štev. 3 PTUJ, DNE 26. JANUARJA 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. »Tednik« izliaja pod tem skrajšanim in^e- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož '•laja »Tednik« zavod s samustojnim finansiranjei) Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 iclefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptu it. 604-19-1-206 Rokopisov ue vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozrmsfvi 1500 din Nove in boljše oblike kulturno prosvetnega življenja Razvoj gospodarstva v občini, ktikor [e bil prika- zan v pie|šn|ih številkah našega lista, nadaljnji parast družbenega standarda, razvoj šolstva ter razvoj našega družbenega življenja nasploh, za- htevajo nove In boljše ohHSce kulturno-prosvet- nega življenja ter nenshrio sli^b zanj. To je skrb vseh družbenih činieSjsv v občini, da bomo ure- sničili vse naloge s tega podr??č|a. N-a področjiu šolstva si moramo zagctcivlti za obdobje 1961-1965 dos;i:!o ciljeiv iti smotrov, ki jih nereiVjujffjo družbeni plan zveze ter di.užbend ppograirmi reipuiblike in dk-aja^ Ti cilji in naloge so uzcikanjem v zakonu o osnovnem šolstivii LRS in v z£ikonu o finain- ciranjiu šolstva. Oba sta oprede- lila šolo kot samostojmo organi- zaoijo, ki si s svojo dejavnostjo ustvarja potrebne dcihodike. Oba Z'3ikona pomenita novo kvialitetno stoipnjo v pirizadevanju deti šoli ,in njremiu delu eno družbeno veljisivo, ki ji v naši današnjii dTUŽbeni stva^nas-ti qre. Nova šolska poslopja in širitev obstoječih šolska reforma bo lahiko v tem obdoibju zaživela in se odraizila taiko v šolskem delu kaikor v uč- nih uspehih. Zato je v ospredju skrb za nadaljn.].! dvig osniovnecja šolstva, t. j. z izpradnjo novih šol- skih prostorov v osnovnih šolah in z razširitvijo šolskega prosto- ra odpravljamo v celoti tretjo iz- meno pouika. Novogradnje in več- ja rekionstrukcije bo potrebno us- meriti predvsem v miesto Ptuj, indiustrijska in večja vaška sre- dišča, tja, kjer se predvidevajo popolne osemletke. V planaraneim obdob.jiu jie predvidene graidi.ija novih šolskih poslopij v Ptuju, Kidričevem, GorLšnici, Majšperku, Vitom-arcih in Zavrču. Z rekon- stru>kcijami in dogradnjami pa je predvidena ureditev in povečanje šolskjiga prostora v Gruškovjiu, Žetalah, Dornavi. Naraipljah, Jur- šincih, Podlehniku, Mairkovcih, Vkimu, Trnovski vasi, Leskovcu, Hajdimi, Lovrencu na Dr. p., De- sterniiku in Mlaidiki v Ptujiu. Pri šolah v Gorišnici. Vitomarcih in Zaivrču pa obenem z novogradnjo še zagotoviti nabavo šolske opre- me za vsaj 10 učilnic. Več piostora tudi sred nji rti U\ s tJ o kovnim šciam VTiporei-^no z via^pnjem v os- novno šolstvo jie v planiranem obdobju predvidena tudi razširi- tev šols^kih prostorov za srednje in strokovne šole^ in sicer ze eko- nom:sko srednjo šolo, za šolski center za delavce v blaigovnem prometu, gimnazijo in glasbeno šolo v Ptujiu. 608 milijonov dinarjev za invcsticijfe Za predviden- investicijsko de- javnos.t bo na razpolago okrog 608 milijonov dinarjev ki jih bo potre'bno zbrati iz vseh množič- nih virov proračuna, Obč. IS. ban- čnih sredsetv. sredsetv gospodar- skih organiz-acij in d""ugih Vserr šolam 03 bo po+r='hno 7a'a(>toviti v šolskem s.klad-u prtrehna sred- stva za amortizacijo učil m opre- me in sredstva za redno izpopol- njevanje učil in učnih pripomoč- kov poieg sredstev za redno de- javnost. Šolanju pctrebnih kvali- ficiranih delavcev, nižjih in sred- njih kadrov morajo posvetiti več skrbi in pozornosti vse gospodar- ske, družbene in politične orga- nizacije ter dati centrom za izo- braževanje kadrov potrebna ^r&dstva. Za prosvetne kadre bo potrebirtio poskrbeti s pnimerno poMtiko štipn-diranja in urejanjem stanovanjskih in druqah mat-iriaWh prilik Na podiročju prosvete in kiil- tume dejiaivnosti bomo morali v planirsnem obdiobju nadaljevati z urejianjem in opremo kulturnih dvoran in društvenih prostorov. Ta^ko bomo pridobili materialno osnovo za prosvetno-kultumo de- lo. Usposobiti bo potrebno vseh 26 divoran in prostorov v obsto- ječih Zfadiružnih domovih, domo- vih kulture, gasilskih domovih in dirugod, k.jeir so za to dane objek- ti'vne možnosti — ob sodelovanju in zainteresiranosti krajevnih cr- ganzacij, V Ptuju bo potrebno priipr-?viiti vso potrebno dokaimen- taojo in začeti z grpdnjo delav- skega doma. Več za vzgojo in razvedrilo ljudstva Po vseh predi.id^vanjih bo iz leta v leto več obiskovalcev kina, število radio^paratov televizij- .skih sprejemini'kov in večje število kn.:iifl v knjižnicah No. kino je dobila Gorišnica. V manjših kra- jih bo kakih 10 uV^vizorjev, in sicor v Trnovski vasi Dest^rni- ku, Vitomorcih, Žetelah, na .Rod- nem vrhu, v Podlehniku, Stoper- cah, na Ptuj-s-ki gori. v Cirkula- nah in v Leskovcu. Knjižnice vedno važnejše , Knjižničarstj', o je dcbilo 7. m- konom o knjižnicah novo osnovo in j'e postalo važna kulturno- prosvetna dejavnost. Ptuj potre- buje matično knjižnico s potujo- čo knjižnico. Vse knjižnice bi morale biti modprnizirane in po- trebujejo novo lit-er^turo. Pionir- sko knjižnico rabimo v Ptuju. Kidiričevem in Majšperku. Amatersl^ci gledališča sel bodo še razvila j še bolj bo (>otrebno uredili amatersko gledališko dejavnost v urejenih drvoranah in p':>iskati nove in zanimivejše oblike kiil- turno zabavnegs življenja. Ptujska kulturna bogastva z vedno večjo vlogo investicij .Adaptacije in ure.ianie muzej-, 'ri šolah in izven, n.jih, v okviru tel^sno- športnih organizacij. Vsaka osnovna šola mora dobiti pri- men-e športna c-ostore V Ptuju je pre.