ ˜ 摎•‹Š Ž‘’‡ŠǤ ”‹ Œ‹Š †‘„‹–‡ ‡Š‡ ‹ —†‘„‡ –”‡‹”‡ǡ ’‹•ƒ‡ ƒŒ«‡ǡ •’‘†Œ‡ ’‡”‹Ž‘ ‹ „”‡œ”‘ƒ˜‹‡Ǥ ‘†‘„ƒ ‹‹ ‹æ‡ ‹ ‘†ƒ‘„Žƒ«‹Žƒœ‘–‹˜‹ƒ”˜‡Ž ali Jurassic World bodo otrokom —†‹Ž‹†‘„”‘’‘«—–Œ‡ǡ‹‰ƒ„‘†‘ V prodajalni KIK boste našli †‘’‘Ž‹Ž‹ æ‡ —†‘„‹ «‡˜ŽŒ‹ œƒ ‘†ƒ ‹ —†‘„ƒ ‘„Žƒ«‹Žƒ ‹œ ˜•ƒ†ƒǤ‡’ —˜ƒ•«ƒƒ–—†‹ jesenske kolekcije, tudi s pri- ’‡•–‡”‹œ„‘””ƒœŽ‹«‹Š’‘–”‡„æ«‹ ŽŒ—„ŽŒ‡‹‹Ž‹ ‡«‹‹‘–‹˜‹ǡ‹ œƒ摎‘Ǥ Œ‹Š ‘–”‘ ‹ ƒ”ƒ˜‘•– ‘„‘ā—Œ‡Œ‘ǣ ƒ«‡ ƒ ’ƒ–”—ŽŒ‹ǡ ’‹†‡”ƒǡ ‹‹‹æƒ‹‡†‡‘”ƒŽŒ‡•–˜‘Ǥ ƒ˜‘ŽŒ‘•‘—†‘„‡†‡Ž‹æ‡’ƒŒkice, otroško spodnje perilo do ˜‡Ž‹‘•–‹ͷͼͺǡ’”‹Œ‹Š’ƒ†‘„‹–‡ –—†‹ †‡Ž‹æ‡ ‘†”«‡ ‹ ‘–”‘捇 ‘‰ƒ˜‹ ‡Ǥ ƒ Œ‹Š‘˜‹Š ’”‘†ƒŒ‹Š ’‘Ž‹ ƒŠ •‘ ā‡ •‘ˆ–•Š‡ŽŽ Œƒ‡ǡ«‡˜ŽŒ‹‹撑”–‹ ‘’ƒ–‹ǡ’ƒ –—†‹ƒŠ”„–‹‹Ǥ Ǧ—’ƒ•‡˜‡da dobite tudi šolske materiale V trgovini Mana •‘ ā‡ ’”‹’‹˜•‡œƒ—•–˜ƒ”ŒƒŒ‡Ǥ Pepco „‘•’‡•–”‘’ƒŽ‡–‘‘„Žƒ«‹Ž ”ƒ˜ŽŒ‡‹ ƒ Œ‡•‡Ǥ ƒ Œ‹Š‘˜‹Š œƒ†‡Ž‹ ‡‹†‡«‡’‘•”„‡Žœƒ ’‘Ž‹ ƒŠ •‘ ā‡ Œ‡•‡•ƒ ‘„Žƒ«‹Žƒ œ †‘Ž‰‹‹ ”‘ƒ˜‹Ǥ ƒ †‡Ž‹ ‡ ‹ƒŒ‘’‡•–”‘‹œ„‹”‘ƒŒ«ǡŽ‡‰‹  ‹ —†‘„‹Š –”‡‹”ǡ ’ƒ –—†‹ œƒ ˆƒ–‡ Œ‡ ’‘—†„ƒ œ‡Ž‘ ”ƒœ‘lika, saj boste pri njih našli tre‹”‡ǡ ƒŒ«‡ ‹ œƒ†Œ‡ «ƒ•‡ œ‡Ž‘ ’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡‡ ̹ƒ’— ƒ”Œ‡̹Ǥ ƒ •’”‘櫇‘’‘«—–Œ‡„‘’‘•”„‡Ž‘ ‡Š‘ •’‘†Œ‡ ’‡”‹Ž‘ǡ ˜ ƒ‹ ’ƒ‹ƒŒ‘–—†‹˜‡Ž‹‘‹œ„‹”‘’‹āƒ ‹‘‰ƒ˜‹ Ǥ Tudi v prodajalni Sinsay Œ‡ ā‡ ˜•‡ƒ”‡†œƒœƒ«‡–‡摎‡Ǥ‘Ž‡‰ šolske galanterije – peresnic, ƒŠ”„–‹‘˜‹’‹•ƒŽȂ‹ƒŒ‘’‘Ž‹ ‡ „‘‰ƒ–‘ œƒŽ‘ā‡‡ œ ‘„Žƒ«‹Ž‹ǡ ‹Œ‹Š„‘†‘‘–”‘ ‹œ˜‡•‡ŽŒ‡‘•‹Ž‹˜摎‘Ǥ”‹Œ‹Šā‡ŽƒŠ‘—’‹–‡ †‡„‡Ž‡Œæ‡ ’—Ž‘˜‡”Œ‡ǡ †‡Ž‹ ‡ „‘†‘ ƒ˜†—懐‡ ƒ† ‘Ž‡ ‹Œ‘ ƒ –‘ Š‘‘Žǡˆƒ–Œ‡’ƒ„‘†‘ ˜‹†‡œ —«‡Œƒ‘˜ †‘’‘Ž‹Ž‹ • •”ƒŒ«ƒ‹‹„”‡œ”‘ƒ˜‹‹˜‹†‡œƒ ƒ†‡›Ǥƒ—†‘„‡‘”ƒ˜ ‹•ƒ›—’‘•”„‹Œ‘懕撑”–‹‹ «‡˜ŽŒ‹‹•—’‡”‰ƒ‹Ǥ ƒŒ ‘–”‘ ‹ ˜ ‘˜‘ 摎•‘ Ž‡–‘ ˜•–‘’‹Œ‘ ˜ —†‘„‹Š ‹ ‘†‹Š ‘„Žƒ«‹Ž‹Š ‹œ ’”‘†ƒŒƒŽ  ‡–”ƒ –—ŒǤ Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 Zdravstveni globus 20 stran 20 petek z 29. julija 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Sladki koren v domači lekarni Srčno popuščanje (1. del) Srce je osrednji organ srčno-žilnega sistema, ki deluje kot črpalka, ki črpa kri po telesnem žilnem obtoku. Sestavljeno je iz mišičnega in vezivnega tkiva, razdeljeno pa v štiri votline, levi in desni preddvor ter levi in desni prekat. Preddvora in prekata ločujeta zaklopki. Ko srce zaradi kateregakoli vzroka ni več sposobno načrpati dovoljšnje količine krvi, da bi z njo oskrbelo celoten organizem, nastopi bolezensko stanje, ki ga imenujemo srčno popuščanje. Gre za dokaj razširjeno bolezen, saj je prisotna pri enem do dveh odstotkih odrasle populacije v razvitem svetu in naraste na več kot deset odstotkov pri starejših od 70 let. Bolezen prepoznamo po tipičnih simptomih in znakih, med katerimi so najpogostejši težko dihanje oziroma občutek težke sape pri telesnem naporu ali v mirovanju, otekanje spodnjih okončin, težka sapa pri ležanju na hrbtu z ravnim vzglavjem, utrujenost. Najpogostejši vzroki za nastanek srčnega popuščanja so aterosklerotična bolezen srčnih arterij, nezdravljen oziroma slabo urejen povišan krvni tlak, bolezni zaklopk, prekomerno uživanje alkoholnih pijač ali izpostavljenost drugim toksičnim snovem, npr. določenim vrstam kemoterapije pri zdravljenju rakavih obolenj. Med manj pogoste vzroke pa uvrščamo različne okužbe srčne mišice, prirojene strukturne bolezni srca, srčnih