omollub S^t m>n>*#-n lOjffk HUP m* „ «1 CfuMfanl 13. marca 1940 £elo 53 • Slep. II zgodovinske besede našega voditelja Na Studijskem dnevu Akademske zveze v Ljubljani je slovenskim akademikom v četrtek, 7. marca popoldne v beli dvorani »Unionac govoril tudi predsednik senata g. dr. Anton Korošec, Njegov govor prinašamo dobesedno: Gospodje, ki so organizirali današnji ihod, so mi pisali, naj govorim o državi in aših odnosih do nje. Nihče izmed teh gospo-ov gotovo ni mislil, naj bi govoril abstraktno splošno o državi, o pojmu, o definiciji, o aznovrstnosti državnih oblik in vladavin, ka-or tudi nihče ni mislil, ako govorim o dolž-ostih do države, da bom vas vzpodbujal, lutko morate vestno plačevati davke. Temveč naj govorim politično kot politik olitikom. Naša država je kraljevina Jugoslavija, ki nam je nedotakljiva, ki se ne more zmanjšati, mpak samo razširiti. Vladarji Jugoslavije so ralji iz domača narodne hiše Karadjordje-vičev. (Navdušeno vzklikanje kralju in kraljevskemu domu.) To so naši najvišji in edino praktični nauki o državi. Ako povemo ie to, da si želimo našo državo Jugoslavijo videti čimprej tako preurejeno, kakor se sedaj ureja na Hrvaškem, smo povedali vse, o čemer ne želimo ia ne maramo voditi nobenih nadaljnjih diskusij. (Tako je III) To vse nam je sveto, resno, najvišje. Kdor nant to ruši, je naš sovražnik. Vsi veste, da so bili časi, ko so naši »slo-venačkic bratje v tem oziru grdo in podlo sumničili naše vrste, ko je bil vsak naš politični nasprotnik tudi naš politični ovaduh. Ti časi so za namil (Navdušeno pritrjevanje.) Še se sicer sedaj najdejo ljudje, ki od časa do časa poročajo na »kompetentnac mesta, češ, da še nismo dovolj zanesljivi A hvala Bogu, ni več ljudi, ki bi take bajke verjeli. To pa tudi zato ne, ker je ravno o nekih najbolj gorečih »domoljubnilu denuncijantih znano, da stojijo v plačani službi inozemstva. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo odkrito. Kar se tiče naše mladine, smo v srečnem položaju, da nam ni treba dajati navodil in programov, po katerih naj bi mladina živela, ampak da lahko obenem tudi s ponosom privijemo: Naša slovenska mladina je takšna, kakršno si želimo, in naše želje gredo samo za tem, da ostane, kakršna je! Zvesta Bogu, svesta kralju, zvesta Jugoslaviji, zvesta Slo-venijil (Navdušeno dolgotrajno vzklikanje in pritrjevanje.) Velika je razlika med mladino, ki je naša, in med mladino, ki ni naša. Nočemo splošno sumničiti mladine, ki ni naša, ampak radovoljno predpostavljamo, da je idealna in dobronamerna. Toda mi jo samo opozarjamo, da za njo stojijo starešine in tudi cele organizacije, katere so bodisi republikanske, bodisi destruktivne, bodisi celo komunistične. To dobro mladino v slabi družbi pozivamo, naj nam da roko v idealno patriotsko pobra-timstvo, da se skupno borimo za mir člove-čanstva, za srečo naše domovine in za dobro našega kralja. (Vzklikanje kralju.) Naj se porinejo v stran vsi, ki nas ovirajo na tej potil Mislim, da ste me razumeli, vi, ki stojite tukaj okoli nas, a da nas je razumela tudi mladina, ki misli, da ni naša, a je vendarle po mišljenju in hotenju bolj naša. Da pa so in bodo ostale na akademskih in podeželskih tleh tudi bolj ali manj neznatne manjšine, ki so in bodo ostaie vedno diametralno drugačne, kakor si jih želimo, to je namo dokaz, de živimo na zemlji, da živimo v sredini realnega življenja. Povejmo danes enkrat tudi nekaj o Fincih. Vse v srcu občuduje Fince I Bodimo odkriti: tudi pri nas v Jugoslaviji. A nihče nima korajže, to tudi v javnosti povedati. Celo listov je malo, ki bi d upali to iskreno in odkrito reči. Nepogumni, slabotni ljudje imajo navado, da si upajo govoriti samo o tem, kar najde splošno odobravanje. Dandanes pa je naša družba v Jugoslaviji že tako okužena, da jasno, zdravo socialno stališče ne najde več splošnega odobravanja. Mi pa, ki smo ali mladi po letih ali mladi po zdravem mišljenju, se niti najmanj ne obotavljamo javno povedati in pogumno na-glasiti: Neizprosno borbo proti vsem prevratnim programom I Mi smo za napredek in razvoj socialnih zakonov, a nismo za tlačanstvo, suženjstvo ln robstvo. (Navdušeno ploskanje.) Da nam nihče ne bo očital, da se tudi ml izogibamo javnosti, zato povemo kratko in glasno: boj povsod in vselej proti največji sramoti naše dobe, proti komunizmul (Tako je I Dolgotrajen aplavz.) Zato tudi sočustvujemo in simpatiziramo s Finci I Toda simpatije niso dovolj 1 Da ml Jugoslovani ne gremo aktivno pomagat Fincem, je naravno in razumljivo, kajti mi smo nevtralni in hočemo in moramo ostati nevtralni, ker nočemo zabresti v vojno. Toda v naši državi je, pravijo, mnogo komunistov. To niso Jugoslovani, to so interna-cionalcil Kje se skrivajo sedaj ti junaki? Ne silimo jih med Fince, a naj gredo vsaj tja, kamor spadajo! (Odobravanje.) Zakaj ne for-imirajo čet, bataljonov in polkov, da bi šli na pomoč svojim somišljenikom in bratcem v Ru- siji, katerih sedanji voditelji naš slovanski rod tako nepopisno sramote s svojim strate* gičnim neznanjem, s svojo vojno-tehnično ne« sposobnostjo. Morda je odgovor na to, da jim je padlo srce v hlače, odkar so bili v Španiji tako grdo tepeni. Potrebno je bilo, da se našim rdečim širokoustnežesa to pove enkrat neustrašeno v brk. O marsičem bi se še moraio govoriti, C se ne govori. Celo Pen-klubi molčijo o stva« reh, o katerih bi lahko govorili in bi morali govoriti; molčijo, ne vemo, ali iz velikega strahu, ali pa Is prevelikih ozirov na svoje komunistične člane, katerim ne marajo motiti njihovih velepolitičnih krogov. Kaj pa mislimo o vojni? Tolikokrat je bilo povedano, da upamo, da mi ne pridemo v vojno. A nikdar ni to prevečkrat povedano. Ljudje zopet radi to na novo slišimo. Kako« nam je nekdaj bilo ljubo, kadar smo kot malt fantje hodili z očetom v temi po gozdu in naiai je moral vsak hip potrditi, da ni nobenega: strahu blizu. Še nekaj je, kar moramo povedati. ' V Belgradu in po vsej državi se zbirajo ljudje bodisi v trdne, bodisi v ohlapne organizacije, ki so sicer ne po imenu, toda p« mišljenju republikanske in levičarske. Večin noma stoje pod diskretnim vodstvom svobod« nega zidarstva, ki je nasproti komunistom in republikancem skrajno popustljiv, če jih cela aktivno ne podpira. Kdor je dobrega mišljenja, kdor hoče varovati našo narodno dinastijo, kdor hoče ohraniti pridobitve naše narodne in krščanske ci« vilizacije, kdor boče socialno evolucijo, a no revolucije, kdor hoče svobodo, a ne tiranstva^ naj gre z nami na stražo za naše ideale. Po« dajmo si roke in korakajmol Bojim se, da so naši nasprotniki bolj ne« varni, kakor mislimo. Vse Kerenskijeve fii gure so že na vidiku, treba je samo, da se pokaže še Kerenjski In odvede domovino % propast Mi, ki imamo jasne ideale, a se ne damo voditi od temnih sil,, pripravimo se na vso' borbe! Na dan, na plan, kdor hoče svobodno domovino l , Naš Viipuri ne sme biti osvojeni (Dolgo« trajno navdušeno ploskanje in vzklikanje.) i Govor dr. Korošca je izzval v vseh poli«; tičnih krogih veliko pozornost, Vsi poudar« jajo, da je dr, Korošec spet spregovoril o prk-i' vem času in znova pokazal na vse nevarnosti/ ki prete od raznih prevratnih in levičarskih? činiteljev družbi in domovini. Bela huga Kug1«! &rašne besede! Kar zazeblo je ljudi pri duli, ko se je raznesla beseda, da rili v deželo tako imenovana Srna smrt Premožnejši so zapustili svoje domove, povečali tvoje tisočake in Sli, da naravnost bežali, divje bežali so že samo pred strašilom črne »mrti Tisti,, ki njsq ničesar .premogli, so pa na svojih domovih trepetali in z obupom pri jakovali svoje neizogibne bridke usode. Ali je kdo zatrepetal in se zgrozil v duši, ko je ob zadnjem banovinskem zborovanju iz ost našega bana pole je la med »vet beseda o beli kugi, ki tudi z vso grozo grozi in preti • smrtjo, da, z neizogibno smrtjo malim narodom, torej tudi nam, ki smo majhen narod. Beseda je poletela med svet in skoraj, da ni našla odmeva. In vendar je strašna ta Ugotovitev: bela smrt preti uničiti zdravje našega naroda. Mislim, da veste, kaj je bela kuga. To je pešanjo rojstev med našim ljudstvom. Skoraj Je ni župnije,, kjer bi ne bilo pritožbe, da je nekdaj pri istem številu prebivalcev bilo rojenih do štirideset, do šestdeset otrok, danes pa so v istih župnijah padla rojstva nazaj na trideset in na petdeset ali pa še nižje. Padec rojstev so najprej kazala le bolj naša mesta, Ueloma tudi trgi, potem je ta padec zašel v Industrijske kraje, zdaj ga poznamo tudi že marsikje po kmetih. S ponosom smo včasih ngotavljali, da je kmet steber našega naroda, 8a je njegova korenina, njegov mozeg in nje-fovo jedro in hrbtenica in kar smo še imeli lakih lepih in pohvalnih izrazov, smo jih porabili, da smo pokazali svetu moč in zdravje našega naroda. Danes bomo pa začeli ugotavljati, da mali narodi — med njimi tudi naš narod — pešajo in hirajo v svojih koreninah, da neizprosna zgodovina piše malim narodom !t spominsko knjigo - pogin in smrt Pa kaj »alira, saj še velikim ne bo prizanesla,.. Kdo bo imel od tega korist? Država ali torod, kmetija ali industrija? Kmet ali iz-Sbraženstvo, delavec aH obrtnik? Vsi ti sloji kopljejo sami sebi pogin in Propad m uničenje. Kdo pa je kriv tega propadanja in razpadanja, tega razkrajanja in uničevanja naših *J*m!a,dnY8ega tega opažamo del° temnih Slemen ov da se tako izrazimo. Kdo bi bili M temni elementi! Kdo bi pretil zadati smrtno »no našemu narodnemu življenju 1 Kdo mu pije zdravo kri in mu naliva strupa v čašo njegovega življenja! i.»„ čeSovTk J« Sr r ru» san,° trp,j'enie- ™ da b[ naši Otroci toliko trpeli, Je ei omrna°hm trfi- Me,a 8e je ^ o vojnah, o oboroževanju, o vpadih i sovražnikov in podobno. Kdo bi ob takih pre-j rokovanjih ne izgubil poguma! Kdo bi Imel še veselje do življenjal Tako govorjenje mora roditi obupanost in malodušnost, ta maloduš-nost se mora pokazati v sovraštvu do vsega, kar je na svetu rojenega. Polem ne pozabimo na prostaško pojmovanje zakonskega in družinskega življenja, kakršnega ga slika svetovno časopisje vseh vrst od kapitalističnega, judovskega in komunističnega doli do najbolj zakotnih pokrajinskih, v svobodomiselnem duhu pisanih lističev. Vsi ti listi pišejo o zakonskem ali o družinskem življenju tako podlo in umazano, da ni nič čudnega, če je iz. tega in takega pisanja mogla priti nad ves svet poplava bele kuge. Saj vemo, da ae danes naše žen« iJ | biti matere, ker se boje, da jih izprijen, pokvarjena sodrga, ki je pita blato časopisja, ne 1)0 javno napadla ia s psovkami najhujše vrate, e psovkaM ? terih dom «o žganjareke besnice, in ki najdejo mesta v aiovarjih, v katerih »e bogastvo narodnega jezika. * Je nekaj gnilega v deželi danski, f. gnilobo zatirati in pragaajati ne sme biti J. mo delo banovine, ne morebitnih banskih svetnikov, ki »o poslušali obsodbo bele kurn Iz ust našega ljudskega bana, vse, kar je j, zdravega v živem telesu našega naroda, mor« s krepko roko poprijeti ia delo in rešiti naj« narodno moč, B4Še, narodno življenje, Če nočemo, da ne bodo pozni eodovi brali v igo. dovinskih knjigah poznejših časov čudne« stavka: »Bilo je v časih, ko so še Slovenei živeli na zemlji.. .