-ividena qradnja šolskega športnege stadiona za potrebe vseh šol, polea tega pa še ure- ditev manjs-ih objektov iK->leg šol. V okviru telesno-vzgojnih orga- nizacij bodo ureieni športni objekti v Ptuju, Kidričevem, .Majšperku. .Markovcih. Vidmu, Gorišnici in Dornavi. Gradnja te- lovadnic je predvidena pri grad- nji šole v Ptuju in Kio na razpolag' •a. 40 m:li.ioinov d narjev. S široK^ akci.jo bo p t-o'i-. zagotovit; dodatna ^nves ska sredstva za izgradnjo šp nih plavalnih bazenov v Ptuju m Kidričevem in za izgradn^o letnega kopališča v Majšperku. Zdravstvo - čuvar j delovne sposobnosti i Zdravstvo — je področje druž-| bene dejavnosti, ^ki naj zagotovi | človeku delovno sposobnost takoj pred boleznijo kct ob zdravljenju' bolezni. Zato v planiranem ob-" dob ju tej službi pozornost vseh gospodarskih in družbenih čini-^ teljev v občini! Zakon o organi-, zaciji zdravstvene službe samou-^ pravo delovnega kolektiva po-| meni nadaljn.io demokratizacijoj in .sf n*pr»dnih kim*tijs.kiih prolavtjial- otv. ko so zaihtevaJd adirulitev tr«ih kroetijsklih ziadrvia a Kme- tlj»kim gosr^odarstvom J«ruza- l«n-Ormož. Želje proIrvAJalcev so vodilni uslužbenci po večme- sečni di.«'ku«iji s političnimi or- gani DfP:n?»li Di^ed okraj in pred republiški izvršni .svet. Republi- ški orqfni so proučili predlog proizvajalcev. Napredek v uvajanju industrijskega načina knietijske proizvodnje Pomočnik .sekretairja sveta za kmetijstvo tov. Perovšek se je osebno p.f-epričal o želji veči- ne in o gospodarsiki moči organi- zacij, ki so se namenile združiti. Med ostalim je tov. Perovšek na seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo poudiaril, da ga ve- seli t»ko naipredno mišljenje ljudi v občini. »Sami ste uteme- ljiti zdiružitev s tem da bo mož- na proizvodnja po .skupnem set- venem načrtu, večja bo možnost načrtnega investicijskege vlaga- ' nja, formiranje moa:ih skladov in km'eitijski ter ostali tehnični kadri bodo več koristili, ker bo- do v miedsebojni povezavi in se bodo lahko v men ju dopolnje- vali. Taika združitev je v Slove- niji pionirsko delo in pomeni veliik naipredek v uvajanju indu- strijskena načina kme'ti.is.ke pro- izvodnje.« !z kmetijstva 84 odst. narodnega dohodka Važno je poudariti, da daj« v ormoški občini kmetijstvo 84 "/o narodnega dohodka. Družbeno lastništvo nenehno ra»l€ prido- biva nove obdelovalne povr4ii.i*, ki so sodobnemu načinu proiz- vodnje nujno potrebne. To last- ništvo zavzema v občini Ormož 35,1 *• (I površin, a v pri-vatnem sektorju je še vedno 64,9 "o ob- delovalnih površin. Te niso in- tenzivno izikoriščene, posledica je nizek ndrcdri dohodek na prebi- valca v privatnem sektorju, ki znaša 89.994 din. Prav ta nizek narodni dohodek sili k sodobne- mu načinu kmetijske proizvod- nje. V družbenem sektorju last- ništva je narodni dohodek 511.386 din po zaposlenem v kmetijstvu ali 5 in polkrat večji od prebivalca v zasebnem sektor- ju. Vidna razlika, ki ni9staja v narodnem dohodiku med zadruž- nim in zasebnim sektorjem j^ rezultat uporabe sodobnih agro- tehničnih ukrepov in pomen strokovnega kadira v kmeti.jstvu. Družbeni sektor kmetij- stva zaposluje 758 ljudi, ostale dejavnosti pa le 506 v kmetijstvu je zc()oslenih 758 ljudi v družbenem sektorju last- ništva, kar predstavlja trdne te- melje nadaljnjega razvoja. Ostala dejavnost zaposluje 506 ljudi. To potrjuje, da prevladuje kmetij- ■ stvo v občini. Ostalih 17.000 pre- bivalcev se še ukvarja z indivi- dudlino kmetijsko proizvodnjo, preživljajo se z dohodkom ki .jim ga daje kmetijstvo Zadružništvo doseglo mesto, ki mu pripada Ne smemo pozabiti na proble- me, ki nastopajo ob združitvi, posebno v zadružništvu, kj,er proizvajalec tudi upravlja in od- loča o sme."i proizvodnje v svo- jem kraju. Tudi te pravice so na območju občine oroizvajalcem ostale ter povečale pomen za-' družništva. To ima mesto ki mu v dgnašnjem času pri nas gre. Pomočnik je pcihvaiii direktorja posestva V. G. .Jeruzalem-Ormož, tovariša Matija Raiteka za vzorno gospodarjenje na posestvu in za požrtvovalnost pri delu. Urejeno vinogradništvo nam tako da ve- like pridelke pri normalnem vla- ganju. R. Dr. Jeruzalem — privlačna turistična točka v tem deiu Slovenije Občinska zbora bosta zopet zasedala Pred potrditvijo važnih odlokov V ponedeljek, 29. janu- arfa 1962, bosta v Ptuju! zasedala zbora Občin-I skega ljudskega odbora^ Ptuj. ; Na skupni seji bosta; zbora rešila več važnih! gospodarskih in nekaj^ personalnih vprašanj^ imenovanj v svete in raz«{ rešitve vodilnih oseb vj zavodih in gospodarskih: organizacijah v občini,- ki so izrazili tozadevno^ željo ali pa je tako poka-j zala službena potreba. Na dnevnem redu je veS! pomembnih predlogov. ★ Po 2 člana sveta, ki ju bo imenoval občinski ljud- ski odbor v svete zdravstvenih domov in postaj ter domov na območju ob- čine bosta zbora imenovala po enega do 2 član? v te svete v skladu z določili pravil o nalogah, organizaciji in poslovanju zdrav- stvenih in socialnih zavodov V občini. Pri tem so mišljeni zdrav- stveni dom Kidričevo, zdravstve- ^ na postaja Majšperk, zdravstvena | postaja Cirkulane, dom za du- ševno defektne otroke Dornava in dom onemoglih Muretinci. Personalne spremembe Glede upravnika Perutninarske farmjp v izgradnji je Občinski ljudski odbor Ptuj upošteval vlo- j go tov. Ivana Tomažiča, sedanjega direktorja, da bi ga občinski od- | bor razrešil te funkcije, ker je I preobremenjen z drugim delom. Enako je odbor upošteval vlogo ' tov. Nikole Vukotiča. ki ga je Ob- činski ljudski odbor Ptuj imeno- val maja 1961 za direktorja Briv- sko-frizerskega salona, da bi bil razrešen te funkcije iz v vlogi na- vedenih razlogov. Na dnevnem redu je bil tudi predlog o imeno- vanju matičarja za KU Ptujska gora. kjer je bil doslej v. d. šefa KU Tri knjige predloga plana razvoja Na ločeni seji je pripravljen predlog plana razvoja občine Ptuj v letih 1961—196,"), ki obsega tri knjige in sicer 107 strani obsega- joč program perspektivnega go- spodarskega in družbenega raz- voja v občini Ptuj v letih 1961— 1965. nadalje devetindevetdeset strani obsegajoč nrogram perspek- tivnega razvoja kmetijstva ter š* sto šest strani obsegajočo doku- mentacijo k programu perspek-; tivnega razvoja gospodarstva v občini Ptuj v tem razdobju. Za nov zdravstveni dom v Ptuju Glede dopolnilnega proračun- skega prispevka v letu 1962, ki bo urejen z odlokom, sprejetim na tej seji, je značilno, da bo predstavljal del potrebni>» dodatJ nih sredstev za sklad za šolstvo in za novoustanovljen sklad za zdravstvo, iz katerega ^bi se finan- sirala predvsem gradnja novega zdravstvenega doma v Ptuju. S tem prispevkom bi dosegli 67 mi- lijonov dinarjev. 