zaklopk ali srčne mišice, izpostavljenost drugim škodljivim toksinom, motnje srčnega ritma, nalaganje nenormalnih snovi v srčni mišici. Srčno popuščanje je torej v večini primerov posledica drugih bolezenskih stanj ali dejavnikov tveganja, ki dolgoročno škodljivo vplivajo na srce in na COLOR CMYK Foto: lekarnar.com Foto: Črtomir Goznik različne načine povzročijo njegovo oslabljeno delovanje. Aterosklerotična bolezen srčnih arterij lahko povzroči kritično zoženje arterij, ki oskrbujejo srčno mišico, in s tem oslabi delovanje same srčne mišice. Kot skrajna oblika zoženja oziroma zapore srčnih arterij nastopi srčni infarkt, pri katerem lahko pride do odmrtja manjšega ali večjega področja srčne mišice. Ta del mišice se potem slabše krči ali pa se sploh ne krči. Tako prizadeto srce posledično iztisne manj krvi. Povišan krvni tlak obremenjuje srce kot črpalko, kajti srce je primorano črpati kri proti povišanemu pritisku, kar dolgoročno povzroči zadebelitev srčne mišice, s tem pa srčna stena postane bolj toga, zato je moten vtok krvi v srce. V tem primeru je torej moteno polnjenje srca. Srce si lahko predstavljamo kot črpalko s štirimi nepovratnimi ventili. Pri bolezni zaklopk pride do okvare ventilov, tako da zaklopka ne tesni dovolj in se v tem primeru kri vrača nazaj iz prekatov v preddvore oziroma iz pljučne arterije ali aorte nazaj v prekate. Po drugi strani lahko pride do prekomernega »tesnjenja« zaklopke oziroma do prekomerne zožitve zaklopke, zaradi česar mora srčna mišica črpati z večjo močjo, da kri prečrpa preko tako okvarjene zaklopke. Delovanje srčne mišice lahko oslabijo posamezne učinkovine, ki jih vnesemo v telo s prekomernim uživanjem alkohola, določenih prepovedanih drog (kokaina, amfetaminov ...) in različnih kemoterapevtikov. Primož Horvat, dr. med., spec. interne medicine Sladki koren pri nas še ni dobro poznana rastlina, a spada med zelišča, dobrodošla v vsaki domači lekarni, saj ima izjemno veliko koristnih učinkovin. Gre za trajnico, velikokrat tudi polgrm z olesenelimi, znotraj rumenimi podzemnimi deli, ki lahko poženejo tudi do dva metra dolge plazeče veje. Kot že ime pove, uporabljamo korenine, ki so sladkastega, a tudi nekoliko trpkega okusa. Uporablja se predvsem kot naravno sredstvo za lajšanje izkašljevanja in izločanje sluzi. Uničuje tudi nalezljive klice, spodbuja delovanje žleze slinavke in krepi izločanje prebavnih sokov. Sladki koren lahko sadimo na domačem vrtu. Najbolj mu godijo rastišča, kjer je bil posajen krompir. Preden posejemo semena, lahko zemljo obogatimo s kompostnim gnojem ali biološkim gnojilom. Sadimo šele, ko temperatura zemlje doseže 15 stopinj Celzija. Izberemo sončna mesta. Koreni so primerni za izkopavanje že avgusta in vse do oktobra. Ker gre za trajnico, nekaj korenin pustimo v zemlji in jih dobro prekrijemo s slamo ter drugimi zastir- kami. Tako nam bo rastlino uspelo ohraniti tudi za prihodnje leto. Proti razdraženosti prebavil Iz sladkega korena ponavadi pripravljamo čaje, lahko pa ga uporabljamo tudi surovega. Če čaj iz sladkega korena pijemo po obroku, spodbudimo prebavo. Če ga žvečimo, prečistimo usta in zobe ter preprečimo