< Papeži so le večkrat priporočali in blagoslavljali delo za treznost. Prav posebno so »e v tem odlikovali zadnji trije Piji. Piju X. se je leta 1*13 poklonilo veliko odposlanstvo abstinentov iz raznih narodov — tudi slovenskega — pod vodstvom nizozemskega ministrskega predsednika barona Beerenbroucka. V lateranski cerkvi to imeli «v- mašo, ki jo je bral kardinal van Rossum, Nizozemec. Papež se je pri avdienci malo pošalil z vinom iz Farscatti, delo za treznost pa seveda odobril, pohvalil in obdaril z odpustki. Piju XI. so se leta 1930 poklonili nemški borci za treznost in mu izročili svojo spomenico. Papež jc imel nanje daljši nagovor, v katerem je hvalil in priporočal delo za treznost. Pij XI. se je — ker ni govoril naučenih govorov—v svojih govorih rad malo ponavljal. Tako je tudi pri tem nagovoru nekoliko po- I navijal svoje misli; videlo se mu je pa pri tem j ponavljanju, kako zelo inu je stvar pri srcu in kako mu gre pohvala iz srca. Skoro ni mogel najti dosti besedi, s katerimi bi bil izrazil pohvalo treznosti. »To je »veto delo, to je bogo-jubno delo, to je delo za čast božjo, za kraljestvo božje, delo za človeško družbo, za srečo družin itd....« Da »o po takem govoru borci za treznost šli od avdience vsi zadovoljni in poživljeni, je razumljivo. Pij XII. je še kot nuncij v Berlinu in kot kardinal večkrat pokazal svoje veliko zanimanje za treznost«, delo in ga tudi pospeše- Papeži za treznost val. Posebno naklonjenost je kazal mednarodni katoliški protialkoholsi zvezi in I. mednarodnemu katoliškemu kongresu zoper alkoholizem, ki je bil v letu 1932 v Varšavi. Zastopnik katoliške univerze v Nymu>«. genu na Nizozemskem je nedavno izročil Pi. ju XII. vdanostno spomenico univerze, obenem pa sporoči! pozdrave nizozemske »Sobrietau (Treznost). Takoj je papež pokazal »voje posebno zanimanje za Sobrietas in omenjal tudi nemški »Kreuzbund«, ki da ga dobro pozna ia visoko ceni. Predsednik Mednarodne katoliške zrn« zoper alkoholizem, Skol doktor Meil« it St. Gallna v Švici — ki ga je sedanji pap«i sam v škofa posvetil, ko je bival na počitka v Rohrschachu ob Bodenskem jezeru -- je bil pri Piju XII. 14. maja preteklega leta v avdi-jenci. Sv, oče je z veseljem vzel na znanje poročilo o del« »veze m je prosil škofa, naj vtem članom katoliške protialkoholne ustanove »po-roči njegovo posebno priznanje m njegov po* zdrav. — Jasno in določno je izrazil pomet popolne zdržnosti s sledečimi besedami: »Zloraba alkohola jc greh; tam, kjer povzroča žalostne posledice, velik greh, da, vnebovpijoč greh. Prostovoljna zdržnost v zadoščenje za grehe nezmerno.iti in v zgled drugim, da bi jih odvrnili vsaj od namerne zlorab« alkohola, je apostoUtvo, ki ga Cerkev priznava in odobrava, hvali in blagoslavlja.« i Cerkev na rimski svetovni razstavi Nedavno je bila v pravkar dokončani »Palazzo degh Ufficl« rimske svetovne razstave v letu 1942 seja odbora, ki ima v rokah priprave za katoliški paviljon na razstavi vp„.lreii,80,Š!i clani 8eie skupno na ogled vakov"J*? baziHke obeh apostolov pr vakov, ki bo stala na razstavišču. To moeočno tov Ca°i0„b0 P0Stavi,a mi,an*k* tvrdka bratov Castelh po načrtih stavbenika Foschini ^Nedavno so začeli postavljati veSno paviljona bo pregled ££ ISTŠJE™ Rimu v dobi cesarjev. V naslednjih dvoranah bodo številni zgodovinski liki predstavljali nespremenljivost tradicije obeh apostolov skozi stoletne dobe. Obiskovalci bodo mogli doživeti v podobah zgodovinski izvor krščanstva v Rimu in nastop obeh apostolov v tedanji prestolnici sveta. Natančno bodo obnovili cesarski Rim to dobe obeh apostolov. Prav tako bodo ponazorjeni prizori preganjanja kristjanov iz Ne-ronovih časov. Dalje bodo videti podobe svetega Petra iz vseh časov in krajev, med njimi slavni medaljon Boldettijev, ki ga ima krščanski muzej v Vatikanu. Sveta stolica, italijanska vlada in zasebniki bodo v katoliškem pavijjonu razstavili številne dragocene zgodovinske predmete. j kaj je novega OSEBNE VEST I O V nedeljo, 10. marca so praznovali v Vodicah slovesno 25-letnico, kar župnikuje pri njih g. Peter Jane. Na mnoga letal o 50-letnik je posta« prof. na ljubljanskem učiteljišču dr. Joža Lovrenčič, eden naSih najboljših poznavalcev goriške kulturne zgodovine. Bog živi g. profesorja še mnogo loti domače novice d Redna slaiba boija »e je »pet pričela pa Šmarni gori. Do pozne jeseni bo vsako nedeljo in praznik ob 10 sv. maša s kratkim nagovorom. Le v primeru prav slabega vremena službe božje ne bo. d Stare 60-dinarske kovance bodo zamenjavali vsi poštni uradi v državi do 16. avgusta 1910. Poštni uradi so to dolžni storiti po nalogu postnega ministra. d Ban dr. Natlačen botruje naprej. Splošno je znana skrb in socialno čuteče srce nagnil g. bana dr. Marka Natlačena za revne družine s številnimi otroci. V sredo je g. ban v ljubljanski porodnišnici zopet osrečil tri take revne in številne družine. Otrokoma dveh Inater, in sicer matere Amalije Kos i t Vidma pri Lukovici ter Marije Hribar iz Bloške Police je bil z« krslnega botra, tretjo revno delavčevo mater iz Ljubljane pa je tudi obdaril z lopo vsoto. Vse matere v porodnišnici so bile nad tem plemenitim dejanjem g. bana i/.radoščene in so g. banu za to izredno naklonjenost njegovo iz srca hvaležne. d Nove ugodnosti mestnim delavcem je dovolil ljubljanski mestni svet na seji dne 9. februarja, ko je vsem stalnim in nestalnim mestnim delavcem priznal pri oddaji električnega loka in električnih instalacij, prav tako pa tudi pri oddaji plina in plinskih instalacij iste ugodnosti, kakršne uživajo drugi mestni uslužbenci. Sama ugodnost pri elektriki bo prihranila mestnim delavcem okrog 40.000 din. d Andrejevo. Minister za notranje zadeve je podpisal odlok, po katerem se novo zgrajeno naselje na področju vasi Spodnje Gorje v radovljiškem okraju, kot novo naseljeni kraj imenuje odslej Andrejevo. d Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Fraoz-Josefove« grenke vode, zavžile zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joseiovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ost. n«. 8. t«. «M14t». d Enako postopanje za vse! Iz inozemstva prejemamo zadnji čas stalne pritožbe, da naših listov ne prejemajo v redu, niti ne po treh do štirih tednihl Vsem sporočamo, da ga redno pošiljamo. Čudno pa se nam zdi, da je mogoče nemške časopise v naše kraje tako redno pošiljati, da so v teku dveh dni iz Berlina že tu, dočim naši časopisi ne morejo do naših naročnikov. Potrebno je, da m dolenjska, štajerska In w gploh vseh vrst, kupite pri CENTRALNI VINARNI V Lfiiftljanl. oblast v tem oziru nekaj ukrene, da bo za vse enaka *pravica i" enako postopanje! d Za ivišanje rudarskih plač so se vršila pri TPD pogajanja, ki pa so odložena na zadnje dni tega meseca, da prej zaključi TPD nove dobavne pogodbe z novimi cenami z železnico, zasebniki in Italijo. Dogovorjeno pa je bilo, da bo zvišanje plač veljalo tudi za nazaj, namreč od 1. marca dalje. d Carine presto šveplo za vinograde se bo letos pri nas uvažalo po odredbi finančnega ministra. d Banovinska eesta od Lai de Planine je do vključno 14. marca zaprta za vsak promet. d Odbor n pregled zakona o Sokoln kr. Jugoslavije je bil imenovan na zadnji seji vlade. V odboru so: minister za vojsko in mornarico, minister za ljudsko, in telesno vzgojo in gradbeni minister dr. Miha Krek. Daj Bog, da bi gospodje težko vprašanje rešili v popolno zadovoljnost našega ljudstva! d Komunizem — največje zlo sedanje dobe — opisuje dr. Ahčin v enako imenovani knjigi. Pisatelj osvetli na izredno preprost in poljuden način to zablodo našega časa in je zato knjiga primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Knjigo toplo priporočamo na samo v branje, ampak v temeljit študij. Cena knjigi je 10 din za broširan in 10 din za vezan izvod. Naroča se pri ZF, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7-1. d Ponarejene 50- in 20-dinarske kovance srečuješ zadnje čase vedno bolj v prometu. Bodimo torej pazljivil Rok ra »prejem mladenlčev v Vazdnho-plovno podčastniško šolo Novi Sad, starost od 17 do 21 let je do 15. marca t. 1. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustmeno ali pismeno: Kon-cesionirana pisarna Per Kranjo, kapetan v p. Ljubljana, Maistrova ulica 14. /.a pismeni odgovor priložite kolek ali znamko za b din. d Plače katoliške duhovščine. 7. marca je vlada med drugim sklenila uredbo, s katero se zvižajo draginjske doklade katoliški duhovščini. Uredba stopi v veljavo 1. sušca 1940. Po tej uredbi (čl. 1) se osebna draginj-ska doklada, ki se izplačuje katoliški duhovščini na podlagi zakona od 28. julija 1925 in poznejših sprememb in dopolnil, zvišuje, in sicer: aktivnim duhovnikom za 40%, upokojenim ter dosluienim pa za 75%. Ker znaša draginjska doklada za aktivne in upokojene katoliške duhovnike zdaj 339 din, bo dobil po novem aktivni duhovnik, župnik ali kaplan 135 80 din več na mesec, medtem ko bo upokojeni duhovnik dobil 254.62 din poviška. Poleg draginjske doklade dobivajo katoliški duhovniki pri nas prav neznatno temeljno plačo, ki pri župniku, kateri ima na primer 15 let službe, znaša nekako 254 din na mesec, pri kaplanu pa, ki ima lu let službe, le nekako 188 din na mesec. Ta temeljna plača ostane nespremenjena in so povišane le osebne draginjske doklade v zgoraj omenjeni izmeri. To smo povedali zaradi tega, da bi svet videl, kako slabo je pri nas še vedno plačan katoliški duhovnik, o katerem nekateri govore, koliko denarja ima. Te številke same govore! d Slovenci v Zagrebu. Belgrajsko »Vreme« objavlja iz Zagreba poročilo, da so vo-livni imeniki za mesto Zagreb o volitvah v hrvatski sabor že gotovi. Po sestavljenem vo- poskusite 1—2 ASPIRIN tablet« Nt drugega zdravila po tmostopwk Nezakonski rod Vsakdo bo rad priznal, da »o otroci, ki eo rojeni zunaj zakona, veliki siromaki, pa naj bodo doma pri starših nezakonske matere, pri materi sami, ali naj jih mati pod silo razmer in življenja izrofii v rejo tujim ljudem, ali naj pridejo tudi v katerikoli zavod. Pokojni 4r. Krek je nemalokrat rekel, da vzgoja pri materi sloni na ljubezni, vsaka druga vzgoja pa na paragrafih, ki materine ljubezni ne morejo nadomestili, (e so ie tako dobri in popolni. Nil ni tudnega, le se nezakonski otroci tutijo, da so naJffim rtwj1 rtredMiS»ni llove-ike družbe, kakor otfrikti gw|ffc In vendar so bili in bodo tudi v prihodnji'P° sv. krstu »prejeti v. itevilo božjih otrok. Dolžnost nezakonskih roditeljev je, da m£e) izvajati drugi del sporazuma^« f * »" p Kraljevski namestniki so podpisati 8, marca novi zakon o volitvah,' kakor ga je vlada nedavno sprejela. NESREČE n Vlak je do smrti povozil železničarja Antona Judeža iz Mošenika pri Zidainem m. n Petrolin je nevarno svetilo. Šinkovec Filip, občinski tajnik v Sv. Petru pod Svetimi Gorami, je podlegel hudim ranam, ki jih je dobil v nesreči, ki se mu je pripetila v občinski pisarni, ko se je vnel »petrolinc. T» nadomestek za petrolej prihaja k nam iz Zagreba in je skrajno nevarno svetilo. m Umrli so: v Bibnici na Dolenjskem VTvar Matevž Smalc, pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah Gizela Kranjc, na Jesenicah Terezija Regovc, v Kranju Micka Požgaj rojena Bizjak, v Ptuju dimnikarski mojster Menih Ferdinand, v Trebnjem Ana Pate roj. Iler, r Celju posestnik in trgovec Franc Zagode, v Kragujevcu bivši organist v Stični in Srednji vasi v Bohinju 27-letni Ivan Turk, v Ptuju Julija Veber, v Starem trgu pri Rakeku Janja Benčina. — V Ljubljani so odšli v večnost: vdova po žel. čuvaju Jerica Masle, Ivanka Kek roj. Vesel, žena mag. uslužbenca v p. Kati Bizjak roj. Kneisel, prof. in konz. sv. dr. Josip Jerše, Aleksander Korenini, Zinka Dralka in gimn. ravnatelj v p. dr. Valentin Korun. Naj počivajo v mirul Katoliška Ljubljana je 10. marca v union-aki dvorani na slovesen način proslavila prvo pb.'etvr?