6 in 7 odst. prometnega davka z novim odlokom o spremem- bah in dopolnitvah odloka o ob- činskem prometnem davku bi bilo 1962. leta doseženih 16.5 milijonov dinarjev, in sicer s tem, da bi pri prodaji blaga n% drobno, pri alkoholnih pijačah in pri komu- nalnih storitvah podjetja prira- čunavala določen odstotek, in si- cer pri tekstilu in obutvi, pri kurivu in prehrambenih proizvo- dih 6 odst. ter pri vsem ostalem prometu blaga na drobno 7 odst. Od tako doseženih sredstev bi po- rabili 74 milijonov za deljive do- hodke proračuna, 24 milijonov za napredek trgovine, gostinstva in obrti in 67 milijonov din pa za šolstvo. Vsa ta sredstva bi bila zbrana v odgovarjajočih skladih. Novo poštno poslopje v Ptuju Za graditev novega poštnega poslopja v Ptuju in za nabavo šeststoštevilčne avtomatske tele- fonske centrale bi dosegli nekaj nad 16 milijonov dinarjev z ob- činskim prometnim davkom na lokalne telegrafske in telefonske storitve, ki bi ga PTT podjetje pobiralo že od 1. januarja 1962 dalje in bi ga odvajalo v poseben občinski sklad. Ta davek bi naj veljal le za lokalne PTT tarife, na telefonske-telegrafske naročni- ne, ne pa na telefonske pogovore, pisma, pakete itd. »Javor«« in »>Les«« združena ^ Med trgovskima podjetjema »Ja-'; vor« in »Les« je prišlo 30 decem- bra 1961 do sklepa, da se podjetje ^>Javor« pripoji k podjetju »Les«. Pripojitev bo veljavna le, če bo potrdil tudi občinski ljudski odbor sklepa obeh delavskih sve- tov. Enako je potrebna potrditev sklepa delavskih svetov podjetja »Les« in Kmetijskega kobinata Ptuj. da se obrat »Mizarstvo in žaga Ptuj« izloči od podjetja »Les« in pripoji h Kmetijskemu kombinatu. S tem bi naj bilo do- spšeno. da bo Kmetijski kombinat lažje in boljše organiziral in raz- vijal predelavo gozdnih sortimen- to v ptujski občini in to na ža- gi v Rogoznici, kjer so podani vsi pogoji za razvoj lesne industrije v občini. Združevante sredstev ob- činskih investicijskih skladov v okrajnem in- vesticijskem skladu Važen je tudi predlog spremem- be sklepa o združevanju sredstev občinskih investicijskih skladov v okrajner" investicijskem skladu, ki bo tudi v obravnavi na tej se- ji občinskih zborov. V okvir te spremembe bi spa- dal pristanek občine Ptuj, da bi se sredstva občinskega investicij- skega sklada za leto 1962 združeva- la v okrajni investicijski sklad v višini do 15 odst. ter obveznost občine Ptuj. da bi prevzela v ob- činski investicijski sklad vse ob- veznosti okrajnegp družbenega in- vesticijskega sklada, ki se nana- šajo na posojila za osnovna sred- stva in ki še niso bila realizirana| do .31. dec. 1961. Pri obveznostih,; ki se nanašajo na investicije v kmetii.stvu, bi prevzela občina ob- vezo le do zneska, ki pomeni raz- liko med 40 odst. in 15 odst. O teh vprašanjih je obravnaval ob- činski odbor Ptuj na seji 28. dec. 1961 in na seji predsednikov ob- činskih liudsk^b odborov 15. jan. 1962 pri OLO Maribor je bil spre- jet ustrezen dogovor. Zrimvstvj*«} riorr^nv! in soglflsle k »ravllnlkom o delovnih razmerjih Sam občinski zbor bo na seji 29. jan. 1962 določil organa za da- janje soglasja k pravilnikom o delpvnih razm.erij sedmih zdrav- stvenih zavodov, ki bodo predlo- žili pravilnik o delovnih razmer- jih v potrditev upravnemu odboru zavoda. To pristojnost bi naj imel svet za zdravstvo. _______________. . . , VJ. Odbor organizacije SZDL Ptuj- Brog obvešča prebivalstvo s svo- jega območja, da bo v ponedeljek, 29. januarja 1962. ob 19. uri v dvo- rani doma SZDL na Rregu preda- val o svojih vtisih s potovanja po Sovjetski zvezi sekretar Občin- skega odbora SZDL Ptuj tov. Fran Tetičkovič. Predavanje bo ob prikazovanju bairvnih diapozitivov, s katerimi si bo predavatelj pomagal in bo tako navzočim prikazal probleme in uspehe ljudstva Sovjetske zve- ze v letih po n. svetovni vojni. Te dni po svetu (Nadaljevanje s 1 strani) Nasilje OAS Kolikor bolj se širijo govorice, da bosta francoska in začasnA alžirska vlada sklenili sporazum o prenehanju sovražnosti in nato pričeli pogajanja na širši fronti (tajna pogajanja o tem baje pre- hajajo v zaključno fazo), toliko hujše je nasilje podtalne Sala- nove voske. Njegove žrtve so povečini domačini v Alžii-u, kjer. ima ta organizacija med koloni največ pristašev. Vojska svobod- nega Alžira je odgovorila z ustreznimi akcijami. Položaj v Alžiru, pa tudi v francoski me- tropoli, je precej napet. Tudi francoska vlada je napovedala odločne ukrepe proti teroristom, toda teh doslej še ni čutiti. In vendar gre glas po deželi, da namerava general Salan v tre- nutku, ko bo predsednik de Gaulle sklenil premirje v Alžiru, izvršiti državni udar! Vabimo prebi\'alstvo s celotne- ga breškega območja, naj se pre- davanja udeleži v čimvr^čjem šte- vilu. Tudi drugod, kjer je imeno- vani predaval, je bila velika ude- ležba. Istočasno bo prikazanih nekaj j barvnih posnetkov z lanskega pu-j stovanja iz ptujsk" okolice. I 1 Odbor I Letošuie oustne prireditve s tradicionalnim KURENTOVANJEM V Ptuju 4. marca 1962 Letos boste Idhko videli celoten program med 10. in 14. uro • Vse tri pustne dni (4. do 6. marca) bo v Ptuju pravo pustno razpoloženje • Po vseh gostiščih bo veselo že :)d soobte, 3. marca, dalje. PTUJ DVE 26 JANUARJA 1982 TEDNIK Stran 5 Drjžbene osnove nove ustave CNadaljevanje z 2. strani) razvoj lastnine je dokončno omogočil, da danes poznamo nje- iK) vsetoino in njeno vlogo v na- iem družbenem in ekonomičnem razvoju. Vse to je posledica delavskega samoupravljanja, samoupravlja- nja proizvajalcev v gospodarstvu in vseh s tem povezanih elemen- tov, ki so se istočasno razvijali. Najvišjo stopnjo je doseglo to samoupravljanje s pravico, da delovni ljudje sami razpolagajo s proizvodom svojega dela, s tem, da sami razdeljujejo do- hodke. To je novo in bistveno. V zgodovinskem razvoju od sužnjelastniške dobe skozi fev- dalfljzem in kapitalizem pa vse do »administrativnega socializma« ni nikoli piroiz\'ajalec sam raz- polagal