propadanje zob. Učinkovit naj bi bil tudi pri želodčnih boleznih, vnetjih in razjedah. V ta namen zdravilci priporočajo eno žličko prahu iz sladkega korena na skodelico vroče vode. Pustite nekaj minut in nato popijte še vroč čaj. Lahko pa vsak dan uživate prečiščeno maslo ghee z dodanim sladkim korenom; primešajte ga pol čajne žličke. Sladki koren lahko uporabite tudi zunanje, za zdravljenje površinskih ran in poškodb. Za krepitev ledvic Korenino sladkega korena zdravilci priporočajo kot sredstvo, ki odvaja in žene na vodo; grizljanje korena ali pitje čaja vsaj enkrat na dan je odlična rešitev. Koristen je tudi pri boleznih ledvic in mehurja ter deluje na nadledvično žlezo. Dobro se obnese pri kroničnem zaprtju; v tem primeru ga uporabljamo v kombinaciji s korenino regrata in kislice. Pomaga tudi pri glivičnih okužbah in herpesu Številne raziskave, ki so jih strokovnjaki opravili v zadnjih letih, so potrdile izjemne antioksidativne in protivnetne učinke sladkega korena. Gliciretinska kislina je njegova značilna sestavina, daje mu prepoznavno sladkost, deluje pa proti glivicam, ki povzročajo sor. Sor je glivična okužba, ki prizadene novorojenčke in se prenaša z dudo, umazanimi rokami, igračami, prepoznavna je po prizadeti ustni sluznici in belih oblogah v ustih. Strokovnjaki so potrdili tudi, da sladki koren zavira delovanje različnih virusov, tudi herpesa. V pomoč je celo pri zdravljenju hepatitisa B. Zavira namreč razpad steroidov v jetrih in ledvicah. Pomaga tudi pri vnetju sklepov in artritisu. ZF Pomagajmo si Prepoznajte simptome, preden nastopi sončarica Ob visokih temperaturah in sončni pripeki se lahko pripeti, da se naše telo pregreje. Čezmerno izpostavljanje glave soncu lahko namreč vodi v toplotni udar. Sončarica nastopi takrat, ko svojo glavo nezavarovano dalj časa izpostavljamo vročemu soncu. Ker je hkrati ponavadi tudi celotno telo dolgotrajno izpostavljeno zelo visokim temperaturam in visoki vlažnosti, lahko pride do odpovedi mehanizma za uravnavanje teles- Najbolj ogrožene skupine OTROCI Sončarica je zanje zelo nevarna in do nje zelo hitro pride. Telesna temperatura otrok se dviga trikrat hitreje kot pri odraslih. Občutek za žejo še ni zadostno razvit. Zato skrbimo za redno hidracijo, najbolje z vodo ali nesladkanim čajem. Povečamo jo tudi s sadjem, ki vsebuje veliko vode. STAROSTNIKI Potreba po pitju s starostjo peša, zato so starostniki le redko žejni, dehidracija pa je pogost pojav, ki lahko hitro privede do sončarice ali toplotnega udara. Najbolj ogroža starejše po 65. letu starosti. BOLNIKI Sončarica je zelo nevarna tudi za kronične bolnike, kot so bolniki s sladkorno boleznijo in srčni bolniki. Dehidracija in povišana temperatura oslabita že tako oslabljeno srčno mišico, kar lahko privede do srčnega napada ali celo do zastoja srca. ne temperature – pravimo, da pride do toplotnega udara. Ker telo ni več sposobno oddajati toplote, se lahko njegova temperatura precej zviša (okrog 40 stopinj) in ogroženi so različni življenjski procesi v organizmu. Če človek ne dobi hitro prave pomoči, lahko celo umre. Ne spreglejte predstopnje sončarice Preden nastopi