(VZVOWve m kronanja svetega očeta Fija XII. Ze davno pred napovedano uro so se jele zgrinjati v veliko unionsko dvorano množice vernikov. Zlasti mnogo se je zbralo mladine iz dijaških pa tudi drugih vrst. Papeško akademijo so počastili s svojim obiskom tudi prevzvišeni ikof dr. Gregorij Rožman, ki »o ga navzoči ob vstopu v dvorano toplo pozdravili, gradbeni minister dr. Miha Krek s soprogo ban dr. Natlačen s soprogo, rektor dr. olavič, akademik prof. dr, A. Ušeničnik in več dnf hvseučiiških profesorjev, župan dr. Juro Adlešič, predsednik apel, sodišča dr. Golja, prosv. msp. Kranjec in drugi. Dvorana je b Ia prenapolnjena, tako da so morali mnogi poiskati prostor na hodnikih. stvol°lD% t11-.'? g°dba *Sl0*e" P««1 vod- ioTtfii 1,ntWlirala paPešk° himn°. ki lo je tako, povzela množica in jo pela stoie vi:'tlTZTSOm' Nato>'* 'MI Pred zbrane vtsokošolec, ki je govoril o sv. očetu kot ne- zmotljivem učitelju resnice, za njim Pa vSokl Ob prvi obletnici šolka, ki je spregovorila o papežu kot temelju edinosti. Oba govora, ki sta bila prežeta mladostne vernosti in sta jasno ter odločno postavila edino pravilno razmerje katoliškega sveta do svojega najvišjega vladarja, sta zbudila med občinstvom prisrčne ovacije. — Lep je bil nastop dijaškega zbora z Rakovnika, ki je pod vodstvom g. Mihelčiča zapel Kimovčevo »Hvalite Gospoda!«, akladbo, ki je bila za akademijo posrečeno izbrana, Sledil je krasen govor dr. Franceta Debevca. Njegova kreme-nita, za današnji čas tako primerna izvajanja, je množica nagradila z dolgotrajnim odobravanjem. Po govoru dr. Debevca je spet nastopil rakovniški dijaški zbor, ki je odpel dr. Grzin-čičeve »Aklamacije«, v katerih se zvrstila dva recitativa, od katerih je prvi posvečen svetemu očetu Piju XII., drugi pa ljubljanskemu nadpastirju Gregoriju--Sledil je lep italijanski film, ki je pokazal nekatere važnejše dogodke iz življenja papeža Pija. XII., nato pa je množica spet' z velikim, navdušenjem zapela ob spremljevanju godbe himno »^ovsoS Boga!«, ki je na veličasten način zaključila akademijo- Kje je krivda? Ce človek motri ogromne Številke, ki izpričujejo, koliko alkohola ae popije vsako leto samo v naši državi, se mu ježijo lasje in z žalostnim srcem začne razmišljati, kje je krivda in kje »o glavni vzroki, ki zavajajo ljudi k pijančevanju. Ali je preveč denarja, da ljudje ne vedo, kaj bi ž njim počeli? Saj se toliko piše in govori o denarni krizi v vseh slojih našega narodal Pravi vzroki so drugje. V gimnazijskih letih sem imel priložnost vfasih pogledati za kulise pijančevega življenja in zato upravičeno trdim, da so vsaj po večini glavni vzroki pijančevanja v družinskem življenju — pri starših. Naj navedem samo en zgledi Mislim, da sem bil v sedmi šoli; delal sem grško prepa-racijo za prihodnji dan. Sonce se je pogrezalo za daljnimi gorami, v mojo sobo se je naselil mrak. Moje misli so bile pri Odiseju-trpinu, ko se je mudil pri Fejakih. Iz te zbranosti me prekine večerni gost. Bil je mlad zakonski mož iz moje bližine. S pomilovalnim pogledom sem mu zrl v mrko obličje; srce pa mi je krvavelo od sočutja. — »Jože,« me je žalostno nagovoril, »kaj bo z menoj? Poglej, ves sem blaten, raztrgan in lačeni« — »Janez, Janez,« sem mu pretrgal besedo, »če boš tako delal kar naprej, boš v petih letih že pri Sv. Križu. Zakaj pa vedno popivaš?« — Žalostno mi je zrl v oči in mi v pretrganih besedah pripovedoval vzrok, ki ga tira v gostilne. »Z ženo sem se skregal, ker je vlačuga, in da bi vsaj nekoliko na to pozabil, zavijem v gostilno in se napi- d) 70 letnik je postal g. župnik Jožef Cede v Studenicali pri Poljčanah. Na mnoga leta! d) Birma v lavaniinski škofiji. Dekanija Šaleška dolina: v soboto predpoldne, 8. junija v Šmartnem pri Saleku, isti dan popoldne: kateheza, birma in oficij za posvetitev cerkve pri Sv. Pankraciju na Gornji Ponikvi; v nedeljo, 9. junija, istotam posvetitev župne cerkve in dveh oltarjev, v ponedeljek, 10. junija, v St. Ilju pri Velenju, v torek, 11. junija, v Št. Janžu na Vinski gori, v sredo, 12. junija, pri Sv, Juriju v Skalah, v četrtek, 13. junija, pri Sv. Mihaelu v Šoštanju, v soboto, 15. jun-nija, pri Sv. Petru v Zavodnjem, v nedeljo, 16. junija, pri Sv. Križu, župnija Sv. Andreja v Belih vodah. — Dekanija Ljutomer: v sredo, 19. junija, pri Sv. Križu pri Ljutomeru, v četrtek, 20. junija, pri Sv. Janezu Krstniku v Ljutomeru, v petek, 21. junija, pri Sv. Mihaelu v Veržeju, v soboto, 22. junija, pri Sv. Roku in Sebastijanu v Cezanjevcih, v nedeljo, 23. junija, pri Sv. Trojici pri Mali Nedelji, v ponedeljek, 24. junija, pri Sv. Juriju ob Sčav-nici, v torek, 25. junija, pri Sv. Magdaleni na Kapeli, v sredo, 26. junija, pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, v četrtek, 27. junija, pri Marijinem Vnebovzetju v Apačah. — V mariborski stolnici bo sveta birma na binkoštno nedeljo in ponedeljek, dne 12. in 13. maja. d) Načrte za poslopje nove državne realne gimnazije r Mariboru je potrdil te dni ban dr. Marko Natlačen. Za zgraditev nove gimnazije, ki je preračunana na okrog 8 milijonov, je na razpolago že okrog 5 milijonov din, ki bodo vsekakor zadoščali za vsa gradbena dela, ki so sedaj razpisana. d) Poučni tečaj absolventov kmetijskih šol. Podružnica Zveze absolventov kmetijskih šol priredi skupaj z ravnateljstvom Vinarsko in sadjarske šole v Mariboru v dneh od 19. do 21. marca poučni tečaj za vse člane podružnic jem. — Jože, aaj poznaš mojega očeta, povej mi, kolikokrat je prišel trezen iz službe?« Pri teh besedah so se mu zasvetile debele solze v očeh. Globoko ja zahropel in povesil trudno glavo. — Premišljeval sem, kaj bi mu rekel, da bi ga nekoliko potolažil in ga spravi! v red z ženo. Prijel sem ga za roko in ga peljal z velikim trudom v njegovo stanovanje. Ko ga je žena zagledala, ga je začela obdelovati s takimi psovkami, da me je še sedaj groza, če se le spomnim na oni dogodek. Vojska, ki bi bila gotovo nastala med zakoncema, se je vsaj nekoliko omilila, ko sem jima resno začel prigovarjati, naj se pomirita. Rekel sem, da je glavni vzrok pijančevanja pri starših. Če so starši trezni, pošteni, krščanski ljudje, potem smemo pričakovati po veliki večini podobno tudi od njihovih otrok. Res je, da je včasih tudi narobe. No, pa to so ie izjeme, ki jih ni prav veliko; če pa so, je treba iskati vzroka drugje, predvsem v družbi. Zdi se mi, da bo treba najprej ozdraviti in reformirati matico družine — starše, če hočemo, da bo njihovo potomstvo zdravo in zmožno lepega, čednostnega življenja. Po mojem mnenju bi morala priti na pomoč država in podpirati ljudi, ki se trudijo z besedo iu zgledom zatreti in lečiti krvave rane današnjega, pijančevanju vdanega človeka. Če se bo to zgodilo, potem sem prepričan, da bodo v nekaj desetletjih zelo redki oni ljudje, ki »merijo« ceste dan na dan. ZAKS v Mariboru, Jarenini, St. Lenartu, Slov. Bistrici in Ptuju. Tečaj se bo vršil na vinarski šoli. d Barometer proti vračilu stroškov din 3.50 v znamkah. Barometer — Ljubljana I, poštni predal 18. d) Orožnik ustrelil na pobegu nasilnega tolovaja. V lanskem februarju je pobegnil iz zaporov v Subotici nevaren vlomilec ter ropar Herič. Pred kratkim se je zatekel begunec v okolico Ptuja, kjer je njegov dom. Orožniška patrulja od Sv. Urbana je zagledala sredi ml-nBlega tedna HeriČa v Plojevem hlevu na Mestnem vrhu. Obkoljeni tolovaj ae ni odzval pozivu na predajo in je celo streljal na orožnike, ki so se tudi poslužili orožja in je že prva krogla smrtno pogodila nasilnega roparja. Ustreljeni je bil star 30 let in je dobro leto ogrožal imetje ter življenje podeželanov od Ptuja pa do Središča in Strigove. d) Avto jo je podrl. Blizu Nove cerkve se je pripetila nesreča, ki bo najbrž zahtevala mlado življenje. Neki znani celjski avtomobi-list je podrl na cesti 17 letno posestniško hčerko Legvartovo Nežo iz Vin pri Novi cerkvi in ji zlomil desno nogo in desno roko, poleg tega pa ji še prizadejal težke poškodbe po glavi in vsem telesu. Nesrečnico so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa so ji morali odrezati desno roko v ramenu. Njeno stanje je zelo resno in je v nevarnosti njeno življenje. d Za ureditev Drave pri Ptuju. Na predlog gradbenega ministra dr. Kreka je ministrski svet odobri! izdatek za regulacijo Drave v vasi Budina pri Ptuju. Izdatki za to regulacijo znašajo okoli 3 milijone dinarjev. Dela je prevzel inž. Aleksander Pretnar. d) Nevarna bolezen meningitis v Slovenski Krajini. Ta nevarna kužna bolezen se je najprej pojavila v Dalmaciji, pozneje se je prenesla na Hrvatsko in odtod verjetno v Slovensko Krajino. Bolezen povzroča vnetje možganske opne in otrplost tilnika. Bolezen povzroča bolniku hud glavobol in omotico, čemur se pridruži tudi bljuvanje. Pri vročini 39 do 40 stopinj Celzija se bolniku skali zavest in začne blesti." Tretjina bolnikov navadno umre že prve dni, oziroma v drugem ali tretjem tednu. Tudi bolnikom, ki ozdravijo, navadno bolezen zapusti posledice. V Prek-murju je bilo do sedaj 7 primerov te bolezni. Vsi bolniki so bili takoj prepeljani v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer še ni nobeden umrl. Ker so se bolniki takoj zatekli po zdravniško pomoč iu ima bolnišnica dovolj cepiva na razpolago, je upanje, da bodo bolniki okrevali. Tudi deiania naj govore Mnogo se zadnje čase piše in še več govor o boju prot komunizmu. Dobro je to in potrebno. Še premalo odločno se borimo proti vtej pogubonosni kliki. Toda pomislimo, če morda ni to le premalo uspešen boj. Pisanje in vsemogoče razpravljanje se premnogokrat prezre in tako pozabi. Ali nimamo uspešnejših in trajnejših sredstev? Imamo jih, pa jih ne uporabljamo. Dejanja, prava dejanja iz ljubezni do bližnjega so to; ta večno ostanejo: Sklonimo, da ae bomo v bodoče sprijaznili tudi s tem načinom boja proti komunizmu. Koliko man 'uspehov bi komunizem imel po svetu, če bi se ljudje bolj spominjali soljudi, ki žive v bedi in pomanjkanju. Marsikatera nedolžna žrtev bi bila manj I Ubogi človek, ki ne ve, kaj bo z njim jutri, je dovze-tem za vsako obetanje. Vsaka, še tako slabo zveneča obljuba ga preslepi in pridobi za lažne ideje. V Ljubljani že sedem let uspešno deluje dobro delna ustanova, ki si je med drugim postavila tudi ta «ilj, da bo pobijala komunizem « t$m, da bo v dejanjih pomagala revnim in od vseh zapuščenim akademikom. »Vincen-cšjeva konferenca z« akademike« se imenuje. Mnogo dobrega je že storila; kolikim bi še pomagala, če bi mogla. Toda dati more le to, kar sama dobi. Dobi pa vsak teden nad dvajset prošenj za denarne podpore, za obl ko, obutev, perilo in podobno. Vsa slovenska javnost bi morala brati te prošnje prezebaj očih in stradajoči študentov. Vsa slovenska jav-1 nost bi morala videti stanovanja naših akademikov, O, vemo, srce bi se vam razjokalo ob toliki — svetu prikriti bedi. Zato pa vi, ki imate tople obleke; vi, ki bivate po zakurjenih sobah; vi, kt vam je prihranjen boj za življenjski obstanek, spomnite se, da nI vsem tako. Spomnite se onih akademikov, ki bivajo po vlažnih kletnih in mrzlih podstrešnih prostorih. Spomnite se tistih, ki jim ni dano živeti v izobilju. Spomnite se tistih študirajočih kmečkih in delavskih sinov, ki so navezani sami nase in na dobre ljudi! Dandanes je beda na svetu neizmerna, a vse premagujoča ljubezen mora biti neizmerno večja, V*a velikodušna darila *a revne akademike pošiljajte na: Vincancijfcva konferenca za akademike, Ljubljana, Semeniška ul. 2* L, 6» , RAZGLED PO SVETU Razgovori med Finsko in Sov• Rusijo bVi-^sM pred nžam d«>*tTM» ** raa*«j Mttaararfnega potoSaj*. fiaarof pred razgovori bM f isaio ia sovjeteko Koci{« — la mc« * te® &«edska ia vi- deti je taci da te je tmilih za tako reaiiev ts«jj asmr.xa. Zaenkrat %usjo za potzka*. •k U ae >i*i zr»r aa« oo*«a. crzar.