s proizvodom dela in delil dohodka. Po ustavnem za- konu je imel pravico določiti do- hodek delovnim ljudem, to pa ni pomenilo delitve dohodka. Deli- tev tega, kar je delavec in sku- pina, v kateri dela, ustvaril, ter cela gospodarska organizacija, v kateri je zajet, je odločilnega pomena za dokončno dosego ti- stega cilja, ki ga je Marx posta- vil o osvoboditvi osebnosti člo- veka in reintegraciji njegove osebnosti, ki je osvobojena, ko nekdo drug razpolaga s človeko- vdm delom, ko človek ustvarja s tujimi sredstvi, pod tujim vod- stvom in ko drug določi njegov dohodek. Ves razvoj je na osnovi delavskega samoupravljanja pri- peljal do tega, da delavec ustvar- ja z družbenimi sredstvi, to se pravi s sredstvi, ki so tudi nje- gova, da sam vodi gospodarsko organizacijo, v kateri dela, in | končno tudi razpolaga s svojim dohodkom s tem, da ga sam deli. To je najvišja stopnja vsega pro- blema, ki je tako pomemben, da zajema tudi druga področja. Ce je tako, potem nastane vprašanje, ali tak razvoj po svo- jih osnovnih načelih in sestavi- nah ne fiodd v ustavo. Cisto go- tovo je, da sodi in bo zato ena pomembnih novosti ta, da bo de- lavsko upravljanje po vseh no- vih elementih v novi ustavi do- ločeno in da bo načelo samo- upravljanja kot element zavesti našega delovnega človeka mo- ralo preiti tudi v novo ustavo tudi kot nova temeljna človeko- va pravica. Poleg delavskega upravljanja pa se je razvilo v tem času tudi družbeno upravljanje, o če- mer v času, ko je bil ustavni za- kon izdan, še ni bilo niti sledu. V ustavnem zakonu je rečeno, da je zagotovljeno tudi družbeno upravljanje na področju pro- svete, socialnih služb in zdrav- stva. To pa je bilo tudi vse. Od leta 1953 pa do danes je potekala v tem pogledu velika revolucija. V tem obdobju je dala država iz svojih rok postopoma tako ogromna področja njene prejšnje aktivno^s/ti, ki so prešle v roke družbe, v roke posameznih druž- benih skupin, da se je v tern vloga države zmanjšala na prei nepričakovano mero. Z vrsto zakonov je v tem obdobju drža- va dala iz rok v roke družbe nova in nova področja druž. služb, To velja predvsem za prosveto. Danes nobena šola ni več držav- na. Vse šole so pod upravo ko- (Nadaljevanje na 4. .strani) O R M o z Kombinat sestavlja 18 eko- vsemi poviršinami družb-nega ftektorja v občini, ki znašajo 3500 ha zemlje. Gozdov je 2000 hektarov, vinogradov 557 ha, sa- dovnjakov 300 ha. njiiv travnikov in pašnikov pa 613 ha. Kljub ve- likim površinam ima Kombinat sorazmerno še vrdmo nizko šte- vilo živine: 2.50 krav — mleka- ric in 350 glaiv v pitanju. Kombinat z 18 ekonom- skimi enotami Kombinat sestavljajo 18 eko- nomskih enot, od teh so tri: ža- ga, klavnica z mesnico in oljarna predelovalnega značaja. Čisto vi- rrogradni.šikih enot je 8, poljsko- živinorejisike so 4, ekonomske enote pa so še strojni park, avto parrk in gozdarstvo. Gozdarska služba obsega gozdo- ve družbenega in privatnega sektorja. Področje je razdeljeno na 8 reivirjev; v njei pa je zapK)- slenih 8 logarj^ev, 1 tehnik in 1 inženir, meidtem ko dva še pri- manjku.ieta. Za uspešno delo potreben strokovni kader Celoten Kombinat zaposl.jiuje 40 tehnikov in 2 inženirja. Ta kader je dragocena opora pri uvajanju sodobnega kmeto^stva. Število kmetijskih strokovnjakov na Kombinatu pa se bo še povečalo, ko se bodo vimilli iz šol, kjer jih Kombinat štlipendima, novi »tro- kovntjflka. Tečaji za prictolifviinje kvalifrkacij Pom^emibno je omeniti, da se na Kombinatu zaiposleni delaivci iz- obražujejo tudi na »vojih delov- niih mestih. Tu prirejajo zan^Je tečaje za pridobivanje kvalilika- cij in je že 72 delavcev položila, tozadevne izpite. 201 ma Kombi-I natu zaposlenih že na se vedno! bolj uveljafvlja v delavskeitlj upravljan ju. \ Kmeti{skti zadrugu obdržala važne funkdje Z ustanovitvijo Kom'binata in reorgainizacijo zadiružništva je bi- la strokovna služba prenesena na Kombinat, medtem ko je kred'iit- no-hranilna služba in služba so- delovan.ja z individualnimi proiz- vajalci ostala pri kmetijski za- drugi kot osnovna dejavnost. Rdn GOSTJE PRED GRADOM V DORNAVI Predsednik Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Boris Kraigher je 23. januarja po- poldne prispel v Ormož. Med obiskom v Ormožu so lov. Kraigherja občinski pred- stavniki seznanili s problemi in uspehi na področju občine. Tovariš predsednik je ob- iskal kmetijski kombinat — ekonomsko enoto Jeruzalem, kjer si je ogledal vinograde ter se zanimal za hektarski donos, proizvodno ceno in nadaljnjo obnovo. Ogledal si je vinsko klet v izgrar- ne tovarne v Ormožu. Posebej še se je zanimal za razvoj in probleme Kmetijskega kom- binata, za način dela ljudskega odbora ter kulturna in ostala vprašanja v občini. V spremstvu predstavnikov občine je tov. Kraigher zvečer zapustil Ormož. Rdr. V nesreči spoznavamo iskrene tovariše, prijatelje, skratka ljudi s plemenitim srcem, ki so vedno pripravljeni hitro pomagati ti- stemu, ki mu je pomoč nujno in hitro potrebna. Tako smo te dni priča velikega in iskrenega tova- rištva vseh delovnih ljudi sirom naše socialistične domovine, do bratskega ljud.stva v Dalmaciji, ki je doživelo hudo nesrečo ob zadnjih potresih. Zelo razvese- ljiva pa je tudi ugotovitev, da je tako tudi v vseh naših podjetjih, ustanovah in zavodih ptujske občine. Takoj po hudi nesreči je Občinski sindikalni svet Ptuj pozval vse svoje članstvo, naj prične z zbiranjem pomoči po- nesrečenim. Delavska sveti in iz- vršni odbori sindikalnih podruž- nic so se sestajali na izredne seje, na katerih so se sprejemale odločitve o višini materialne oz. denarne pomoči. Ljudje so se zbirali in posvetovali in odločitve so prihajale hitro in od srca. O tem so razmišljali tudi ponamez- niki v naši komuni, ki so v okviru svojih materialnih mož- nosti in plemenitosti svojega srca, sklepali o višini materialne ali denarne pomoči. Naj je bil prispevek posameznika še tako skromen, njegova vrednost se ceni v tem. ker je bil dan od srca in z željo, pomagati tistim, ki so si rešili le gola življenja, ostali