sončarica, pride do vročinske izčrpanosti. Ta nastane zaradi tega, ker telo izgubi veliko vode in soli. Za vročinsko izčrpanost so značilni utrujenost, bleda koža, znojenje, bruhanje ter krči mišic v nogah in rokah. Oseba naj se nemudoma umakne v hladen prostor. Priporočljivo je hlajenje s hladno vodo (prha, obkladki), ne pozabite na uživanje vode po požirkih. Nevarna sončarica Sončarica je lahko zelo nevarno bolezensko stanje, njeni simptomi pa se lahko pojavijo takoj ali Foto: pexels.com v nekaj dneh. Bodite pozorni na naslednje znake: pospešeno in plitvo dihanje, pospešen srčni utrip, nezmožnost znojenja, koža je na otip suha in vroča, na začetku je pordela, pozneje postane bleda ali vijoličasta, telesna temperatura naraste na 40 stopinj Celzija ali celo več, pojavijo se glavobol, vrtoglavica, zmedenost, razširjene zenice in mišični krči. Prva pomoč Če opazite omenjene znake, je treba hitro ukrepati, najpomembnejše je hitro zniževanje telesne temperature. Bolnik potrebuje bolnišnično zdravljenje, zato poskrbite za hiter prevoz v bolnišnično ustanovo. Prva pomoč, ki jo lahko nudite sami, naj zajema namestitev v senčen prostor in hlajenje z vodo (kopanje, obkladki z brisačami). Noge naj bodo dvignjene, skrbite za hlajenje glave in vratu. Masaža rok in nog bo spodbudila kroženje krvi. Bolnik ne sme zaužiti zdravil za zniževanje telesne temperature! Najobčutljivejši so majhni otroci Pri dojenčkih in malčkih uravnavanje telesne temperature ni tako učinkovito kot pri odraslih, velikokrat »pozabijo« dovolj piti, tako da vnos potrebne tekočine ni zadosten. Med bolj izpostavljene spadajo tudi starejši ljudje, srčni bolniki, bolniki s presnovnimi obolenji (sladkorna bolezen), alkoholiki in drugi. Zoran Franc Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 petek z 29. julija 2022 COLOR CMYK stran 21 Poslovna in druga sporočila 21 Vabljen‡'i ,&n,1‡a/1,' ”'¦%, www. ww ww w..avto avttoobu av busnnip i reevo v zi z .eeu ,ĭ1(‡*(1&,-(Ž:Hz ,  : 1 -,  H .‡ 1, (' Œ‡',‡|: – SEVERNA MAKEDONIJA (30. 9. – 6. 10. 2022) xizili룫££ ¤«ëtm|ë{xwuqvw~ AKCI ZZZWHGQLNVLZZZUDGLRSWXMVL JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCG NCGN NC GN NC C       NA NA   HY.QLN LN Nţţ@ @ HM NA NA A 18 1 8:0 8:0 :00 0 iz iz Ptu tuja a UUQQ@Ĝ Ĝ@L LN NRD RD        U UDĜ ĜDQQM MHHG G TQ TQ@ TQ@G @G G W  WON NKO KODM ODM DMYHHNM N U 'NSSDKT DKKT 2UDS 2UDS 2U D H2S 2SSDEE@M 2SDE M .GQ GQHC C R@U R @UMD MD MN NSQ S @M @MIIHH HM MYT YTM@ M@MI MIHHA@ A@ A@YD @YD DM M UURR@J J UDĜ DĜDQ ĜDQ ţHU HU@ @ FK F @RA@ @RRA A@ @ HM MY@ Y@A @A@ A@U@ R RJT JTOH OM MN N 2 HKHKD 2L DHM D HM M OQD DCR CRS@ RS@ S@UUM S@UM MHHJ JH 1 1@ @CHHN 3D DCM C HJ HJ@ @ /S @ /T TII NFKD NF FKD DC CHH URH RH NFK F DC DCH CH UNC UNCDMH Y UN UN NC CHĜ HĜHHHUJ U KITĜ TĜ ĜD DM MH UB U BD DMN N NUEQLKSRćLWQLF]] GQLEEUH]VN G GLWH QH]]DPXG GDQ SUHMG 5H]HU YLUDMWHććLPS 7XULVVWLćQRDJHHQFFLMR$73 3WXMLLQ7 5DGLR7HGQLN3 GUXåER5 9æ,921('(/-$$9*867$ REXUL0HVWQLWUJ3WXM Re R eze erv r ac acijijje: Tu Turi r st ri stič ična ič na age g nccijja ATP, ATTP, P, Doom min inoo ce cent nter nt er Ptu tuj,j,j 0700 244 150 50,, pa p triccijja. a at a p@ p gm g ai ail.l.lco om. Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn nffo nf ormac rm maccijje in n rezzerrva aciije e za ko kopa palni lni av ln avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Dom Do miino ino no ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 150 11550, 0, ww ww w..av a to tobu busn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce na a vkl k ju juču čuje ču jje e: avto avvto obu usn snii prev prrev e o ozz in ko k pa panj njje. nje. Od O dho dho od dii: vs vsak aakko so obo oto o ob 5 5..20 .20 0 iz Or Ormo možaa in ob b 6.0 00 iizz Ptu t ja ja.. Do D o na ag grade ra ad de e ste te up prrav vič iče en n nii no ovii narro oččni niki kii, ki ki pre red d te tem m vs vsaj a 6 mes aj e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče čeni če n na Šttaj ni a errsk skii tte ed ed dn nik ik in se se zav avež eže ette, e, da b bo ostte na naro r čn č ik ost stal alli vssajj eno leto. a eto. et o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK petek z 29. julija 2022 Poslovna in druga sporočila 22 STORITVE OKNA PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete. Brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-naslov: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci, tel. 041 631 571. Ž Prodaja stanovanj v večstanovanjskem objektu v Veliki Nedelji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. stran 22 www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. Potencialnim kupcem smo na voljo: - tel. 041 778 451 ali preko e-maila info@gradbenistvo-kelenc.si www.gradbenistvo-kelenc.si ZASEBNI STIKI 60-LETNI moški, vezan, iz Prlekije, s SŠ izobrazbo, želi spoznati žensko za občasna skrita srečanja, vezano, samsko, lahko močnejše postave, leta niso pomembna. Tel. 031 449 727. NEPREMIČNINE 352'$02.LGULĆHYROHSRVREQR VWDQRYDQMH]EDONRQRPP2YQDGY EORNXOREQRYOMHQRRSUHPOMHQR&HQD (85 .RQWDNW  www.re-max.si/Poetovio KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora, tel. 041 694 124. KUPIM traktorsko frezo, ohranjen traktor in kosilnico. Tel. 041 285 944. PRODAM bikca, starega 3 mesece, pašnega. Tel. 041 893 594. PRODAM seno v okroglih balah in obračalnik Putinger na jermena, širine 220. Tel. 051 316 591. NESNICE, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo, za rjave pa sprejemamo naročila. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246. RAZNO PRODAM različno lepo ohranjeno pohištvo, dve moški kolesi, vrtno kosilnico, hrastova okna 5 kom., kaminsko peč 2 kom., starinski šivalni stroj Singer, otroški voziček Peg Perego modre barve, tri v enem (kot nov), vse zelo ugodno. Tel. 070 270 130. 53 KOLOFON Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob 19.30 21. avgusta 2022, ob 18.00 3RVDPH]QLYHĀHU(85 6NXSQDGYRMQDYVWRSQLFD(85 Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 29. julija 2022 Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ 23 Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu nenadoma zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in botra Terezija Petrovič, rojena Kumer IZ CIRKULAN 56 Od nje se bomo poslovili v soboto, 30. julija 2022, ob 13. uri na pokopališču v Cirkulanah. Žara bo položena v cerkev na dan pogreba ob 11. uri. Njeni žalujoči najdražji Mirno in spokojno si zaspala v večni sen od nas odpotovala. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje. ZAHVALA V 76. letu nas je zapustila naša mama, tašča, babica, sestra in teta Marija Krajnc IZ CANKARJEVE ULICE 11, PTUJ Iskreno se zahvaljujeva vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno iskreno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoča: sinova Stane in Miran z družinami Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov.  1 = * DURGQR DEDYQH ODVEH E ON FINALE 8. SEZ 3WXM  3HWHNDYJXVWDRE Mestni trg Ptuj, 19. avgusta 2022, ob .0 Mestni trg Ptuj, 18. avgusta 2022, ob 18.00 www www.ptujski-festival.si w.ptujsk ki--ffestiival val al.s si si www.otrocipojejo.si www.radio-tednik.si %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN Vstop je prost. Štajerski TEDNIK petek, 29. 7. 2022 COLOR CMYK Tednikov mozaik 24 stran 24 petek z 29. julija 2022 Hajdina z Na oratoriju 150 otrok in 40 animatorjev Ljubljana z Presenečenje ne robu prestolnice Teden prijetnih doživetij Na sprehajalni poti srečal medveda V župniji sv. Martina na Hajdini so v tednu od 18. do 22. julija priredili oratorij za osnov- Občasno medvedje zahlačajo v bližino človeških naselij. To se je pred kratkim pripetilo v nošolske otroke. Okoli 150 se jih je vsak dan družilo v spremstvu 40 animatorjev ter obeh Ljubljani. V jutranjih urah je sprehajalec opazil medveda v »neposredni bližini« župnijske duhovnikov, dekana Marjana Fesla in kaplana Primoža Lorbka. Oratorij je potekal pod cerkve sv. Simona in Jude Tadeja na Rudniku v Ljubljani in poti na Orle. geslom Za božjo slavo. Kosmatinec se mu je približal, Foto: Oratorij Hajdina V Terme Ptuj so se oratorijci s Hajdine odpravili peš. Večina otrok na hajdinskem oratoriju je bila iz domače župnije, nekaj pa tudi iz sosednjih (Ptujske Gore, Vidma, Ptuja, Lovrenca na Dravskem polju) ter nekoliko bolj oddaljenih Juršincev in Vurberka. Oratoriji so med mladimi vsekakor priljubljeni, o čemer priča število udeležencev. Po besedah kaplana Lorbka so ga bili na Hajdini letos celo primorani številčno omejiti. V predkoronskem obdobju se je oratorija udeleževalo tudi do 200 otrok, kar je bil zelo zahteven organizacijski zalogaj, zato so se letos odločili, da bodo na oratoriju gostili 150 osnovnošolcev. »Ocenili smo, da je to za nas najbolj optimalna številka. Zelo pisana druščina se nas je zbrala. Prva dva dneva sta bila klasična oratorijska, večina dogajanja je bila v župnišču: ustvarjanje, delavnice, oratorijska igrica, kateheza, kosilo, malica … Sreda in četrtek sta bila posebna. V sredo smo se po jutranjem zbiranju, igrici, kratki katehezi in kosilu podali na kopanje v Terme Ptuj. Tam smo v prijetnem vzdušju preživeli lepo popoldne, maksimalno smo uživali, za kar se Termam tudi iskreno zahvaljujemo. Četrtek je bil dan za romanje. Obiskali smo gasilsko olimpijado v Celju. Na stadionu smo si ogledali nekaj tekem, na razstavišču pa razstavljeno gasilsko in vojaško opremo. V Celje smo potovali s štirimi avtobusi. Petkov, zadnji dan oratorija je