-*- ■hl Esaija »."-ieTa razno trdrjavo ob uim iMa * fi&Mci is K.'or»tae±fcj tali*. Hngi, Ba/i»if» Viif«r- aii Vibmg io Maa.ier!s«i«rCrt6 irU.. na vrtera f« okra, PeUacrso aii Pečenfe. ki je edini uaod Finske aa Sererao iedeao aiwj» ia v Atisr.tik Ti poeoji s« nereda telo teži. in »to v Ltadooss it Pariza sodijo, da ja Friaka c« bo »prejela. StspKtM {«wsa ČT«isk't ca wraera ter lažje ofcnJfi ivo-jo poaoroaat aa jug, kjer obe deaofcratii&i veiea^- icisiita aa fraMte ofc jtetetiab, Črneča E&frrj ^ us aa Kavkaza. V Angliji in Frais-eiji pa sauftnp po pravici kot veiik politični {Mraz. ee bi Fie*ka sklenila mir, in izjavljajo, da boao > jsaki prišli z veiiknr.j suami na pomoč. ie bi mir odklonila. Anglija ia Francija sta pa ovirani pri pošiijaaja pomoči, ker švedska ne mara dopuititi prehuda lavezai-Ikih ••>? aa Finsko tkati ofce skandinavski severni državi. Švedska pa je to odklonila zaradi tega. ker j« Nemčija zagrenila, da jo v tem primera napade ia zasede. — Steer p« j« bfl v preteklem ženinu vojaški položaj Finske nespremenjen in fnmke bete so trdne na vsefc svojih postojankah. — Ka francosko-neciskem bojišča nič izrednega. AMERIKA RUMUNIJA s Velik B«peh nemikega kapitala. Nemški kapital je zopet dosegel velik uspeh v Romuniji. Nemškim gospodarskim strokovnjakom v Romuniji se je zopet posrečilo dobiti veliko koncesijo v romunski petrolejski industriji. Koncesijo je dobila nemška skupina >Ailge-meme Wa.-en Finanrienmgsgruppec, ki ima svoj sedež v Berlinu. V last te družbe je pre- romunikž gospo la raka družba Forakv Ro-maneasca. Družba, ki M bo preosnovala, l>o Imela pet milijonov lejev kapitala. Kupčija pa •e je sklenila tako, da je neka belgijska finančna skupina odatopiia svoje terjatve za 32 milijonov belgijskih frankov tej nemški sku- vtouim' Vrek! Foraby K^easca so v letu 1939 proizvajali 42.000 »on petroleja. FRANCIJA •ka JSfa v T"' kak* P" mi? Ffan^ mMtoo tolpo, ki je uganjala preooved^o propagando med vojakL RaZ KZ, ™kP' Stavile novih 300 komuuisUč- nii, »včtnikov po vsej drtavi Dalle r-oske oblasti ugotovile da le i. nistlčni ?'. ,e 8krlvna komu- komunhiti n postaja, s katero skušajo DaZdfrf/ nerede' ureiena bili, ™ dor!l J. Nemžiii P« njej govori i Kadr»jv»da — federališt Nadvojvoda Otoo Ha?/ii>afski ki si lasti pravice do av-»trijskega prestola, je nedaruc j. letalom do-potoval v Ameriko. Ob prihodu je izjavil, da misli med svojim bivanjem preučevati demokratično ureditev Združenih držav, ki naj bi služila kot vzorec za ureditev srednjeevropske federacije po sedanji vojni. Do take federacije bo prišlo samo po sebi, ko bo vojna končana. Si dvoma, da bo Nemčija to vojno izgubila. Kova federacija naj bi obsegala Avstrijo, Ce-tko, Moravsko, Slovaško, Madžarsko, Jugoslavijo ter druga male države ali narodne manjšine, ki bi se hotele pridružiti federaciji. DROBNE NOVICE Zaradi kcnisaisučne propagande to za- j prle belgijske oblasti znanega slikarja Van | der Spigeleja. Tri d si v tedne ne smejo prodajati alkoholnih pijač v Franciji. Te dni je minals Ž« let, odkar viada Mad-žarons general Hortbjr. Za milijon »kode je povirefil pošar na novem njujorškem letališča La Guardia. Pismo iz Francke iirra) rwk h 1». Uturmri* »uia pnj«'^..-, • brjiia *2>moi)asi»« f&spL Caoela Berfcs«; rt,.. PrMa >• prod p«*i«i M v Fraaciio. Hifii ji odi it 5 otrok, bi fm i* bšla '"^j? StU "Bt jo J* aaiit doh» pnpnrhtno. Bdi jt » rtascž sočna imt. kM » epmai* »v. pjcu. . T«r«. N:« » !s«»edi j« iod.U «Lo t..jo po fo:i kstčjmmLtfi ijTljenis. pcrteaa ka io 5» ^ »Tzt!.t Sr« 3aamusa Pri fbveask: «>atbi bci:-, pe bili m* |wvt», rožaevtssei b,a;os. ite ^rUma ilamo. la io ».-««£ Boj^i odr. ir.ejj N. « brtjala kaj miši- us šcia svet beija vaiši p ;« ecucse strJo. Po5»i ;« gj., kma kst itbeiiei. Potjo«f j« ^.»da! i«-"!.^ pemmi »e f« po&uk oresa akrboa rekt. H.ia i« ko jo pr-ik. Go»ks |e otc« ia iref» do-33a:e feva.k zalo jo m bsio »»defe r«jc t cesfcvi »s aoesa. I4«r i« i«Mk poiae rci» d*U- V ti-io* i« cae:a!a c Ijabeaa dsaa&e krara, o Suraoaici ca Gor.ikoat kfer ie «s»H* prviheti pomerit kli. &»4 i« jfeisfai«. j« jšti'-? a iia »tara iclt 47 ki. NescoUii. ;va j« ialoat aaitn ie olrok, nj ;o i« nabrati sati trob, v kiiertjfj j« sila prtd 13 Utj pjleieex pm teua Elizabeti Ber^tac H^o i« in!o Ič samo j« *pfea!'iii Ta jima že ne bo več pomagal Poslušaj kako mu pojema beseda.« »Tisti ženski tam zraven nekaj govori« »Menda je to njegova mati. Galilejka je. Ze po obleki jo poznam.« »Lepa mati še lepšega sina!« »Molčite vendar! Ali ni tudi vaa rodila mati?« »Ženske, tiho! Ve nas ne boste učile!« »Pusti jih t Ali niso to tiste, ki so tam na poti jokale in ga pomilovale?« »Nič niso vredne. Le kdor ni sam nič vreden, more s njim držati.« »Prav govoriš! Resnico govoril!« »Kaj spet pravi in govori? Zdi se mi, da kliče Elija! Počakajmo, če bo res prišel in ga bo rešil.« »Elija? Misliš, da je res tako neumen?« »Meni se pa dozdeva, da se nad Bogom nekaj pritožuje, češ da ga je zapustil.« »Čudno bi bilo, če bi ga ne!.Saj ste sami slišali, kako je doli v naši sodni dvorani Boga preklinjal.« »Že pojema. Toži, da je žejen.« »Ha! Smrt! Je že blizu!« »Njegova smrt — naša pa zmaga!« »Dolgo smo hrepeneli po njegovi smrtL Danes torej smo dočakali tisti dan našega hrepenenja in naše sreče!« »Kaj spet pravi? Dopolnjeno je!« »Zmagali smo!« Zadnji klic: »Oče, v Tvoje roke...« Svet se čudno zamaje. Potresi Grozal In strahovita tema! Iz teme pa glas stotnika! »Resnično U je bil Sin božji!« »Molči barbari Ne veš kaj govoriš! V gre-hih si rojen in ti bo£ nas učii!« Tema je vedno hujša. Skalovje poka, zemlja se neprestano stresa, molče odhajajo iman govalci v temo in v noč. Naznanila n Dobre polje. Od povsod se javljajo, da se udeleže prekrasne pasijonske igre »Ob času obiskan ja«. Povsod je igra doživela veliko zanimanje. Pisatelj sam, g. Edvard Gregorin, je že parkrat vodil skušnjo za igro. Nastopi nad 100 igralcev. Igra se vrši na cvetno nedeljo ob 5 popoldne; na dan sv. Jožefa ob 3 popoldne; veliki četrtek ob pol 8 zvečer; velikonočni ponedeljek ob 3 popoldne. Vstopnice 8, 6, in 4 dinarje. Predproaaja vstopnic r Kmetijskem društvu. Pridite, da vidite najpretresljivejšo dramo iz zgodovine človeštva! n Vinski sejem in razstava za prvi vinarski muzej v Jugoslaviji dne 10. in 11. m&rcav Ptuju se si» vrši v (korani Ferkovega muzeja, kakor j® bilo to objavljeno prvotno, temveč bo razstava v dvorani hotela Oslerberger, ker so ti prostori mnogo primernejši m v središču mesta. 2* "ranelavo ja med vinogradniki znatno zanimanje, kar ai vidi iz številnih prijav. Po dosedanjih .prijavah bodo na razstavi vse vrste vina iz spodnjih, eredhjih in zgornjih Haloz ter Slov, goric, nekaj pa tudi iz ormoškega okoliša. Gostilničarjem in vinskim _ trgovcem se bo nudila najlepša prilika, da m na sejmli nabavijo dobra ia cenena vina, sa; so zaloga še obilna. a Darovi za Baragovo semenišče se lahko pošljejo na škofijski ordinariat v Ljubljani. n Izšla je pr;d dnevi lična knjiga za mladino, pod naslovom «Tvoj vodnik v življenje«. Spisala sta jo ljubljanska kgteheta Josip Premrov is Janko Žagar — Sanaval. Knjižica je namenjena zlasti tisti mladini, Iti zapušča ljudsko šolo. Knjižica stane 2 din in se dobi r Leonišču v Ljubljani. n Katoliško Prosvetno društvo »Podkrim« v Tomišlju bo uprizorilo na cvetno nedeljo, da« 17. marca ob 3 popoldne dramo »Turški križ«. — Vjudno vabljeni! n O knjižici Arčona E.: »Kako gojimo breskve po sodobnih navodilih?« je najmerodajnejši slovenski sadjarski strokovnjak, g. prof. Josip Prioi, ravnatelj ban. vinar, in sadjarske šole v Mariboru, zapisal sledečo oceno: »Knjižica je pisana nadvse poljudno, brez nepotrebne teoretične navlake in bo odličen kažipot za gojitelje breskev — to in onstran meje. Ponosen sem ns svojega bivšega učenca g. Arčona, ki se je po dokončani Vinarski in sadjarski šoli izpopolnjeval marljivo v teoriji in praksi in obogatil našo sadjarsko književnost s to lepo publikacijo, za katero mu bodo n.ši sadjarji gotovo zelo hvaležni.« Knjižico dobite v vsaki knjigarni (tudi na Primorskem!) za 6 din. Kupite jo ttmprej, ker vam bo v korist! n Brezovica pri Ljubljani. Na cvetno nedeljo, dne 17. III. 1940, bo v Katoliškem domu ob 3 pop. in ob pol 8 zvečer lepa igra »Krvava §par»ja«. Zanimivo pri tej igri bo to, da jo bomo uprizorili sami študentje, vse prijatelje in prijateljice naše katoliške prosvete iskreno vabimo, da si ogledajo to Igro. n Pozor! Po kamndšekm okrajn se zadnji čas potika okrog 30 let star moški, ki pod raz- ličnimi pretvezami, a. pr. da vozi žito v sama stan v Kamnik ali Groblje, prosi po hišah za vreče ali pa za denar, z obljubami, da bo vse v par dneh ali še prej vrnil, seveda pa ostane vse samo pri obljubah. Torej pozor pred sleparjem, ki je doma v bližini Kamnika! Prav tako pa tudi pozor pred prodajalci krivo-verskih knjig. Ki se še vedno drznejo s tem blagom kupčevati. Zapirajte vrata pred njimi! n Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v litiji vabi br obi Sni zbor, ki bo v nedeljo 17. marca ob 9 v ljudski šoli v Litiji. n Prosvetno društvo na Igu uprizori na cvetno nedeljo popoldne ob 3 igro »Podrti križ«. Igra je znana, doživela je lep uspeh na mnogih odrih. Zato vas vljudno vabimo. Pridite pogledat! n Vačs pri Litiji. Fantovski odsek priredi na belo nedeljo igro »Izpod Golice«. Že vnaprej vabimo! — Tudi mladci se pripravljajo na svojo akademijo. n Vrhnika. Katol. društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhniki uprizori na praznik sv. Jožefa ob 8 zvečer v Rokodelskem domu igro »Utopljenca«. Vstopnice se dobijo v predprodaji v Rokodelskem domu. Vsi prijatelji poštenega razvedrila, prav vljudno vabljeni! n Hrušiea pri Ljubljani. FO in DK najvljudneje vabita vse prijatelje naše mladine na mladinsko akademijo, ki bo na cvetno nedeljo ob 5 v Našem domu. Na sporedu ja 16 točk, med njimi ie tudi otroška igrica in sprejem novih članov. Vstopnina običajna. — Preskrbite si vstopnice V predprodaji! n Smlednik. Naša dekleta prirede v nedeijo, 10. marca ob 3 popoldne »Materinski dan«. Na sporedu je deklamacija in otroški prizor ter igra »Izgubljeni raj«. Prav lepo vabljeni! — Na praznik sv. Jožefa priredita FO in DK telovadno akademijo. — Na belo nedeljo se začne pri nas sv. im-sijon. Župnija se nanj že lepo pripravlja. n Oličnl »bor ZZD prestavljen na 17. maree. Občni zbor centralo ZZD, ki je bil sklican prvotno za 19, marec, je zaradi tehničnih vzrokov preložen na nedelio, 17, marca. Vršil se bo ob 10 dopoldne v veiiki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. n Ambrns. Na dan sv. Jožefa, 19. marca, si bomo ob zvočnih filmih »Mladinski tabor« (I. in 11. det) v Ljubljani obujali spomine na prelepe minule dni slovenske mladine. Obenem bo tudi predvajan film »Evharističm kongrese in pogreb pok. škofa Jegliča. Predstave bodo dve. Po deseti maši in ob 3 popoldne, v dvorani Gasilskega doma. Vabljeni prav iskreno od daleč in blizut Zahtevali® v vseh lavnih lokalih naiMJii dnevnik »SLOVENEC«! t* j«*«* *.->»-•».. « M l4mhHa ms -t 4» i* W/0 yy-:!.. & VHHi* ■/(&. >vtv < f.».yw<; t .V/. /n -f '4 ' ' DMMMUi <*!»«, .»•«» v i ,-1 • >/V • / v A t** 'AA i^-Vi'* W y / ^ r ' '.tf^ - V*.\- Igfaf < '«>», 1*1 ./A „ M* AM J ^ IJV, /A+-, Mv.^ >. { '/ jrtft;, vnAtu, uir, JMftfffe ?« C/ m iMtei* »4 i/>*t*,,,,/ , m j t tokMuU^lVH i-,,,/ A !'/ t,'.t""''v" h "j T***** t?L i: "r1"1 T*'*- "»*y "■>"), VHVi Hu-iu l« I, >,»i)< (,.* tei^t1mr«"'^^^ i,''"' "l/ Vilko W mm!,Iti* ), uMnift, U iS M-^« IMA .'rt fvf-.l tHy»-» '-t . /■m^;.