pa so brez svojega doma m preJ moženja, ki so si ga v dolgih le-* tih svojega življenja s pridniJti delom svojih rok ustvarili. ZBRANIH NAD 9 MILIJONOV ; Po dosedanjih podatkih, s ka- terimi razpolagata Občinski jin-t dikalni svet in Občinski odbor Rdečega križa v Ptuju, je bilo zbranih že 9,285.632 dinarjev v občini Ptuj, poročila o prispev- kih pa še stalno prihajajo. Članstvo sindikalnih organizacij je prispevalo iz svojih prejemkov Po vrstnem redu so v denarju oblačilih ali v živilih darovali: Sindikalna podružnica Trgov- skega podjetja »Panonija« Ptuj 100.000 din; sindikalna podruž- nica Trgovskega podjetja »Iz- bira« Ptuj 100.000 din; sindikal- na podružnica Trgovskega pod- jetiu »Mez-Kur« Ptuj 68.396 din; Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj v blagu v vrednosti 96.704 din; sindikalna podružnica Okr. sodišča in tožilstva Ptuj 17 500 din; sindikalna podružnica Os- novne šole Markovci pri Ptuju 16.200 din; sindikalna podružnica Podjetja J2 za popravilo voz Ptuj 103.000 dm; delovni kolek- tiv Tovarne glinice in aluminija ..Boris Kidrič« v Kidričevem po sklepu centralnega delavskega sveta in svetov vseh ekonom- skih enot 5 000.000 din. zraven tega pa bodo vsi člani delovnega kolektiva še prispevali svoj štiri- urni zaslužek, kar bo zneslo okrog l,!iOO.00O_ din; sindikalna podružnica "Komuijalne banke Ptuj 18.000 din; Komunalna banka Ptuj 50.000 din; sindikal- na podružnica Muzej-Mestni ki- no-Glasbena šola in Knjižnice skupaj 12.700 din: Splošna bol- nišnica Ptuj 100.000 din: člani sindikalne podružnice Splošne bolnišnice Ptuj prispevke še zbi- rajo; Zavod za zaposlovanje in-j validov in drugih oseb Ptuj 16.700 din v oblačilih; Pekarne- mlini »Vinko Reš« Ptuj moko v vrednosti 177.000 din; sindikalna podružnica Pekarne-mlini »Vin- ko Reš« Ptuj 60.627 din; sindi- kalna podružnica »Slovenske go- rice« Ptuj 30.000 din; sindikalna podružnica Reševalne postaje Ptuj 10.500 din; kolekUv Otro- škega dispanzerja Ptuj 3.000 din; sindikalna podružnica »Les« Ptuj 300.000 din; sindikalna podruž- nica Agrotransport Ptuj 20.0,0 din; Agrotransport Ptuj 40.000 din; sindikalna podružnica Os- novne šole »Ivo Spolenjak« Vluj 10.630 din; sindikalna podr..iž- nica Vodne skupnosti porečja Drave Maribor, Operativni od- sek Ptuj 40.000 din; sindikalna podružnica obrtnih delavcev ni vajencev Ptuj 10.000 din; sindi- kalna podružnica Ptujske tiskar- ne Ptuj 10.050 din; sindikalna podružnica Podjetja JZ za po- pravilo voz Ptuj v oblačilih v vrednosti 35.000 din; profesorski zbor gimnazije Ptuj 8.000 din; dijaki ptujske gimnazije 25.rf30 din; Perutnina Ptuj 150.000 din; sindikalna podružnica Perutnina Ptuj 16.800 din; sindikalna po- družnica Mestna lekarna Ptuj 13.200 din; sindikalna podružni- ca »Krojaštvo Moda« Ptuj 5.700 din; krojaštvo »Moda« Ptuj v oblačilih v vrednosti 21.200 din; Gradbeno podjetje »Drava« Ptuj gradbeni material v vrednosti 300.000 din; delovni kolektiv To- varne strojil Majšperk 300.ODO din: sindikalna podružnica Za- voda za socialno zavarovanje Ptuj 18.600 din: delovni kolektiv Tovarne avtoopreme Ptuj štiri- urni zaslužek v predvideni vred- nosti 206.000 din; Krajevni od- bor SZDL Zetale 11.600 din; Obrtno gradbeno podjetje »Gradnje- Ptuj 100.000 din; Podmladek Osnovne šole Cirku- lane 22.545 din; člani sindikata telefonskega nadzorstva TT linij Ptuj 14.500 din; sindikalna oo- družnica Doma za diiievno def. otroke v Dornavi 22 000 din; de- lovni kolektiv Tekstilne tovarne •n barv^irne Ptuj 100 000 din. Zbiranje še nI končano Tud: v ostalih delovnih kolek- tivih je v polnem teku nabiral- na akcija za pomoč prebivalstvu v Dalmaciji ter bomo podatke o vi*ni prispevkov objavili v na- slednji številki »Tednika«. Vsem navedenim sind kalnim odružnicam, delovnim kolekti- vom podjetij, ustanov in zavo- dov kakor tudi posameznikom se najtopleje zahvaljujemo, gor- njemu zgledu pa naj sledijo tudi vsi ostali delovni kolektivi v naš: občini. Občinski sindikalni svel Močno pošk(xl.'ovFne hiše v Make r.ski Nove in boliše oblike kulturno prosvetnega življenia (Nadaljevanje s 1. štreni) Juršmcih v Majšpeirku oa z le- karniško postajo. Ptuju potrebna povečana kapaciteta ZD V Ptu,iu predvidevamo začetfk gradnje novega zdravstvenega doma, ker bo le tako mogoče oo- več-jnje kapacitete. V splošni bolnici v Ptuju je predvidena funkcionalna urediteiv potrebnih služb in specialističnih ambulant. Reš-'valni postaji mo- ramo omogočiti zamen.javo do- trajanih vozil. V zveri s oredvideno razši- ritvijo Doma za duševno de- fektne otroke v Dornavi tH>mo morali v obdobju do 1965 zgra- diti potrebno .število stanovanj. Obratne ambulante v gospodarskih organizacijah Večje gospodarske ocganizaci- .i-e bodo morale pa<=krbeti za or- ganizacijo obratnih ambulant. Tako bodo lahko skrl za rdrav.j€ približale delovnim ljudem. S primernim štioendiranjpm bo mogoče zagotoviti stalen dotok zdra^vst venega kadre Posebno skrb je posvetit' zobozdravstve- nemu k.adru ki ua sedaj najDolj primanjkuje. Socialno varstvo z napredno vsebino in veljavo Socialno varstvo — dobiva v sedanjih pogojih vse važnejše mesto in zahteva še nasebno po- zoifnost vseh družbenih faktorjev, V preteklosti ie zaa^ilalo za osta- limi dejavnostmi Namesto stare miselnosti mora prevladovati v javnosti nova naprednejša vsebi- na in veljava. S Sipr^membo socialne struktu- prfhiva'stva z novimi živ- ljenjskimi pogoji, z vse večjo zaposlitvijo žena in z drugimi spremembami — se poraja ''■ela vnsta vprašanj, ki bodo morala biti rešena. V skrbi za odraslp so pot'-ebnfl večja sredstva za soci=ilne da- jatve. Urediti mf>'amo vp'-a.