potekal drugače. Zbrali smo se šele opoldne. Po kosilu je sledila kratka molitev, nato je bil dan poln dogodivščin. Ogledali smo si igro, sledile so delavnice, na katerih so si fantje izdelali viteške čelade, punce pa zapestnice. Priredili smo tekmovanje talentov, dan pa skupaj s starši končali s sveto mašo, spustom zastave in druženjem,« je petdnevno oratorijsko dogajanje na Hajdini opisal kaplan Primož Lorbek in dodal, da je cilj oratorijev poleg kakovostnega preživljanja prostega časa otrokom skozi igro, veselje in prijateljstvo približati duhovnost, vero in Boga. Vzdušje na oratoriju je bilo enkratno, radostno, razposajeno, živahno in veselo, tako da otroci že komaj čakajo naslednje poletne počitnice, ko se bodo lahko ponovno družili. MZ ali bolje rečeno, sprehajalec se je kosmatincu približal na »40 metrov«. Po oceni sprehajalca gre za srednje velikega medveda, ki je bil »na srečo zaposlen z iskanjem hrane« in ga ni opazil. Je pa kot opozorilo drugim sprehajalcem srečanje obeležil z objavo na Facebooku. Na splošno velja, da se medvedu izognemo tako, da opozorimo nase, s čimer odpravimo element presenečenja. Če medveda opazimo, ostanemo mirni, opozorimo nase z mirnim glasom in se počasi umaknemo. Tudi medved se bo praviloma umaknil. Pomembno je namreč, da se medved ne počuti ogroženega, zato naj bodo naše reakcije kar se da mirne, svetujejo strokovnjaki. RT Foto: RT/M24 tatuja. bila žena čisto je i m a rj to tova o vrnitvi od te Prvi dve uri p a ovčka, *** elila izgubljen es zv ra je se “ vas, hladno je pri šla v klavnici. a „Kako prijetno zn je se ko o uničuje *** ko brezobzirn ta r ke , st ve ka zapekla pankrta Člove bo ri tu ?!? a er p m mater Zemljo Pri kateri te *** nesreče jebač. Vsak je svoje *** goveda. družbi vsakega v š ti u oč p ro dob ne na pašo, se Če daš možga nja. *** umetnice duše od se m se l či lo ši, metnico po du Poročil sem u AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Ptuj s festivali vabi vse do konca septembra Izteka se še en tradicionalni ptujski festival, ki polni mestna prizorišča in prinaša v mesto ob Dravi več življenja, zlasti v nočnem času. Na osrednjem prireditvenem prostoru bodo nocoj nastopili še New York Voices, ambasadorji festivala Arsana in veliki prijatelji Ptuja, ki se jim bodo na odru pridružili člani vokalne skupine Vox Arsana, s katero bodo predstavili nove priredbe, napisane prav za nocojšnji nastop. Včeraj pa je na Ptuju v okviru festivala Arsana v dveh delih potekal vokalni masterclass z New York Voices. Po skupinski delavnici so potekale še individualne ure s člani NYV. Na novem prizorišču 14. festivala Arsana, mestni tržnici, pa bo jutri potekal še dvojni rock koncert s skupinama Siddharta akustika & Joker out. S tem koncertom se zaključuje tudi strnjeni del letošnjega festivala, ki se bo zaključil s septembrskimi nastopi v okviru prireditve Glasba v Sončnem parku. Ob obilici glasbenih in drugih spremljajočih dogodkov so tudi najmlajši lahko uživali v bogati ponudbi otroškega festivala Arsana. Še jutri si lahko v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj ogledajo interaktivno gledališko predstavo Čarovniški