^,. n tM>'0» »i« h«.' tMi>/<<< «•*<'"»«'' '' -t V-'j» W m *'>«'. ■ 'iS, yT;Ui 'p "Atjrt >>- '1>> ' ti "t ?..«( v/ V » S jJts-v.U'. JK'X fsnnnmv'- ."-ife» jt.^uisa )i< «ur» >mf. S« ' iut-Miij ywt.! 'AS '*• ■ -JJVV-tflr ' -v '..'r, vUftU ,'* šv-v a 'A »r*- -i v(y!><>w .1t.tmn Jli 'A-UV tf, r « £ti "A^ff 'Afn nami.'t — ja *»•■«•»•**' "S, m u >»•».- » i (j (»fa fv-jaatr a u ««<» m ilufefcji < I^IM^li il m*?**. isti <.inr»r: ;.<• tb»r »SkfHli JI* rv^A ir-B>-». ti %,!>«•. nasuto- Sla .a KLri«. H.3T- ZfTi SekjrjKaj n»>B :«v 17 htMua jriajsa s* * * Afrika ih* IT J) «»'U J '.'fiad. s. t? :#Jf» X*t. Ii« Objave, 'i® C^i w.trv j .-.s."* rt "S,- 41 Kmtr*rt ciito^ ri*'^ ia poroči S«, 2115 Vcurli fvt. -žjkL art.j. «w » >.u,»„kik ,u,Mf<) k, „ „b llMBit e DK ^ u MdeljskJ ^,demiii afo. GARAOe i 4 Miluu mestu Albanyju t Severni i hiš in ubil 27 ljudi Dae 10. februarja je divjal t Angleški kolonijski minister Antony Eden pregleduje indijske tete v Egiptu. V preteklem tednu -no brali, dajo M* ffij^StoSl ffi.t Angleški letale! ao prišli tudi nad Ena najdražjih knjig na t, U^lItUk.r- Pismo, katerega je izdal in ttskal iz»mitelH»*« ake umetnosti Gutenber. Slika nam »bani is i« Mig«, ki bo r«,t.Tl|.na na razstavi x« petstoletnico tiska v L*ip"|u- Strokovna ocena priznanih strokovnjakov je sledeča: Preizkušnje »o dokazale, da je naša domača n; NAJBOLJŠA __ podjatj« lxd«lNj*i Mlatilniee v vseh izvedbah, od najmanjše do največje, za ročni, viteljni ali motorni pogon. Ravno tako pa izdeluje tudi ročne ali motorne slamoreznice, ročne in motorne gnoi-nične črpalke, vejalnike, sadne mline, stiskalnice, reporeznice, krožne žage in vse rezervne dele za tuje proizvode. Preizkušnje In izboljšave zbrane v 30 Betih © lokijilK* » tsbvtH VlJX ti. KuliU (t biib t V*iUt. HfiKHI««' t iC*t*t inoivfimUi uGMMrr t lup- Mi^JU ičitiiitu iksutmur. Ac*aemi>t «e J/Imu.- Aaa s. j.-is. m att Ht-.i-uriu /i i k/a ifcntvvski; «ueiw v a^ate«* C«»t 4.v,t/£« Olo.uu Lt p**' leteM ZP( n | 4«)> te večerjo u. vubivitM. nmrr vC gdi Mtueii«» | »vaijujr-UA t* lui*j inj piti, bugu * čar. biA ukreni m j »jamu vt « piranut! Tmmtmm Arttmr »Jiaš «**, Jci fit je ujfjKunui btijakc Prorretuti drufc^ O fanmti&it z* «iu*wH£tjg. tt ; !&oiew a wt»«»e»ti «*t «ve«« uarotine mk ««. I " 1*. "'u' ~ ^ ; ^ ... . - ^ j *. ttian*. j* »u » i^iuii kniiii i jab m. »i^MM« M «e r »i, i Oi te »»Srn. jw«i«»tte» ! Le«!««- m> prigarii mkng m par i.vmt « ----- ------------ , - ioiJ tinto*»t. PrudMe je Mb aturag » _ te »otiM.- j Ateaarjj «© i *» ? ^ odij-.iit. temu . " o««e ec 2.j, «• oU vilMBUK/ v*« MS4wCisietik * fi^u isojfcvoe ' a raznih km\e& ia/atu« AaMMiijfc Cn. V® ««"><« ♦'•"Ju-jeni Bifci« Kuj« M^itrt-aii^ K J&bcianž*. H Ul4» UMU ^Lvnuiifiiittii, kajunt jt om iajut /^.Vj iu:ir Oz./i« Mpa a » Aueu«.. jatam (it u h p ae bite «J ISUC-JM® dssoii i« S flit- Kana teh »ar B«wtr " IjtetjiK, a* kOe «c«c tete ko: m aejimi te »—dar ae Ittijte^ n««-., „ ukumoc&e vmrtm ^odratiij bm*» sti U M H ds pr, Kiiogramu. — V tMMteiju, J8. mtna ^ > . ^u g* jt m i»t"v«i te »ao. torf ne pot j mp. w ^ ran« Mit pmeottii« ... . _______ Sa«« a» im.. V aMtey» j» uL (tetei ctor ! "rm.reii. V njegov« biie j? te al.^ j Kt«r->.ut M!««««* s«a«> » eetiinmi 4*vam: Mefi ~ *--*■ 1 < M <*a(E3-»!jai- « «HCM>V; aMtete dre*««, j >. U^ic i« čk« Kiueism «*«■» |A> trn.-.i v,-;fl. j ii « užiti«/ Jolef ' * Jtf^&Mi M, g« U kifc iidii- iJJO! tu« njegov i^ae K«u. V tatoo« «ta ► s.og. tuiii 4$ U?. bog fum «aj »o&si usirt ^itfia« j^i Smuumt®* ner«. Ciaake tnliajieje •«mo (•£&« iuiMstaft.« aveae. ki m m MtSvleiii« trt-u.M.Ktukg« mnfu^atp^u^t tečaja, i« priredite v ws«' ^ {eU-fui,cj« ii.«sUiv« t tui.»jioj; cfriT«. fj dvorani fcurtava j« bite v« «»« iJudi nad ■ pri^kornje ooiskBA« Z te um Mirti ojf.e.dovaJj ttSfcrt^ ti w te fltM« »»»»PBetfli. p® i osnovane v Litih HS.2 t g. &.am*be» in Hr aa "* — " ' _ »- _ .* prt Latiji e* oeiu. — Po daijte« batebacn! j« uairi n« Grbtn« pri Ljlip ufHiktfjemi pntd. deUrat -oie Leimrčii. ¥ fciao j« rfjda® te «ei* prihajate k*to!j4ko 6*KBpiicje. Bof bik b«H bogat pbiaik! — Prosvetno drts«w v Litiji ph- r«di * četnek ii. Etra »b « tw»i«r * dvorani i.juduk«** doma D. teraj anetenek. a* ka>r«a bc pniroaK*rsxlBi nzw»j ijeau «w BKff-je ia {aaalje! KiMUiMtunina. Cikate *inr tteuitate a« a* jjrasaik s«-, iažste f« pm s*, nai.. n-tefegis s* na i add«i» wb ae teaiii V eedaajih t«&& teult bx»9 te c ortafcžneši« n,-.fii doteC-i Žito i*, -ncra -ve as »sani di>«_ p:^ fejs tcoan •• aa«» eneiae mtAuSjv « a® dafe. sa fa»u. O d* te rai iaetjj ^»oauti, ic ufeiija. p« tukijuiku te- Besede Vei^i*. »t.d t ©a««« ^jks is Uoi«««^« * ^.j, ^^ I« iMum j« vse |x/vedal( Vs«? »y*eU k m Te U "i M,i U plačajo več, fcate/f i« v W/J(, jZ Uvimn« t,M. MkUaj da ae ^L*,, fe Z \> J ^ „ tMM drl, ,1 ' ",*""**> MI ""' kak/, Je mu lutka fM-jija v" v. " 86 'B '»ko da so h rSztz verm: n< 'lo gftiii Ij g m m i ji ? o i ^ al ^ liiiHlnica L ! ^ ; ; debelo V(M1«, vod« j„ no i" M?iS BvinfltaS f I"B- s^i.": a roko, ka to* jHif, fti", r r f'"8'"" I j**!/eb!< 0, tudi nadu-čitelj in g^p^i nune da se ne po-| gledata, Oa te je videlo v nedeljo. >ftej Vida ni vedela, Jernej je da];« Da se bo Vida da Je Andrej fce pr/vedal d/^na. D« se je Z*? ?,*1* tm,ii> mWli> ji ni več hudo. Cu-byf« ^ « te opoflsogia, aaao *o daa jo ležala. irn 4* Andrej fee kato bi no bil kgabO Ce pa jo mlsdt U otetoro morajo S« požSakatL pofrjk*.« Tudi Frane« da se bo iTdabo k Odkar Jo Bevk nedvomno j« čo mal skuhati vnrdno' ut' r?^1 biii fe vse obrnili v vrX Tsttazr ^k Stoo,atera-ker ni ta i,i l!^ V?mf- M« je treba: grabi »« ^Ipa, pleje in ža„je,< s« j^ gpet oglasil nekdo iz temo! Na n/!!Wi* ki i® vwal Zeli »o oves. f,8 °,wl ^ 1» morejo, ponoči v hladu. Veliko hlevske svetilko svetijo ženjiekmpod srni Vidno « SSen »r 'h, u^ !,u>P°ftavljene v kot!<- Zato P« -l^L01 b,l°- MoŽ8 J'h nista pustila. »Osleparili so ««la ^fc ^../'ko r1«' kl J« ™ rte- vražarka koa .lanlni' >Z Je <,1Il!»dl'»- N* lonec J« položila M «a m - B M.ti TL.url>k' hP« W »ic«, Sstanek o »lanino m t« vnle namazali okoli ielodca. RAZNO ?* m teta »ikri: f>*. Ko to poprarljaii ko srednjeveško paiaio v Rimu, fco nažli » Bfko sieeo vtidano okostje iea-sk» s dragocatniK t js to v Utošnji zimski dobi. Dekliški krožek ia Fantovski odsek sta zelo napredovala in biH ie beli, so sedaj že postali črni. Pole« tega je mož dobil nove zobe. Po-mlsja se pa stari Pandit C« od začetka preteklega leta. Pomlaja pa ga Jogi, ki o sebi trdi, da je ie 170 let star, Česar pa seveda nismo dolini verjeti. Panrtit Mslavija mora ves ča« čepeti v temnem prostoru, kjor mora biti popoln mir. Uživati mi' daje Jogi nekaj »strašanskih medicine, poleg tega pa mora uživati mleko ernih krav. Najdralja s nor na zrela, Kakor poročajo francoski listi, se je v Rocke-fellerjevem zavodu Biolo-Rical posrečilo delati poskuse ■ nekim hormonom, ki so ga na novo iznašli in ki je pač najdražja snov na svetu. Doslej je bil najdražji radij, a novi hormon, ki so ga naredili aamo nekaj mi-lijantin grama, je osemkrat dražji. Torej stane 1 gram nove Bnovi 40 milijonov frankov. Nek! gospod j« bil »prošan, kakfina je V.ra-ia v hotelu, kjer se je ustavil. »0, nič kai prida,« 1« odgovoril. »Vse, kar prlneso na mizo, je mr-*lo, razen vode, in vse «wlo, razen kumare.« te!« Andrej je imel sitnosti. Tudi s Tonetom. Da se bo oženil. »Kadar se boš ti,« je obrnil svoje slepo oko. Ris je spet dvignil glavo ter prisluhnil v temo. Po klancu je ropotalo kamenje, kakor bi se zaletavale stare noge. Napenjal je oči v temo ter videl, kako nekdo počasi stopa v breg. Temno je bilo povsod, ker so ga luči pri ženjicah motile, samo senca je bila bolj agoščena — kakor bi se pomikala nejasna prikazen. »Dober večer!« je dejala postava, da so Jo slišali. »Dober večer!« Bila je Meta; prisopihala je a srpom za belim trakom pri predpasniku. Zenjci so poslali, ko j» voščila dober večer in se kar postavila k žitu. Potegnila je ©slo, pljunila nanjo iz navade ter potegnila po srpu. »Bog daj srečo!« je rekla. Odgovorili so ji. Meta je sukala, samo sukala ter ni izgovorila besedice. Nekaj ji je ležalo na srcu, ker je samo vzdihovala ter razgrinjala žito, če je bilo povaljano. »To so bili va-»ovalcil Kar čez njivo bo jo bili ubrali, nič jim ni škoda!« Med besedami se je slišalo samo šumenje klasov, ki so se zapletali, Bunki in žvenket srpov na kre, menu. Obrazi in roke so se svetile v luči. Vezalci so metali snope v kolač, da napravijo kopo. »Oves se mora umediti in uležatik Pri kolaču je nastal prepir. Da je premajhen. Kdo pa naj se obrne, če bo kopa Široka? Cene ga je moral razširiti, ker je bil Indof tako hud, da M> ženjice prisluhnile. »Ce je preozek, se pa razširi, saj m leIewSn!« »Zgodaj moraš paziti!« je učil Indof ^ter že Iskal vode, tako ga je žejalo. »Zdaj razširi, dokler ni Jtiifca iu ie So časi« Mlakarjev Tone je postal na ogradi. Videl je ru-menožareči otok na njivi ter slišal živo šumele pfed seboj. Najrajši je imel tako tajinstveno žuborenje; česar ni videlo njegovo slepo oko, je čutil v temi. Zdelo se mu je, da ga dviga in nekam nese. Vse je bilo zavito v čudno kopreno. Iz teme so se mu utrinjale iskre, kakor bi gorelo v njej; sprožile eo se, zavihtele v zraku ter počasi plavale kakor kresnice. Nocoj se ni ustavil pri ženjicah. Gnalo ga je, kakor bi mu bile zrasle peroti. Andrej je bil materi povedal, odločno in kratko povedal, da se je zmenil z Vido. »Se hladen ni oče v grobu!« je vzkliknila ter tlesknila z rokami. »Kadar bo čas potekel! Do tedaj!« je dejal. Zdaj je Tone odvrgel vse dvome, ki so se mu prej porajali. Huljka je bila mogla misliti le njega. Ni ga strpelo. Moral je na Rupo. In ohcet naj bo z Andrejem. Suha zemlja se mu je kadila pod nogami, ko je lovil korake po strnišču. Cene je zapazil senco na njivi ter zavpil, da lahko začne kar na gornjem kraju. »Nocoj pa ne!« se je zarezal Tone. »Zakaj ne?« ga je vprašal, ker ga je spoznal po glasu. Zenjice so se vzpele ter pogledale v temo. »Ker grem snubit!« je dejal ter si popravil klobuk, Zanjice so se zasmejale. *! »Pa še kako grem!« je ponovil. »Ne uganete, kam?< ' »I, kam, k stari Mičuli. Nima zob in ne more ugrizniti, palico pa ima šeplja zase!« sa je zasmejal Indof. Tone ae je razsrdiL tj. »Na Rupo grem!« g! »Po Rezko?« >Po Rezko!« , , ,» »Zato pa je tako prala. Kdo pa je vedel, zakaj?« so se norčevala dekleta. »Saj France je tako ne mara. Kaj bo oni Tone, Tone!« (Nadaljevanje prih.). Sira« 12. ,UOmUUHc. cae 13. 15*40 rftev. 11, • taH mim je ui» BoSm. Zaa aej» *»■ irf, trni, Z*ea uartimuk Aeiaicrr. ■•■mite pt « c^ifa. d« aeuun (Sčrra ie »>fci jarafcfrve m prt'.r*k® «Usw»»k» i liMinnM Ta* Wf*n r>ra m te im laSaffleri)«« iadr. ■UtiKtil 2)t» tt iaate m aetiru. Vi« fcvaar.« trk ibMidil i* fcssfe*>sefli septooiai j» t«ž« mti **bv. pr inU.ru. fc ic {jrtre&U eeis »r*» !n&noj » »m* eažrrah. ie M uuuio. i*ju> da *» Mi «t«l»» p«žaas • p»S>-»,{n*re n p« :«£ • lažtmee fti». Zeii mtvJ-3 m »A sasteps aa vira a ačriefi* 'A tfatai s&Aorakrr iule. de r>s« »a-vfcs Ditraa j« veifcs «re-B>1» ie is sattfcts 'tjS z Ta£ venska fc-tijant« i« > i — T« OBS w ui j kapje JefS-i 1» sa nw »»s osi« » il Vvsj KJ.2 C. k o&tpU snH invt,',, i* tt TMdmk» eti&OTe sinstrs*«- r •*. fi-jrif t t i*p5ana J»m EWwt»i.a prav f*wrt*iM prjr/i?triurna. — One 7. (uro V L j« ad-fcapaiM&e pori« »f-era*. zmenim aa ->»«k pvirih •arseft tcriM«i> «i .»d nei t^H*. TM9 f !m ZaVet 8«sW zdravje otfe^fi 6in g* je »Tiral© T \efkdt fcspuusfcžl pgciik N« anefvrt trmio «« 0»«3fck }*sxt. i« rt t Prednljak, ifenri žeja*®, it fes mofe'. » prrrfcs i-AimrnOL — Sa cveta« efcdeljo popiUa« oš treh priredil* Fa*U*tk: » DekJ-.