<=anje borcev in invalidov, predvsem pa vprašanje starih ljudi. Družina, mladina in otroci v skrbi z?, dr-.zino i? ontr^Hno posvetiti vso pozornost otrokom in mladini. Zgraditi in opremiti ; moramo potrebne varsivfnei ustanove, igrišča, počitniške do-' move sobe za otroke po stano-' vaniskih hišah razne oblike pi- oni^-skih in mladir.skih klubov V Ptuju in v industrijskih krajih | ler vaseh, , To So glavne naloge in skrbi | 'tannvanjskih in krajevnih skup-' ■losti ob podp^^ri in zavzetosti' vseh gospodarskih m družbenih: '•initeljev v komuni Ustanovitii "n razviti še moramo vse možn«!j -oblike organiziranega varstva' Socialne delavce v gospodarske organizacije Skrb za človeka moramo pre- nesti v gospodarske organizacije. Tam potrebM>mo čimprej so- cialne delavce. Organizacija socialnih služb v l.C) je preresla svoje meje in po- =:taja ovira za nadaljnjo kvali- tfitno rast. Zato je ustanovitev zavoda za socialno delo ena iz- med nlavnih nalog perspektivne- g^a nl«na. Z ustanovitvijo sklade za so- cialno varstvo zagotovimo staler dotok -i'Ot-»hTiih srpd<;tpv in vir za kvalitetnejše socialno varstvo. Prve vesti v časopisju, radiu in televiziji o strašni potresni katastrofi, ki je zadela prebival- stvo pod Biokovom ter porušila celenaselbine ob našem Jadranu, so globoko pretresle slehernega človeka sirom naše domovine. 2e prve ure po vpoznanju, da je več tisoč ljudi ogroženih in osta- lo brez strehe, so vzbudile v vseh naših državljanih zavest, da je pomoč nujno potrebna Enote JLA in vojne mornarice so pri- hitele, da rešujejo ljudi in pre- moženje, kolikor ga je še ostalo Jugoslovanski Rdeči križ pa jr pozval vse delovne kolektive, dnižbene organizacije in ostale državljane, da začno s pomočjo Rdečega križa takoj z akcijo za :^moč prizadetemu prebivalslvii v Dalmaciji, ki mu je potrebna nujna pomoč v obleki, obutvi, -idejah in denarju. Organizacija RK 7a potresna območfa Tudi v ptujski občini je po- krendl 0'bčinski odbor RK vse T)otrebno. da bi bila zbiralna h^- cija za pomoč čim uspešnejša. Sindikalne podružnice so zbrale lepe denarne prispevke, delav- ski kolektivi po podjetjih in to- varnah so se obvezali, da bodo opravili v korist nesrečnih ljudi ioločeno število delovnih ur. V 5olah je nastalo pravcato tekmo vanje med učenci in med posa- meznimi razredi za dosego čim večjega uspeha. Poleg denarne zbirke je v šoli še važnejši vzgoj- ni moment, ki se odraža v tem da se vsak otrok zaveda, da je nujno pomagati vsakemu člove- ku, ki ga doleti nesreča in se na- haja v sili, pa čeprav žrtvuje le skromen prihranjeni dinar. Zato je uspeh podmladkariev RK na naših šolah tolilso ve^. Osnovne organizacije v akciji Na vasi vodijo zbiralno akcijo osnovne organizacije RK, ki imajo vsa tozadevna navodila in kjer .so tudi zbirni centri za da- rila. Glede obleke, perila in obutve omenimo, naj se ne da- rujejo umazani in raztrgani predmeti, ker nam ne bi nič ico- ristild. Omenimo naj še. da so razna podjetja darovala lepe ko- ličine najrazličnejšega blaga. Pri vseh občanih, ki niso -najeti v sindikatih ali delovnih kolekti- vih, bodo zbiraH prispevke po- oblaščeni člani SZDL in RK. Sočul^e ml\h ljudi z Bolmtjcijo Dosedanji uspehi akcije za po- moč prizadetemu prebivalstvu .^o presenetljivo lepi. Zbiranje pomoči se nadaljuje. Ceio iz tu- jine in iz mednarodnih organi- zacij prihajajo izrazi sočutja :n obvestila o pomoči, kar priča o trdnih vezeh, ki jih je rodila ideja koekslslence, ter o ugledu, ki ga uživamo v mednarodni skupnosti. Zato med nami ne sme biti državljana, ki bi za na- šega človeka v nesreči ne pri- speval po svoji zmogljivosti, če- tudi najskromnejši prispevek, in tako dokazal svoje pripadnosti naši socialistični skupnosti. Vo- dijo naj nas pesnikove besede: Odpri srce, odpri roke, otiraj tiratovske solze ... ! I O končnem uspehu nabiralne Hkcije bomo podrobno ;«ročar ko bo zaključena in ko bomo prejeli od posameznih organi- zacij potrebn s ooroč'!'^!. Občinski udbur UK rtuj i INDUSTRIJA I METMH VLAKEN Industrijo umetnih vlaken je /.ajel obsežen razvoj. V zadnjih desetih letih se je svetovna pro- izvodnja umetnih vlaken dva- krat povečala. ZDA. ki so na '^elu svetovne proizvodnje, pro- zvajajo 23 odst. svetovne proiz- ^'odnje umetnih vlaken, čeprav nridelujejo velike količine bom- nža. Na drugem mestu je Ja- ponska, sledijo pa Zahodna Nem- •ija. Velika Britanija. Italija in Francija. V 42 državah na svetu imamo že 560 tovarn "n Mh vlaken. Stran 4 TEDNIk m:i D^T m. januarja i962 OB OBČNEM ZBORU GD PTUJ Za gasilsko društvo Ptu.i in za njegov oijčni zbor 20. janu- arja 1962 v gasilskem domu bi morali reri, da ni bil samo obra- čun k« organizacije. Tako uspešno naprej Novoizvoljen odbor s»> bo moral na.jprej tako re.sno spopadati z raznimi problemi in težavami kot so se dosedanji odbori in se še dalje nais lan jati na vs? članstvo in biti v stalnih stikih s pred- .stiivniki oblasti in organizacij, ki so že doslej kazali vse razume- vanje r.a varnost l.judskega pre- mozetT.ja ter za neipore in uspehe gasilskih društev, ki so tudi ga- rantirala s svojo Dožrtvovp'nost.jo in «posohnostio za pomoč bliž- njemu v nesreči. I Sindikati v občini v veliki d^rani Občinsk-egt' ljudskega odbora v Ptuju ,je da-! nes šesta razsujena plenarna .seja plenuma Občinskega sindi-' kalnega sveta Ptuj, ki ji zraven članov plenuma ObSS prisostvu- jejo tudi predsedniki smdikalnih podružnic, predsedniki delavskih svetov, predsedniki svetov de- lovnih kolektivov iz. upravnih odborov zavodov in u.stanov. Na i'enumu je na dnevnem redu lavno vprašanje — obravnava ersopktivn?ga gospodarskega in ■užbenega razvoja v občini Ptuj letih 1961-1965 in nalogah sin- kaln;h organizacij. V drugem slu zasedanja bo razprava o na- ogah sindikalnih poda-užnic v 'vezi z organizacijsko-političnimi pripravami na letne občne zbore sindikalnih pcdružnic. ki bodo v februarju in marcu v vseh sindi- kalnih orgfrrizacijah Na plenuma bo tudi podano poročilo o dose- danjih uspehih nabiralne akcije za pomoč prizadetemu prebival- stvu v Dalmaciji. Te dni se je pričela v sindikal- nih podružnicah živahna razprava o gradivu s petega občnega zbo- ra Republiškega sveta Zveze sin- dikatov Slovenije. Gradivo so prejeli vsi člani izvršnih odbo- rov, člani delavskih svetov in vodstva podjetij, ki gradivo pro- učujejo z namenom, da bi se raz- vila čim širša razprava med članstvom sindikalnih podružnic. Razprave naj omogoči.jo sleher- nemu proizvajalcu, da se seznani z v.sebino in smernicami, ki j.h I je začrtal V. obcni zbor Republi- škega sVita slovenskih sindika- to., istočasno pa so *edan.jo raz- prave že povezane s pripravami na letne rbčne zbore in na prila- gajanje na nove oblike in meto- de dela v smdikalnih podružni- cah. Preteklo soboto, 20. januarja (. i. so Mani sindikalne podruž- nice Reševalne prxstaje Ptuj med prvimi imeli letni občni zbor. Sindikalna podružnica je v prvem letu sv.