blues – Magična knjiga. Vsi, ki v poletnem času prihajajo na Ptuj, lahko vse do 15. septembra ptujsko turistično ponudbo spoznavajo brez vnaprejšnjih rezervacij. Vsak torek jih vabijo na vodeni ogled Ptujske kleti z degustacijo vin. V sredo so obiskovalcem na voljo vodene aktivnosti na reki Dravi v spremstvu izkušenega inštruktorja. Od srede do sobote so dobrodošli na vinskih degustacijah v vinoteki Kobal. Ljubitelji footgolfa lahko na igrišču za golf Ptuj uživajo vsak četrtek. Ob sobotah potekajo v mestu različni programi za družine in ljubitelje glasbe, kdor pa želi, lahko Ptuj podrobneje spozna v družbi lokalnih vodnikov, in to z različnih zornih kotov. Tudi rovi pod ptujskim gradom ob sobotah pričakujejo domače in tuje obiskovalce. Ob nedeljah s slastnimi gibanicami in najboljšo vinsko kapljico vabi Stara preša na Mestnem Vrhu. Dobrodošli bodo vsi, ki se bodo podali na ptujski grad in v grajsko vinsko klet, kjer prav tako vsako nedeljo organizirajo vinsko degustacijo. Vsi, ki stavijo na digitalne vsebine, si lahko rekonstruk- cije ptujske kulturne dediščine z obogateno resničnostjo (ptujski grad, mestni stolp s Povodnovim muzejem ter kurenta) ogledajo tudi preko interaktivne turistične aplikacije TravelARSlovenia – Ptuj z mobilnim telefonom ali tablico. Festivalsko bo Ptuj živel tudi avgusta. Najprej se bodo Ptujčani in obiskovalci lahko zabavali na Ptujski poletni noči, 13. avgusta pa bo na Panorami potekal že drugi festival UP! Urbana Panorama Fest z bogatim dogajanjem, ki se bo začelo že v zgodnjih popoldanskih urah. Njegov osrednji gost bo Rambo Amadeus, kultna osebnost nekdanje jugoslovanske glasbene scene. Prišla bosta tudi enkratna Maja Keuc ter fantastična zasedba Batista Cadillac. Z UP! želijo organizatorji prispevati k razvoju urbane kulture. Postavili bodo tudi vrtiljak, kar bo zagotovo navdušilo številne obiskovalce. Na prvem festivalu jih je bilo 1500, letos jih želijo pritegniti še več. Že 18. avgusta pa se bo prireditveno dogajanje preselilo na Mestni trg. V teh dnevih bodo na Ptuju potekale tudi tradicionalne Rimske igre. Kmalu zatem pa bodo ptujske ulice in trge zapolnili dogodki festivala Dnevi poezije in vina. Vroči dnevi pa vabijo v Terme Ptuj, kjer so obiskovalcem ob številnih vodnih površinah na voljo tudi športni poligoni in druga ponudba. Ptujske grajske igre bodo letos stare 20 let. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, koliko so stare, bo prejela Lara Skok (Ptujska Gora). Danes sprašujemo, katere tri prireditve bo sredi avgusta organizirala družba Radio-Tednik Ptuj. Vse tri bodo potekale na Mestnem trgu na Ptuju. Gre za tradicionalne prireditve, najstarejša je stara že 53 let. Nagrada za pravilni odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. avgusta. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katere tri prireditve bo sredi avgusta organizirala družba Radio-Tednik Ptuj? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Foto: Črtomir Goznik Dvajsetletna zgodba festivala sodobne umetnosti Art Stays je na ogled v Galeriji mesta Ptuj vse do 18. septembra. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.