&i \-viA tJ<*»» llrniiiija. Pr>čeira«es» Teli« odrie&e! pri LHijt Leto, t »£eia jaaoarja j* ataojkafo o* trta » U pri iz&rki ob draftveami s.uv hodili tu Jrtttf kaocc rim po »odo. kti je tt ki j« »eliko rabijo, eeio »c.iso, io sa »prančeco jerija ia pritofejejo. Z» kosec bodi ie predano, št je preje, ia ie oj biio Bavtf, vwJ»-»«ia. tekla roda todeo lit let. ae da bi m kaj po-fcrariR - P 0. ie D. K. Seurtne pri Litiji prir»-4I' ^ po irtaoijab mlad: nt k o aJct/eanio « pealrim tp-jrtdoa. Pridi!« patebno p« ie »ta.-ii naie mladine! — U tedaj opozaj-jamo aa kratao B jeaiitaiež« gvljaoj, .Prva lefjj«, ki jo r-aserar« nji« peotvetno drsi!re apriiofiji m belo fceoeijo. Te|riw« pri S*r*»> »««. v B«deljo, 8. marce aa dan ofeietisice kronanja urno »e tudi pn »as tkr-tojno »pomnili ofeta. Poleg »love*-' fmWi r dvoran/ prediranje o *r. ofeta is o Rimu » »kio^jf,,/mi s;jksmj I Sarrasdijn« p tfe U m f tt/tt« Id« to Jt-prilo f jeaš at M*. — t>ragt"ae pt t TŠfikŠk «atja», j tu K M^sud mtf. utij ■«<& u eferezovaaje n-1 tmp-tSvr t* fe Uit pri 1»»p 1 aoart* »» J Pred trasa aMi ss* ostrL te sat Ceaia, ra-i S,na:t (Sara St i« ŽiTfrl* ..!edao ta-i fcrl.^ejc S*| pedriiU r dir a I VUaja sera. T sobota, dae £ anrra. p»i»}»isJi ttgled-»eja pr«*st»ika Aa-tona Škubtea, pa dS«irekarjc< iz Dednega dota, » ri-»oki staresti 87 let. Bi! je rntpioteo man ia »jKjitovTK, kar je aajbolj pridal njegov pogreb. Pokojnik je bil globoko »eres in izobraleo. saj je do-»riti tri rasrede gimnazije » Xo»eai mesto. Toda ote ga je pcAiirat Acsrv* ia asa izroeii oiatirae posmivo, ki ii jfi rajaj s »rojim prakUčmoi faspodjtrjeniera o> de aajJet&sg* t t»ri. V javeesK iivljenju t« )e kot obSaski odbornik ia prvi i vwakx cad 5» let. Pri braBiiniei je bit odbornik ln kot fsrtSi kljuiar «e vedno skrbel u l»p>&to biie feoije. V njegovo hiio so prihajali »a-)bo katoliški časopisi in knjige. Rad je žita! Slo-venta, bil je stalen naročnik Domoljuba, Bosto-Ijoba la Mohorjevih knjig. Ceijtki »kraj. Že vefkral so se v »Domotjutm« fuli glasovi o nizki reni taleka pri nas. Kmetijska zboroma je ie pred enim letom dolofila najniij« c*oe mleka v Ljubljani Zakaj bi to veljalo samo m Ljubljano in ne tudf ta druga mesta, kot je na pr. Olje. Prosimo Kmetijsko zbornico, da to doiočbo razžiri in dololi tudi za Celje najnižje cene, sedanjemu času primerne. Velesere. V nedeljo, 25. februarja popoldne I? ■"}? ,tu »»loptiSno predavanje o znamenitosti «enetk in Panra ter o najviijj gori v Evroni o Mont BUneo (4810 m). O 'prof! Janko Mlaka,' jS na lepih »kiophčn.U alikai v poljudni ta JaliiW begedj lepo razložil težave j„ neVarnosii potovanja sv Tjj^r "0t M0"' Blanc- - ^ praznik sv. Jožefa (19, marca) popoldne ob treh priredi Prosvetno dnrftvo prvikrat matariaski dan «!riaj sporedom. Dekleta bodo uprizorila iud v treh dejaaph »Namena hti<. Vsi, k| »poStu^ u ljubite nate skibne matere — t« potnirf.i« . (abi^ite to prireditev! POtrudu, ia D»t»«j»ke J«fiitt. Malokdaj ce oglaSimo ,, nai«ca kraja, smo pač Topličani skromni in femo vsega obei«ti na veliki r.voo, dasiravno imT mo nove zvonove. Tadi elektrika aam dobro tl.dt' katera je preteklem leta zagorela. Da smo dobili električno razsvetljavo, ae je mnogo pritadev.i g. kaplan Geoh«^ Joie, ki naa je po »Hrt in noi letnem bivanju in delovanju ir.ed nami v pretek lem mesecu zapustil in odiel za župnega opra * telja v Zaplano. Za mnogokaj smo goepodu hva* ležni. Slovo je bilo prav prmrč.io. Na novem glui-b«ne»n mestu želimo gospodu mnogo bodjega bla goslova! 8a»a pri Litiji. Na« materinski daa bo na cvetno nedeljo ob 3 popoldne. Letos bomo aro-slavili tudi očete. Pridite torej tudi vi, očetje obilnem itevilut _ Te dni smo k večnemu 'no-čitkn položili čuvaja Antona Judeža, ki gt u t Moieoiku povozil vlak. Sedaj počiva v istem grobu ko njegov oče, ki gs je tudi vlak povozil pred 7 leti j Ponovičah. Naj Bog potolaži ž«no in hčerke! — ' ovi trgovec Anton Rozman je otvoril pred kratkim blizu cerkve svojo trgovino. — Tombola bo 2. maj«. — V noči na 7. marec je bit pokraden ves denar pri Lenartovih na Logu. Dobraiče. Minulo nedeljo je imela krajevna organizacija JRZ olrfni zbor, kater-ga »e j« udeležilo nad 100 fianov. K stranki je pristo-pilo tudi nekaj novih članov. V upravni odbor so bili izvoljeni docela novi dlani s predjed-mkom Pekolj Ivanom, županom ob*. Dobrni««, živo zanimanje posameznih članov za to orEa-rnzacijo, je znak, da je tudi na-i« dolina politično dozorela. t - siilll''.bec pri SermieL Na Ponikvah je nmrl Jože Mlakar v »tarosti let. ZapuKa ženo ia tn nepreskrbljene otroke. N. v ra. p.l Ostalim pa naše iskreno sožalje. Cerklje pri Kranja. Pretek« teden je bil zaključen trimesečni kuharski tečaj, katere*« ie vodila požrtvovalna gdč. učiteljic« KordiJ Tilka. Udeleževalo se g« j« 14 deklet, ki »o od tečaja odnesle mnogo koristnega za Svljenje. Zato moramo gdč. voditeljici biti hvaležni ra trud. ki ga je trnela r. našimi dekleti in ji izreči prisrčen: Bog plačaj! — Pri .Domoljubovem« žrebanja je žreb prisodil tudi 6 našim naroč- Gospod Volodijovski >Hop, hopt« le zjikfiea!« Jjaia ^ival, privajena k: roki M nrii.iij.i. in dovolila, ,i3 je prij„u ^.Približala ni ta oti k neba io rekta: 16 dv, lici Hreptiova 7 ^ ' ** zna de™ v oko- , Taki sffe mlimS reSU iz čel« pripravljati »L A« i p i (:t "<>2um in se za- * kroglami In >V„nS" kom- ""»^Jo kf «a je imel Tatar Mvai, "en,en<>'n. je skrajSala konln «tr«Iil? ^ t>re8,i"lk«-tnerno i„ »j pri tem m"»llla d. i?„*«?Jt,80,11 fnTbiratl^it m°lalf er!1,3U »pod snega m ooirati mah a skalnat h raznoklin -i; -« Ven^rlm,^ ±1? * ^ »enaar jima ni mogU prizanašati bremi , ' bl šla ob ^njestrovem oregu, toda te poti n mogla ubrali Kai h« t« ko bo wxKnaf» "ali" brez ^.^K,- • 'J' "e obrafroli ^veru ali v dru- rB » IrtZmJZ01 8kr"el°" ker i' ™* « " »e bl J di 2Verin- »"ibo« P«, d« k d0V0,i' da" — obraza6-1^!? 8? si 0,rl11 s rokavom vlago * XXXIX ra" £OT/^ in "fel razgledovati po ^rftolicL ^ M " spoz2*dIidvfdii°8a1Lki,nk<>r T m,raku- Pa le »rugo Aotzzr^fKJtSe ,o 0'iPaulkVlel.o"*^^ ^ Prs" - -u Poln« krvi ki ga 7d,vniht;w"dj U,gta 80 mu bila » i« aekolikokrat IzoHimi ?' morai hrk»« J« PH tem zbalS a v »h, "'„ ^ a- bole^in', ** ^ brkov naVzgor, pa jih I« « fe takol odtegnil. 1 1 bolestnim stokanjem «» M^ova?rirčnoU\''n,e!5kal no.. i« Si*1 )e «edžl nepremično. Potem p« t« je začel a očesom, na katero je ie nekoliko videl, ozirati okoli sebe, in ko je zagledal v ratpoki rito sneg«, se je splazil tj«, zgrabil polno pest snega m si g« položil na razbiti obraz. m„ ii0, "IU: ,ie !axkoi znatr|0 potaišalo bolečine Ko mu ie torej topeč, se sneg v rdečih potočkih stekel na brke, s. ga je zopet nabral v pest in zopet po-„ lUzon tega ga je začel leljno jesti in to mo je prar dobro delo. Cez nekaj &s« mu ^»^ ."r,. fa.neiz,merua 'e*«- ki jo je čutil ». glavL toliko lažja, da se je Azija spomnU vsega, v «.w J6 Toda v Prvem trenutku ni čulll L. i ''esJ??a,! »e j^z« ne obupa. Telesna bole-l l!" ™,11' vm druga čustva in mu pustiU samo eno željo - Željo, da se Čimprej reSL n« »«Zi,!f i®,pJ)Jed,el 80 nekaj prgišč snega, potem Teda? ii konl'era- nI bilo. Don I I inbl re H* le Boče takati- d* pridejo Ponj Lipki, mora iti peš. vatat! ? torfj, * rokama ob »omljo in skušal vstati, pa je le zatulil od bolečin in zopet sčdel a« ,„ k° j6 mord« k«>tšno uro. potem pa čI hoT trudi,i- To pot se mu je posre- 2M. vstal t se mogel, oprt s plečl ob .kalo, ? « ? > na "OKfb- Ko pa le pomislil, da bo treba r ^rj"" in- 9,e Pres'<>Pl« ta korakati naprel po puščobni ravnini, ga je tako silno prevzel ob- Wt sesodef 8,rahu' da bl se bil kmalu zo- V™«?', Prema«al «e je; potegni! je sabljo, »e nanjo opr! in «e pomaknil naprej. Slo je. Naprivil čvrsto vsB ^et«0^ in„MU" da M noge čvrste tn čvrsto vie tek>, da jih Ima popolnoma v oblasti, !®,®"ava ~ «« mu je zdelo ~ ni njegova in mu „a , vellkanska utež omahuje zdaj ia desno zdaj kaui®/^ xdai..napreJ «tai nazal- Imel le občutek, z n»„. Jnosil t0 tako težko in omahujočo glavo dJ'adn» opreznostjo in nenavadno skrbnostjo, tM" w padla na kamen in se razbila. vrtel« M. fe TJa?.Ih ta slav« z nllm vred* zavrtela, kakor bl jo šlo za to, da bi hodil r kroga. „Qrač" »Orač* prinaša v tretji Številki zelo zanimivo vsebino: Za izboljšanje našega kmetijstva. — B. T.: Stekarjevo pokrito gnojišče. — L, R.: Oskrbovanje travnikov. — Dr. Širne Žibert: Slinavka in parkljevka. — Inž- P- S.: Ne sadite prezgodaj krompirja! — Jos Priol: Zakaj škropimo sadno drevje pozimi in s čim? — Vladimir Kuret: Vprašanje Imarnice v Sloveniji. — Inž. Viktor Novak: O pogozdovanju. — O. Ambrož: Iz Bele Krajine. — Vprašanja in odgovori. — Razno. — Nova knjiga. Jrž. M. Čoki: Izračunavanje cene stoječega lesa. — Kmetijstvo v banskem svetu. — Dr. V. Kolendo: Kako naj kupčujemo z živino, da ne bo kesanja, prepirov in tožb. •- Kaj bo z modro ealico, — Dr. Kocjan Leo: Živinski potni list. — Kratke vesti. —- Tržni pregled. — Dr. inž. Grampovčan: Dom skupni si zgradimo. — Zemljo kmetu. -- Matija Malešič: Stefpničfva Liska. — Ludovik Puš: Izobrazba kmečkega človeka. — Marija Ferjan: Zdaj počivaš, naše polje. — T. B.: Ludovik Puš: Kmečki »lan. »Orač« (z organizacijsko prilogo KZ) izhaja mesečno. Letna naročnina 20 din, posamezna fttevilka 3 din. Naroča se na naslov: Uprava lista •Orač« v Ljublisni, Tyrševa c. 38, telefon 40-76, p. ček. rač. 17.9Ž3. nikom nagrade. Nagrajencem, nagrade prav privoščimo, vsem naročnikom, ki jih letos pri nos ni nič manj kot lani, pa želimo, da bi lahko skozi vse leto v miru in zadovoljnosti sprejemali vsakotedenskega obiskovalca »Domoljuba«. Prihodnje leto pn upajmo, da Se drugi pridejo na vrsto. — Na cvetni petek se bo ■vršil pri nas živinski in kramarski sejem, ki je ponavadi izmed vseh štirih na leto le najbolj obiskan. — V četrtek zvečer bo zaključek kmečko-pros vet nega tečaja. Kamnik. Hranilnica ln posojilnica v Kamniku je imela dne 7. marca svoj redni občni zbor. Vi je pokazal, da se zavod lepo razvija in da res *krbt za bl«gor in dobrobit svojih članov. Pomagala je hranilnica Svojim članom, da so si postavili lastne domove, drugim, da so dokupili zemljišča ali »i na kak drug način izboljSali svoje gospodarstvo, kakor je omenjal načelnik V sVOjMrt lettlttti tfOrofihi. Zlasti pa se zadnja leta prizadeva, da bi med svojiini člani dvigni! smisel za sadjarstvo, kar »e vidi v vsakoletnem koledarčku, ki prinaša primer- ne članke o sadjarstvu in sploh uporablja vsako priliko, da vzbuja med ljudstvom Zanimanje in veselje do te prekoristne panoge našega gospodarstva. Ljudstvo ima do zavoda zaupanje, kar kaže, da je bilo lani izdanih 20U novih hranilnih knjižic, na katere je bilo naloženo 2,176.854 din. Čisti letni dobiček .je zn«šiil 14.589.05 din, ki se je pripisal rezervnemu zakladu. Tudi september lanskega leta ni bil za hranilnico nevaren. Ljudje se bodo čedalje bolj zavedali, da je denar v hranilnici varneje naložen, kakor pa doma v nogavicah, kjer jc vedno v nevarnosti pred raznrimi vlomilci in drugimi neprijaznimi obiskovalci. Sv. Križ pri Belih vodah. Pri romarski cerkvi smo že začeli s pripravami; za popravilo. Belovaščani so zvozili že toliko peška V hrib — kar jim Bog plavaj — da-boino lahke" začeli takoj s popravljanjem, ko bo sneg skopnel. Do niča, bi radi imeli staro cerkev popravljeno. — Z marcem je nastopil altižbo cerkovnika Mel» hijor Maze. Odslej sme pobijati bevnj« za kriškega cerkovnika samo tisti, ki bo imel Jegkir macijo s sliko, potrjeno od župnega urada V Belih vodah. Kamniška