>jega delovanja do.segla zelo lepe uspehe na vseh delov- nih področjih in se tako uvrstila med najbolj delavne sindikalne organizacije v občini. Občni zbor in vsebinsko bogata razprava sta ponovno zagotn^vila, da bo delo tudi v novem obdobju zelo uspešno. ■ V ponedeljek. 22. januarja t. 1. je bil v Ptuju ustanovni občni zbor sindikalne podružnice Kro- jaško-šiviljske delavnice Ptuj, na katerem je bilo podano izčrp- no poroči'o o poslovanju tega podjet.ja. Po rvoročilu se je razvila plodna raznrava. Član ObSS Dra- go Zupančič je članstvo nove or- ganizacije seznanil z vlogo in na- logami sindikatov v naši sociali- stični domovini in nakazal smer- nice za njihovo delo v tem pod- jetju. Pesnica poplavlja v razdobju do 1965 leta ostane regulacija Pe.sniee glavna skrb občne. Doslej je regulirana v dol- žini 9.825 m, potrebno pa je bo do m?.ie občine regulirati še 15 km. Regulirana bo morala biti v ce- lotni dolžini 40 km. Stroš'..Kavalir z rožo«. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 1. FEBRUARJA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—«,10 Va- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- 'nenska napoved in obveslila. 7.00-7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Zborovske skladbe Vinka Vodo- pivca. 11.15 Ruski tečaj za začetnike — 38 lekcija. 11.30 Jugoslovanski izva- jalci zabavnih melodij. 12.00 Poročila, 12.05 Nekaj zagorskih napevov. 12.IT Kmetijski nasveti — lože Kregar: Za prte grede. 12,25 Melodije ob 12,25 13.00 Napoved časa, poročila, vremei ska napoved, prireditve dneva in obj« dnevnega sporeda. 13.1.") OhvesMla in ' havna gl.-.sba. 13.30 K'intet rr iti-jneT in godalni kvaiiet Borisa P; n('npii'a, za utod niegriv samospe*: ' 'i:' me stara majk«, 14.00 Igramo z» i7,oo Poročila, 17.05 Koncert r>r. .ah po- slušalcev. 18,00 Por''cii.i idnalnosti doma in v svetu. !S.'t ■» ne sli- šite vsak d?n, \f.f.' \ 1 1 kronika. 19,00 Obvestila. !'<(!■% v- aladi reprn- duktivni clashen' n,,.. lj.3n Radij- ski dnevnik. 2') ''■< ' večer doma- čih pesmi in ra. r-' 20,45 Petnajst minut z orke« i* 's Bajler. 21,on Literarni vf» .otenske založbe v letu l»g2. 1 f aa Jirko: Sonata za violončel« ir r 22.00 Napoved ča- sa, poročil* .e.nenska napoved in pre- gled spo-e'' za naslednji dan. PETEK. 2. FEBRIARJA "1.00—1.00 Dobro iutro! (pisan jlas- rni spored* — vmes ob 5.05—5.10 foročila m dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, remenska napoved in obvestila. 7.00-- 7 15 Vipdvf^ rasa. poročila, vrempuska napevtd ib radijski koledar. 1.00 Po- ročila. 11.00 Anton Lajovic: Adagio. 11.15 Naš podlistek — A. Kazancov: Prišleki iz vesolja — 11. 11.35 Rah- maninov in Sibelius. 12 00 Poročila. 12.05 Zadovoljni Kranjci. 12 15 Radijska kmečka univerza. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja. 13,50 Zabavni orkester Raphaeis. 17.00 Poročila. 17.05 Portreti iz stare italijanske glasbe, 17.45 Bruno Bielinski: Brez vrnitve, ciklus pesmi za alt in orkester na stihe iz kitajske li- rike, 18,00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Novi posnetki Ko- roškega okteta. 18.23 Ameriške ljudske pesmi. 18.43 Iz naših kolektivov. 19.00 Olivestila. 19.05 Slovenske popevke do- mačih avtorjev. 19.30 Radiiski dnevnik. 20.00 Zabavni orkester RTV Zagreb. 20 15 Tedenski zunaniepniitični precled. 20,30 Spoznavaimo svet in domovino. 21.30 Od planina do velikega plesnega nrke- I stra. 22.00 Nnooved čass. noročila. vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 3. FFRRUARIA 5 00—8.00 Dnbrn iiitr.! (pisan glasbe- ni spored) v-nics oh 3 05—"1 !n Poro- dila in dnevni koledar, ri.no—6 13 Vano- "cd časa. poročila, vremensk,-i napoved. iiri*gled tiska in obvestila. '^..30—fi.35 N>notki za turiste. 7.00—7.15 Napovpd 'af,,T. poročila, vremenska napoved in ladiiski koledar 8.00 Poročila. 11.0,') Koncertni plesi z Balkana in iz nierove soseščine It 13 *nc'eščina zp in'?''!?io — 39. l»krila tonnoviievl 11 30 So- botna matin»i;> ■•abavnih mi^iorlij 12 0(< Poročila 12.05 naniio <5v?ra' Maroilnr za ženski das. 12 13 Kmetiiski nasveti. 12.25 Mflodiie ob 12.23. 13.00 Vapovfd časa, poročila, vremenska napoved, 'pri- reditve dneva ip n^iiava d^evnrga <;no- red;^. 13.15 Obve-tiiia in zaha-.-na fi. ''2 15 n't''aia ra p»«e i-'5»H»«ir» -»7 no pnrn. rila -'30=; Plfti:. »lasfc' ->4.nf) Zadni« poročila in zaključek oddaje. FTUJ, DNE 26 JANUARJA 1962 f E D N I K Stran 5 DEVETORČEK za učiteljsvo v Vidmu Projef-itivni biro Ptuj je po nškodoval de- sno nogo. Vočanec Ivan, Brezov- ščak 15 — padel je in si poško- doval prsni koš. Šalamun Jože, Obrez 2 — padel je v studenec in si poškodoval glavo Petrovič Viktorija, Gruškovje 148 — padla je in si poškodovala ievo nogo; Rajh Stanko, Dornava 1 — padel je z motorja in si poškodoval levo nogo. Pucko Vlado, Ormož, Ptujska 12 — padel je in si po- škodoval levo roko. Mesaric Jože, Polenšak 35 — nekdo ga je na- padel in mu poškodoval glavo in desno nogo. Krivec Martin. Gru- škovje 12 — nekdo ga je napa- del in mu poškodoval glavo in hrbtenico. Zerak Ljudmila, Rodni vrh 34 — krava ji je stopila na levo nogo. Kandrič Ignac. Kuka- va 37 — padel je s kolesa in si poškodoval glavo. Fošnarič An- ton, Repišče 49 — padel je in si r>oškodoval levo nogo. Benkcvič Ljudmila. Pobrežje 166 — podrl jo je moped in ji poškodoval gla- vo. Zlahtič Ana. Vintarovci 64 — padla je in si poškodovala desno nogo. VREMENSKA NAPOVED za čas od 27. januarja do 2. februarja 1962. Mrzlo, zamegljeno vreme. Zad- nji krajec bo dne 29. januarja t: 1. ob 0.37 uri. CA KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA Dne 16. 