okolica. Zadnje čase razburja skoro vso okolico znani Hace. Ljudje ga hočejo videti zdaj tu, zdaj tam. Kar se zgodi kaj sumljivega.'vse hočejo naprtiti Hacetu. Dozdeva se pa nam, da hočejo nekateri z njegovim imenom orožnike samo slepiti in jih spraviti na napačno sled, kar nikakor ni priporočljivo. Tako sr> pred kratkim našli nekje šolski otroci pismo, pisano v Hacetovem smislu, češ, ne boste me dobili orožniki v roke nikdar ne, jaz Krem svojo pot... Zdi se nam, da tako ravnanje ni umestno in ne primerno. Tako resna zadeva ne spada v kraljestvo norčije in zapelje- Dobrepotje. Cesta Ponikva—Velike laSče. Ta cesta je zelo potrebna, ker se pot v Velike Lašče za polovico skrajša. Nujno potrebno je, da se letos dovrši. Noj se merodajni činitelji zganejo. Jezica. Katoliško prosvetno društvo na Je-žici priredi na cvetno nedeljo 17. marca ob 3 popoldne štiri dejansko dramo »Prisega o polnoči«. Preskrbite sri pravočfesno vstopnice. — Na praznik sv. Jožefa ob 3 popoldne priredita F, O. in D. K. svojo tretjo akademijo. Prijatelji naše orlovske družine vabljeni! — Nasa Včasih so mu je stemnilo v enem očesu; tedaj se Je z obema rokama opiral na sabljo. Toda omotica mu je polagoma prešla — za to pa je neprestano naraščala bolečina — in mu vrtala v čelu, v očeh, v vsej glavi, da se je trgalo Aziji stokanje it prsi. Njegovi stoki so odmevali od skal, on pa je šel sredi te pustinie, krvav, strašen, bolj podoben volkodlaku kakor človeku. Mračiio se je že, ko Je zaslišal pred seboj konjski pekit Bil jo lipkovek! desetnik, ki )e prljahal po povelja. Ta večer jo zbral Azija Se toliko moči, da je odredil zasledovanje, potem pa je takoi legel na kože in naslednje tri dni nI mogel videti nikogar raven grškesa zdravnika, ki mu ie rane obvezoval, ln Halima, ki je zdravniku pomagal. Sele četrtega dne se mu je vrnila govorica in z njo zavest o tem, kar se ja zgodilo. In takoi mu je pohitela vročična misel za Bašo. Videl jo je. kako beži čez skale In pustinje; idela se mu je kot ptica, ki je za vselej odletela. Videl lo je, kako prihaja v Ilreptjov, videl jo ie v moževem objemu in ob tem pogledu ga je »grabila bolečina, hujša od rabe, in z bolečino obenem žalost, a z žalostjo sram. da je bil poražen. »Utekla jei utekla je!c je ponavlial neprenehoma in besnost ga je davila tako, da se je včasih zdelo, da ee zopet onesvesti. »Gorje!« je odgovarjal Halimu, ko se |e le-ta trudil, da bi «a Pomiril, in mu zagotavljal, da Baša ne more uiti zasledovanju; in kopal je z nogami po kožah, s katerimi ga le pokrival stari Tatar, in z nožem grozil njemu in Grku — in tulil kakor divja zver — iu hotel planiti kvišku, da bi sam letel za njo, jo dohitel ln zgrabil, potem pa od srda in divje ljubezni z lastnim rokami zadušil. Včasih je blebetal v. vročici. Klical je Halima, naj mu čimprej prinese glavo malega viteza, njegovo ženo pa zvezano zapre v sosednji sobi. Vča- sll se je z njo rnzgovarjal, prosil in grozi!, vSasih je stegoval roke, da bi jo prižel k sebi, slednjič pa je trdno zaspal in spal cel dan. Ko pa se je zbudil, ga Jo mrzlica popolnoma zapustila, tako da je lahko sprejel Kričinskega in Aduroviča. To sta tudi že nujno želela, ker nista vedela, kaj bi začela. Vojaštvo, ki je odšlo pod mladim Novoviejskim, se sicer ni imelo vrniti pred dvema tednoma, toda kakšen nepričakovan slučaj bi lahko povzročil, da bi se prej vrnili, tedaj pa je bilo treba vedeti, kako se vesti. Kričinski in Adurovič sta se hotela sicer le na videz vrniti v službo lju-dovlade, toda vso zadevo je vodil Azija; samo on jima je mogel dati navodila, kaj naj storita, samo on jima je mogel pojasniti, kaj bi jima prineslo večjo korist, ali da se takoj vrneta na sultanovo zemljo ali pa se potajita in delata, kakor da služita ljudovladi, in kako dolgo naj bi to trajalo. Oba sta dobro vedela, da hoče koncem koncev tudi Azija izdati ljudovlado, toda mogoče je bilo, da jima ukaže čakati z Javno izdajo do vojne, da bi bila kar najbolj učinkovite. Njegova n;.vodila naj bi jima bil« pri tem povelje, ker se jima je vsilil za voditelja kot glava vse zadeve,- kot najbolj »vit in vpliven io slednjič kot Tuhaj-bejavič, sin med vsemi ordami slovitega viteza. Urno sta torej pristopila k ležišču i» s« ma klanjala, on pa ju je pozdravil, še ves slab, z obvezanim obrazom in enim očesom, toda že popolnoma zdrav. Takoj ko sta vstopila, jima je »Bolan sem. Ženska, ki sem jo hotel ugrabiti in zase obdržati, se mi ie iztrgala iz rok in me ranila s ročajem pištole. Bila je to žer.a poveljnika Volodijovskega... Naj bi kuga pobrala njega in ves njegov rodi* »Zgodi se tako, kakor si rekel!« sta odgovorila oba ritmojstra. »Bog daj vama, zvestima, srečo 1n zdravje!« Potem so se začeli takoj razgovarjati o tem, kaj jim bo treba storiti. Nadaljevanje prihodnjič.) t'11,: "i- ® '»f 4' G. Štetem in Kmetijskn družba K, t*** M Sramna I v k« K K» aro&i lf*fc te* '5»«- JWT «• fc.s. «a.-»4at jadmut ima fcrs« « £«>- I »mU. 3HT » ■»» tej [., „jj ya «.-•» = j ( a ■ rai ijw-.bm! ta«* waa*smt *.>tm;< fcBC_-.dk« Ž-r£w k. * t rmtš tmi.-jr-.v~ j ^-tmot-i a cnae-mis * a» « *■ ««>- s*£t> c/-jt-uM>: K.-»>-* « iii.-. J . vj i : k u *ru£t» *Sfctu* ' »i«"*™: " ! S u « * uia t »feai: xaSmia » ia * m L1.I.U at t ci ic Karjiui 4rtfbs tadk pri i« HfnUJtrti man* bo^ ■ ~ a*»twt.-e ««H((ifila gradijo aoie z»t» • Kavfeias-« iri£u» r\vtM lev-- J Jfc-rim tvfbt zar»& ui pt iri£ s tt-rns •t >a«i *b t. k ha Iaiijt»s Z 4* M « rrnroc vi kSa 2»4 is leta '.»35 am:ul -J e. IVA V* ia m i» « >.*& pr, imron 4 jt: ouU J ^m atraf t KM 4st; } i« * •>» tu epeele-raK bi a-sn« . ck«< »as T*i» >e na; šaa itT tauuta I t apen " & fe-caa K pt. n : ZSr>iM> čt tzfabe ca iH^a: d/ Varita fmta, mui rmitK« a « jjnstsjfca obžaat irrrfcla luž trtfc.es parietasša /«*w hju drži«. T« dari bi »araU U3 jpeea inšriiarai i *odi£es laapeara. !u rviitr aaiit m S&fcieJ^ iroaiai, kar aa ene'-'« Maupcrr ač '.a&e. 4r*>>*a *» »•htfSa jK> »f.a- *liri kro/ka. Iu uj j-^rrt » krwj »«e duake pri a«« a* fvt*' j«. lU^uka prtnretae or«»l>4 «U«raj« ia rat« >w d.;tie aa ««TlaiMrk. ki l« sa JirarHii »r. J««il '»o M 'io|i»>M»e » f«rk«««M8 »a Ježku. — /a i?« t« »n dai tr, Ift^KiM i >*tvna » (ranila i* !.t»*v iasie u »o/c aa<« i«rp*'/e. Zaittok tukokral >A> S /»tsier. ?>a »rj/Je«;*-' a lak*k Kat. Ani»r» nfiriivri sa erets« se<4etja, 17. aearta Ali«. ifre » 4 »S«sr. Vtssojauna «»|M. frijatelji irp* iramtt, r«Wjeai' Stal* irtre, »rfilut kari«! »iakuiteo ro-«n»*;e Irtef ^ijt d ca! S^/r«-«) K-ktaoian.i« ■J dr« (/»juokei, .Ne»(/»r; »Po božjtm »ietu<, L/«l>lj«sa. ^eeM^-dik. <">ik) «oo pr*lcop*l' t'mi«; i/leiff, Hffinim Arh, ki ie morala tioir»rii r *e/»i M)U•!>.(! Splavala je r«l««i« nedoli-»» de^a r es^el««. kar Daj r to- la/!^/ faUjij.im Martam. — n»r.«e t .»k. dekli« kro/ia v, ut liho nedeljo priredile lepo »>•$<»•''» Nuko pr>»lavo. BI»r«r:/», is-pi, .<; b,'U, »»(leti »a »ilio no-defjo. k« » pritlopili It mizi fi^potiorj »ko-T»1 rti mr/1* It, j* in župnije. — Sa prt/.-»'« jr- Jo/efa ob 3 popoldne priredi Protretno draftro r HUr',rici igro tinti fporedae mol-iefa.-»J!». P/id t«?' fJaka (»ri Krške«. PreleStlo solioio zjutraj r»» i/n-nadtlo par polreunih »it c It t, v. — Za-;-« j« !«
  • iz okoli« Kodna rta, z Bl^da in z Bohinj.kega *"u- zanimanjem irfedili predavatelj« ki ia * poljudnih beaedab obrazložil pomea krnetijkk<-z« k»p«wrod»tva ?a uspeino go»fK>dar»tto. - Bsnuka uprava je priredila dvodnevni vrlnanskl Maj, ki J« ml 8. in 0 mere« r po»|opju ljudske tole. Pre-da*all M »nov, ki M tiče dottrece vrtnarstva Po- »W*e> da « »peljejo poiikufni vrlo- d. L VZi' ['5 ^ n»Pr*v"« vrtnarska rasotav*, da ae vidi, kdo «na najbolj vrtnariti k« ^ M Oolnl- vine kalcrfrn l m"«K''««vilne tat- vine, Katerim v zaMhu In nol-rn Se uretei j.u f "'*> mogli priti na .led. l'o dolaem ?«kaniS Ima »vol«"!/" "l.^*1"*' ki Golnik Mir it tii vti itnhf v prmmi. Aretira«), pri ke-tnrea w učtriii kenahiK« deaatpL, je bi! ie pred- Sraaj. 7» »» >e zgodila aa kraajskea ko-M»i»vru t.rawa ekc^ozip. Kraajaka tovarna fu-«®»x'Ja »afffa benriaa Ko M hoteli delavd jrrttof.ti bentsa. » opaxilL da je advodaa f»v zaienoairaa. oavida« zate. ker je bila sa dau ri-Kteme voda, ki jo stae izpraznili pred poisjeojem '» je zaSa zaterzaiia. Podjetje je aaronlo klepar-»tečen i«no4ej. da < tvojo ogrevalno na- pravo u oU^aje umrzajeaih eevj «ku*a odUjail Mrr pri bemrino. Podj»rtje je poslalo ogrevalno priprav« < pomfrfaiknm Viktorjem Batnem, s ta naj a iet ia doina iz Ljubljane. Ko je pomočnik pnf^ij ogmalat kotel, da bi »oda lavreit to da bi ttobll paro, je kotel iz neznanih vzrokov eksplodiral ia tasti; r odtrgalo nogo nad gležnjem. Batiča Ml takoj peljali i aviom k zdravniku, ki je Odredil takoihrc pievoi z reiiljiim avtom v !jul> Ijaiukc upioino bolnišnico. Marlinji vrh. — Bridka izguba je za-deia druiino Benediči-ftvo iz .Marlinjivrha ob izgubi najmlajšega *ina 21-lelnega Petra. Postal je žrtev nesre-pri spravljanju hlodov v dolino. Pri vožnji je padel tako nesrečno pod sani, da ie dobil hude notranie potkodbe, katerim je podlegel iti en teden v bolnišnici. Pripeljali so ga domov, da smo „ , . . „ 5« enkrat poslovili od ajega. Pokojni Peter je bil mirnega značaja, pa vendar iivahen. vesel, priljubljen prf vseh, ki so ga poznali. Z njim ni izgubila It družina ljubljenega »ina m brata, ampak tudi tukajšno Prosvetno iaT VZT m f?^'vov.lnega flana in d" k «1 J°,foka?uJ*.®i»«vo. da je včasih prihitel J. pnreditve, ieludi je bil zaposlen v Skofji Loki, tore 18 hn daleč. S takimi člani se more ponašati le malokatero drullvo. PeterI Bil ' 10 "Prijavili v naie Prosvetno ?r.u''vo.ln »1 pni naš umrli član. Naj Ti bo vr^o tuf1 r SJn uPamo- da ^ » ^ vsem naU globoko wžafj^?n"nU* ™Ul0lim Kava MUa pri Sodrailel. Kaj pridno delamo na goaj>odarskem in prosvetnem polju. NaJa i™ >l>eset| bratr, ki je nad vse dobro izpadla. Naš« Sprejem v aolezijanski zavod M.lcz|ians'fi zavod Marijanišče v Veržeiu »e STTS lir.?0 zdravi '-.je vzornega ede- Mmš^m določeno starost za nri prek°rafili P° "konu delati spre e"me iznite ns •Tis,i' ki smei° prej naredijo izpit Si bo oMfaO1 A* I ene delajo vsako IT:", 1 -»'—25. uni|a. Oo-zijah. Prat? dober usneh n 11* ?ržavnih v««a. »a?, \ L..povija Jtove &ufle. O. ban pa ta |e •efio «MrU> za ta namen, za kar f-le 04 i"'os do. LHI iai»a..a». saj bs> s tem tudi mnog« nai h ji^J pe.i-^ do zaalaika. Od itn« Štifte proti Tra»,-p« .Baa«> s po.«**« bauovine ie novo rest^ aaiera je veUkansieja gospodarskega pon.ena jT vw r.lmiiko doti.««. \ redoost aaiih goulov ^ j: l«4fOpta. C+tU je last zadruge »Velika gorat v sedeijo 11. februarja «nx> • (oeii «Uai s»K>f. kj uJrugi začrtal aajboijie smemiee za bodore. si mo denarne teaboee na* tarejo, ker »oramo resi^ sami tzdrietali. Razpisana je zdaj tud; sluij,, c-tlarja iu »e prijave aprejemajo pri zadrugi d« 10. marca. DoJoteoo ioiasao mitaiM, katero po-Ura cestar. V bodoče ae bo to rriilo z bloki, zal« naj vsak voznik zahteva od eeatarja listek s it Movo. Obenem pa bodo imeli šolarji skupoo velikonočno obhajilo na Jožefov« ob 8. V vse družine bomo postati še posebna vabila ia prosimo. >ia se temu vabilu odzovete. Ce se bomo tako pripra-vili na veliko noč, bomo zares praznovali praiuik vstajenja k novemu življenju v miloati boiji. Brode pri Skafji l»ki. 7.akSju«i se je bano-vinski gospodinjski tečaj. Udeleženk je bilo 13, Iwihko bi jih bilo več, pa ao ljudje zelo staro-kopitni, da ne privoščijo svojim h^erain potrebnega znanja za bodoče življenje. Predavala sta kmet. ref. Hladnik in zdravnik dr. Koejančič, Vo-diteijicam tečaja se prav lepo zahvalimo za njih trud in želimo veliko uspeha na tem polju — V kratkem bomo imeli dnevni sadjarski tečaj ia sicer dva dni sedaj, en dan pa v jeseni o spravljanju sadja. — V Gabrku je umrl znani Mitirov oce bil je navdušen lovee. Bog mu bodi dober plačniki Nova Štifta pri Gor. gradu. Delavci te pri nas največ preživljajo s sekati|em ia spravljanjem lesa, ker nimamo industrije kakor po drugih krajih. Letos je graščinska uprava v Nazarjih po planinsh posekala večjo količino lesa, pri katerem je bilo zaposlenih precej delavcev. Kar se tiče plače pa delavci niso bili posebno zadovoljni. In, ali bi na bilo prav, da bi zaposlili najprej res kruha potrebne, potem šele druge. Zabrdje pri Močni. Dne 20. februarja je umrl Alojzij Zore v starosti 41 let. Več let je bolehal na želodcu in iskal zdravja v bolnišnici, kjer je bil tudi operiran. Pokojnik je bil znan daleč na okrog kot vzoren gospodar in izvrsten katoličan. Pokopali srno ga na pokopališču sv. Helene ob velikem številu pogrebcev. Zapustil je ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Naj počiva v miru — preostalim pa naše sožalje. Sv, Marjeta niže Ptoja. Oojenke gospodinj-skega tečaja in gojenci kmečke nadaljevalne šola pri Sv. Marjeti so ono nedeljo naredili po železnici zlet v Mursko Soboto. Ogledali smo si razna zanimivosti. V tovarni g. Benka smo videli zanimiva skladišča in hladilnice mesne robe. Po ogledu tovarne smo skupno odšli na novo, lepo urejeno kmetijsko šolo v Rakičanu. Res lepe živali v lepih hlevih. Po opoldanskem okrepčilu, ki nam so ga v zavodu gostoljubno pripravili, smo še morali v dvorano, kjer nam je inž. Pador z raznimi zanimivimi skioptičnimi slikami v poljudni razlagi pokazal in orisal razvoj in napredek zavoda, njegova posamezne gospodarske panoge in posebnosti. Za tem smo se še hitro ogledali celotno šolo, učilnico* delavnico, spalnico itd. Hvala vsem, ki so pripomogli k lepo uspelem izletu. Po hudi zimi M nam vendarle bliža spomlad, ter bo treba misliti na bovo pomladansko obleko) Tvrdka F. I. Goricar Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 sporoča vsem Bvojim odjemalcem, da ima posebno veliko izbiro inoSkih in damskih štofov le prav dobre kvalitete ha zalogi, ter od teh Se nad polovico po starih cenah, ter tudi novo blago ima is po ugodnih cenah, ker je bilo pravočasno naročeno. — Tvrdka bo dajala oo Velike noči pri vsakem nakupu nad 100*- din lep svilen žepni robček, pri nakupu moške obleke svileno krevatol — Izkoristite ugodno priliko ter povejte tudi svojim znanceml Hranilne knlilice sSSS^SSlS nostne papirje kupujemo, proti takojšnem plačilu RUDOLF KORB, tjubl|ana Gledališka ulica St. 12. V LJUBLJANI zadruga s neomejenim jamstvom LJubljana, MikloSiieva cesta 6 v lastni palači obrestuje hranilne vloge naiugodneie Nove tet »tare rloge, ki so v celoti vsak čas fzplačljive obrestuje po proti odpovedi po »No, kako se kaj imaš?« je vprašal mlad postopač tovariša, ko sta ee srečala na cesti. »Ze gre,« mu Je odvrnil, >samo preveč Je konkurence. Ti al ie deseti, ki sem ga danes •rečal.« nilnice in posojilnice. V splošnem se je stanje posojilnice izboljšalo. Vlagatelji so se omejili v dvl-ganju do nujnih potreb. Nove vloge so se dvignil« od 32.308 na 41.532 din. Premalo! Ljudje božji, hranimo za slabe čase! Mogoče bo kdo ugovarjal, čep danes so viharni vojni časi, ki ne obetajo nič dobrega; temu bi takole odgovorili: Leta 1908 se 1» ustanovila tukajšnja posojilnica in je do izbruh* svetovne vojne dobila prav lepo število hran. vlog. Tudi takrat niso bili rožnati časi in vendar ljudem ni vzelo to pogumr.. Resnici na ljubo moramo reči, da so vprav tisti vlagatelji, ko so takrat neustrašeno vlagali svoje prihranke, sedaj hvalili Boga s a zatrjevali, kako modro so ravnali. Naj bo dane» eden najvažnejših sklepov ta, da vsi brez razlike stremimo in delamo na tem, da se v letošnjem leto dvignjejo nove vloge v čast in ponos zavoda, f korist krajevnemu gospodarstvu in v največjo korist pa vlagateljem samim, ker bodo imeli denar varno shranjen in jim bo služil lepe obrestil Vojnik pri Celju. Občni zbor živinorejskega selekcijskega društva v Vojniku bo na Jožefovo (19. marca) dopoldne v kavarni Kal. — Fantovski odsek in DK rta priredila zelo uspelo akademijo. ZAHTEVAJTE NOVI CENIK Brežice. Ha prvem prosvetnem večeru dne 17. februarja je g. p. K. Zakrajšek v svojem predavanju naslikal našo največjo sodobno rano — iz-seljenstvo. Na drugem večeru 27. febr. pa nas je g. prof. J. Mlakar v zanimivem predavanju popeljal v Dolomite. Na prihodnjem prosvetnem večeru (IS marca) pa bo predaval prof. dr. Blatnik Iz Celja o »cehih«. Le tako naprej! — Za vse fante v far! se bodo vršile * dneh 16., 17. in 18. marca duhovne vaje s skupnim sv. obhajilom na Jožefovo zjutraj. 5»opo!dne ob 8 pa bo odsek v župnišču priredil zunanjo proslavo svojega praznik«. Ob tej priliki vabimo vsa fante, da se udeležijo polnoštevilno duhovnih vaj. Starši, predvsem pa očetje, pridite pogledat na Jožefovo popoldne proslavo, ki je naip^pjetja predvsem vam, da se prepričate, kako se vzgajajo veši otroci v naših organizacijah. — DK pa bo priredil na velikonočni ponedeljek popoldne in zvečer v dvorani Narodnega kina materinsko proslavo, na katero vabimo vse naše matere, da pridejo pogledat svoje malčke, kaj »o se za materinski dan naučili. Sv. Lovrenc na Pohorjn. V nedeljo, dne 3. marca je bil 3Z redni letni občni zbor Kmečke hra- Črni gaber kupim aa takoj alf ia petek postani, ft ačtlo tako). tadi pred posekam. Ponudbo Je potrebno poslati takoj na upraco »Domoljuba« pod Številko 103»? I. Praprotnik Domžale — Ljubljanska cesta it 108 priporoča svoje aajnovejše Šivalne stroje, poz rezi jive, vseh »velovaih znamk, po najnižjih cenah. — Velika izbira molkih in damskih dvoknl«*. — Na zalogi tudi malo rabljeni in dobro ohranjeni Šivalni stroji in dvokolesa. RazSirJevalca komunizma sta si talita, da njn-aa »setev« ne uspeva teko, kot sta pričakovala. »Priliva« bo treba,« je menil eden. »Tisto pa ne,« 6 odklonil drugi, ki je dal nedavno nekje za pi-čo. »Dokler so pili, tedaj so Se klicali žlvio,« ja pravil, »nate so me pa napodili. NAJVEČJA DOMAlA TRtiOVSKA HIŠA yJU«OS iAVI JI Mali oglasnik T«wu» 4r~Jm* *t« &rt*zar .ca mkrai 5 %aew£m&ž padajo samo privmma, tk* cagn**m kamtmk* p&cra&Ai** fr*** .*.•<* prjimtm a* oztrom* a* a aa^-^efe. a ae ftfačaj« v aiipfv}. igrana« f?-, 4»r. iCett Mfapa to vmertmam.. - tag&K atoKto^*^ is vmt rutkAi »vsi&sk m t trrzut* motom S »DuBSttSjBCB** M ««.. s T -.EafaSrr® K. K. Sssat. Ptsestn c* taihoM, vi Izumom U H&mct. Z S«".« ti*«. t* m-. tw>T!>- «al AtM, - Bera, p. Deftreitt. feii posivi BsrS« Ksfcatl, »»Maje P.5}*», Krc 0&BM 11» v- fc*rt>B »tassjs, Krv&am. c«s» S« S««1«nr v spran »a* «!. «T4. Mjc jm«fVS pvefce 54 ssralov. ki se- »1*jS Sar -,rar&:«wv go-m *v. vlr^jrjula, kapjK. Pernato« « »Sart »»tetiti. t^Hi ia r.» sprave »IVjBS&iJtlia, fnjl za. *s. JSTS. Kaeftefa fanta "4 1« tet naprej »prrj-m« B» kmetijo Orego-rtS, Zadirw 1, p. Do-branje 3 višm 5® ^ UtfrMb&i alar« • Ivrn« IM, Zf. ,, D, M, Folj* aa acaauc jr^asau. I f » InmžiA*. FaažT I* >t n TM iouiSa SEeta. Z. JEr*. 1* TU T, 1 J«lc*. Izrtšs priHta! «■»:«<» u u»m »s*. SSfca Tra ;; W te* »»iaatsnr. vmJtto*. JUS. x vt- knm !*w.-r.a» ta. *r#-£rev>«s, i 14 ha ^ " vrta, SUO. Mct U. 1J Kr?!«. Vtis fcs- ttr fcitjo i« ttreH. V UM J« «Mt-tstia, rviosiiA. '■itr.» }» -jr,\ cr» cA t&VM ttrkT*. tr.it te Cft^r-;-. (tb tauiiMU t »Ti od žel. p-v-»ta.;«.. Za »».i; t linft, br«&Ea forot»to. »I® Sa M uioii D*- tt ttiri* rtmiSs! knpetm S**t sjuaovMn »P&itnn - tHrlevr.it pri Ctrkotef It. X.< ~ m fttpiiT na rr^-no »laaK>r«ntJ' fflcartstea. Faitti rarera «5 X! 1« im- prei. rpreisMTO taJtuJ » Vajen rzom Utt kcr^ukth 4e). — Piti* erAirt, «ie*r pa po Sr,gvroru- Spre}-<«» to4i *»!««« r* »»»»»•m««, obrt. Hrm- tli ttaS«v3U2>c » Wt mrtafe pn do^o-»ora. - Zaj&re Si»tr«?!.v»tis. BMUta. ». *«»<» HUMIH ttm-Sonm k canfl! M-tibSl — Pvtttm safi i»«.3t im« ka va« # fesa r>ta«r I±*»- »ta essaa. m. i&rjk. ib^OH&L a j&i tmo as» T« kaubUc*, dcia. »grtjttot Sta>4e« I|c» «£i C»et3« t, »u Ko- SlrešM spfcs a. ts>- fcjs>«a!t. - P»- aaoCJa&a« pe4 »Op«fe» I«#« «. JJ-it, za ie:«, te prtSiMs«. - JEmSot T BjrfTurj it. 1521. Snj« sva)« SB par tnmOmr, ( m«, zarili, $cedza 8as«i«fje iS, 0. ML v Poi.-a Pršita mm vezi- iek. težko njivzSto brano. rejkcribarJuj, 1 jeroaird« o-Boljaia« pod »Lj3b-5Jan«. rr.?s. k«»Kiie Rtraiee — Co, Kamnik. tiftilet per£T« la vit ob!*«la po priznano nizklli cenab u! nabavite pri Pre»kerj«s - Sv. Petra cesta 1« — Ljubljana. PKW! Prav poceni ie naprodaj K popolnoma novih Hvainih »trojev, iS« kolea, vetja tte-vlio otročjih vozičkov In nešteto vsakovrstnih drtieib prediaetov pri »Promet, nasproti Kiižanske eerSiv®, h fliilža n« kmetije gre 25-1»- ten fant - Naslov v upr, .Domoljuhn,. po« St 31SC. za kmečka del« takoj ■prejme Hribar Anton. Rudnik ft 47, p. LJubljani. igriva mu Mu ta^o matiao (Mm Mwtin t*bko*itkBtagajiia je pr.Ma,< »o jo zavrnili, »sSfc ~ «> ji gvetovali. - ^ bo^ifU bod:m < iim * trobila. C« t>i iiod^ po hiiai), bj w itmalii afcila.i "rtla^ijT*!''"^ f«wr«te te - ^^M«,™.™-,,-. . IA >Den»>i.ba«. _ 0rla»i t r" -T^P™-1 Fanta 17 do 18 let zlare««, za kmetijo, sprejme • TUlar. Kleče *t i i. p. leilez. PlfflšžBg iliaa M* kg. proda • Fr. BezlaJ. Preska M, p. Medvode. Vajenca. z vso oskrbo »prejme podkovskl kovač Fr. SveselJ. Goriče 22, p. Golnik. Veverks domače jna^ke In pa zajce, če so dobri, prinesite k Zdravičti. Ljubljana. Stari lr*. h konjem, ki Je veftč kmetijskih del, deklo h kravaAt ln prašičem ter gorico, ki dobre pere is lika. sprejma Zavod sv. Terezlke v Ponikvah takoj v »lučko. Vsi naj b! bili zta-reJ4I. Ktmikl «11 ovdoveli. Pismeno «11 pa osebno se Je zg lastil v Zavodu v Ponikvah. Vajema ta kovaifco oisrs takoj sprejmera. - Jože Jaham. Jarše it. 11, p. i>omžaie. FaišT ~ manjšim posestvom, sedaj pri vojakih, jelf znanj« z dekletom v svrho ienitvo, ki ima nekaj dote. Naslov v opravi »Domoljuba« J»od M. S i so. Kmežka deklita revnih staršev a v p« brez; se sprejme v pomoč gospodinji. - Ponudbe na upravo »Domoljub«« pod »Poite-na«. •fcaotvera kmetijske d-.b! stalno mesto v umobolnici na Utu-denett. Zjflati naj se osel-ne s sprlčevail ln dokazili o dosedar.jetn »luttx.vtz.ta pri upravi umobolnice t LJubiJa-nL Poljanski nasip ti. Parate kdfia takoj, za poletno bi-tleo. n« Gorenjskem, v bil žici rod« In te-leznice. - Ponudb« na upr. »Do-v;lJaba, p^vd »Le«« in cena« Siti. Pekarskega vajena sprejmem. Vsa oskrba v »lil. Ponudb« na upr. »Domoljuba« pod •Vajettec« it »1»». Kapn malo huo z njivo, v bližini farne cerkve, na Dolenjskem ali na Štajerskem. Cen« ea. 15.008 dm. - Ponudbe «w A. K- M. p. Tržl-tCt. Dolenjsko. ž^fr^isifisfef IBS^^Si If »—* ka, m veliko ln malo mlatllnlco. seio mote) prodam, ftte-Jan SkrUnMk, Spod. HaMioa. p. Ptuj ki Je vajen konj la poljsictti del. sprejme: Juvan, Sr. Oameljne It t*. Vsakovrstno zlate, •rebro In brlijants kupuj« vsako količino !» najvišjih eeoab A. 8918, LjaHjana Frančiškanska u!. g. Velika zaloga vsakovrstnih ur, budilk In nakit« po najnižjih cenah. vajenega kmečkega dela, sprejm« Crnak. Zg. Zadcbrovm s, p. D. M. v Poljo. Fige, slive in hru&e dobit« pri tvrdkl Fr. Pogačnik d. s o. s. v LJubljani, Tj-rteva c. »lev. 3! (Javna »kla-dHča). Lep« 'oia KranariC. ^ M "'?ke i" površnike ter raznovrstno ostalo manufakturo nadi p« solidnih cenah OblaiilAlea za Slovenijo i.jabljana, TjrSev« » (biš. Gospodarske Do preklica nudimo blago deloma tudi na hranilne knjižice i^Unic Zadružne zveze ___v Ljubljani IV vsako hišo Domoljuba!