1, 1962 so darovali kri krvodajalci iz Leskovca: Mihelač Terezija, Vindiš Franc Bosilj Alo.jz. Ca.jger Marija, Emeršič Mari.ja. Mohorko Angela, Kozel Terezija. Vindiš Gerčka, Bedrač Minka, Kmetec Lizika, Šmigoc Lizika, Mere Marija Vidovič Franc, Zavec Jana, Zula Franc, Vindiš Jože, Potočnik Marija Korenjak Katarina. Sirec Neža, Polanec Terezija, Kristovič Neža, Kozel M.irija, Mere Lizika. Ko- letnik Gera, Kozel Juljana, Emeršič Rozalija, Vidovič Tere- zija. Mlakar Antonija. Hentak Lizika, Kra.jnc Julijanf!, Milošič Marija. Vindiš Marija in Krajnc Marija. Dne 18. 1, 1962 so daro^;ali kri '•.'rvorlajalri h Vidma: Sakelšek Marija, Cafuta Avgust. Vaupotič Stanko Kline Janko Kirbiš Li- zika, Čeh Mari.ja. Duh Avgust, Roje Jože, Duh Terezija Hvaleč Anica. Cafuta Peter, Kristovič Lizika, Rotvanj Amalija. Mlakar Marija, Kmetec Ana Duh Mari,- ,ja, Kirbiš Tilika, Rogina Terezi- ja, Duh Terezija, Meroh Marija, Selinš'^k Marija. Širovnik Jakob, Roje Romana, Krajnc Jožef, Murko Jože. Fridauer Terezija, Jurenec Teja, Jurenec Cvetka, Hostnik Terezija, Letenja Mari.ja in Ši- rovnik Slavica. Vmes so darovali kri tudi po- samezni krvodajalci: Kra.jnc Ma- rija, Ljubeč Ana. Sakelšek Aloj- zija, Simonič Neža. Mere Terezi- .ia. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem v im^nu bolnikov naj- iskrenejša hvala' Rdeči križ Ptuj Splošna bolnišnica Ptuj OBJAVA Oddelek za notran.ir zadeve Občinskega odbora v Ptuju in Ormožu sporoča, da bo od 1. fe- bruarja do 28. februarja in(»2 redna letna registracija motor- nih vozil in molornih priklopni- kov. Registracija bo redno vsak delovni dan v februarju od 8. do 12. ure. Lastniki oziroma upravitelji motornih vozil in priklopnikov vložijo prijavo za registracijo na predpisanem obrazcu Prom 3, ki ga dobijo pri pristojnem organu za notranje zadeve. Priložiti je treba za takso: za motorna kole- pa 550 din v državnih kolkovi- pa 550 din v državnih kolekovi- nah. Gospodarske organizacije iz- polnijo navedeni obrazec v štirih izvodih: en izvod odstopijo upr. za dohodke. Pristojna uprava za dohodke ObčLO bo pobirala cestno pristojbino, ki se plača pred registracijo, in sicer: 1. za tovome avtomobile za vsako tono nosilnosti 20,000 din; 2. za tovorne avtomobilske in traktorske priklopnike za vsako tono nosilnosti 8000 din; 3. za avtobuse za vsak potni- ški sedež 1500 din; 4. za osebne avtomobile z mo- torjem z delovno prostornino: do 1000 ccm 6000 din, nad 1000 do 1600 ccm 10.000 din, nad 1600 do 2000 ccm 20.000 din, nad 2000 do .^L^Ocrm .?0,000 din, nad 31,50 ccm ,50.000 din, 5. za motorna kolesa in sku- terje: nad .50 do 125 ccm 2000 din. nad 125 do 2.50 ccm 3000 din. 6, za za traktorje: do 25 KM 10,000 din. nad 25 do 40 KM 15,000 din, nad 40 KM 20.000 din. Tehnične preglede motornih, vozil opravlja strokovna komi-' sija pri podjet.ju »Strojne delav- nice Ptuj, Ce se lastniki vozil iz kakršne- gakoli vzroka ne bodo prijavili za podaljšanje registracije za motorna vozila za tekoče leto, bodo izbrisani iz registra vozil. Prometno dovoljenje in evi- denčne tablice neregistriranih vozil za tekoče leto se po kon- čani registraciji, t. j. 1. marca 1962, odda pristojnemu organu za notranje zadeve občinskega ljudskega odbora. Iz pisarne organa za notranje zadeve Mestni kino Ptuj predvaja 25. in 26. januarja jugo- slovanski film »SOLUNSKI ATEN- TATORJI«; 27. in 28. januarja nemški barvni film »MAZURKA LJUBEZNI«; 30. in 31. januarja ameriški film »ČRNA ORHIDE- JA«. Kino »Ruda Sever« Gorišnica predvaja 28. januarja špansko-ita- lijanski film »SMRT KOLESAR- JA«. Kino Zavrč predvaja 28. januarja angleški barvni film »GLOBOKO MODRO ISCEMO OPREMLJENO SOBO za starejšega mojstra tekstilne stroke. Tekstilna tovarna in barvarna Ptuj. NUJNO ISCEM SOBO v centru Ptuja. Naslov v upravi. PRODAM 3 ha 42 a POSESTVA vseh kultur tik ob okrajni ce- sti. Veingartner Pepca, Brezo- vec 75, Cirkulane (prej Jurij Rihtarič). PODPISANA MARTINA KERNE- ZA iz Lešja 32. obžalujem ža- ljivke, ki sem jih izrekla na- pram Citi Krstnik iz Brega 33 in jih razglašam kot neresnične ter se ji zahvaljujem, da je od- stopila od tožbe. NISEM PLAČNIK DOLGOV, ki jih dela moj mož Anželc Ignac. Anželc Angela. NAMESTO VENCA umrli prija- teljici Mimiki Muzek iz Tržca prispevam dva tisoč dinarjev v pomoč po potresu prizadetim v Dalmaciji. — Avrelija Habjanič, Izvršilni odbor Stanovanjske skupnosti razpisuje honorarno prosto delovno mesto POMOŽNEGA KNJIGOVODJE .Pogoj: večletna praksa v knji- govodstvu. Nastop službe takoj, prednost ima upokojenec ali upokojen- ka. — Prošnje dostavite Sta- novanjski skupnosti Ptuj, Trg mladinskih brigad l/III. RAZPIS Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »PLESKAR« Ptuj, Lackova ulica (zgradba Ko- munalne banke) razpisuje delovno mesto MEZDNEGA KNJIG OVODJE Prijave pošljejo kandidati upravi podjetja. Prejemki po pravilniku o delitvi dohodka. Nastop službe takoj ali po dogovoru._________ _______ ZAHVALA Ob izgubi naše nepozabne mame, stare mame, tašče, se- stre in tete MARIJE HERTIŠ upokojenk? iz Vidma pri Ptuju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem ter vsem, ki so v tako lepem številu spremljali pokojnico na njeni zadnji poti. darovali vence in cvetje. Posebna zahvala č. duhovščini, sosedom, gasilcem ter društvu upokojencev. Videm pri Ptuju, dne 20. januarja 1962. Žalujoči družini FUREK in HERTIS in drugo sorodstvo OBVESTILO Združenje knjigovodij v Ptuju obvešča vse knjigovodje z območja občine Ptuj. da bo v torek, 30 januarja 1962, ob 8. ari v Ptuju v veliki dvorani (Titov trg) predavanje strokov- ijakov Tehnološko ekonomskega biroja Zagreb v zvezi z za- ključnimi računi za leto 1961. Odbor Ptujski študentje vas vabijo na Vfl!. trail ic dnalnl študentski ples v soboto, 3. februarja, ob 20. uri v Narodnem domu. Kolektiv tovarne avtoopreme Ptuj sporoča vs.em svo- jim članom žalostno vest, da .je tragično preminil v '?7. letu starosti tov. ALOJZ SENGER kvalificiran orodjar Dragi poko.jnik poči va na t>okopališču Rogoznica^ Ptuj. j Kolektiv tovarn^ avtooir-pni' Ptu^' i