URN_NBN_SI_DOC-BXU421D3

Nachrichten für Dokumentation. Zeitschrift für Information und Dokumentation. Frankfurt a. M., 26(1975)1—6. Za to nemško revijo, o kateri po­ ročamo v našem glasilu že desetič (od leta 1967 dalje), je značilno, da je v njej stalno prisotna tudi bi­ bliotekarska problematika. Tako nas tudi 26. letnik obvešča o mno­ gih aktualnih vprašanjih knjižni­ čarske teorije in prakse. S sistem­ skimi vprašanji snovanja in raz­ voja narodne in mednarodne in­ formacijske (tudi knjižnične) mre­ že se ukvarja R. Brče (št. 2, str. 60—62), o prilagoditvi novim orga­ nizacijskim oblikam in tehnikam v knjižničarstvu Zvezne republike Nemčije (ZRN) poroča J. Lunze (št. 1, str. 25—26), K. Murr pa o zbo­ rovanju nemških knjižničarjev v Konstanzi, ki se je ukvarjalo z vprašanji uskladitve in sodelova­ nja znanstvenih knjižnic pri nu­ denju uslug (št. 4—5, str. 171—172), ter o zborovanju specialnih knjiž­ nic v Düsseldorfu, ki je obravna­ valo vprašanje strokovnih informa­ cij in oskrbe z literaturo (št. 3, str. 123—125). Pozornost zasluži obšir­ nejša primerjalna študija ameriške bibliotekarke B. Kenney o načrto­ vanju nacionalnih informacijskih sistemov v ZRN, v Veliki Britaniji in ZDA, v kateri razglablja o te­ meljih, načinu in uspešnosti takega načrtovanja (št. 4—5, str. 136—142). Pobliže bi se tokrat seznanili z dvema člankoma iste, iz prejšnjih poročil tudi nam že znane pisa­ teljice I. Dahlbergove, dokumenta- listke iz Frankfurta, specialistke za sistematiko znanosti in klasifika­ cijske sisteme (o čemer je pred leti napisala disertacijo: Grundlage uni­ versaler Wissensordnung, Proble­ me und Möglichkeiten eines uni­ versalen Klassifikationssystems des Wissens, Pullach 1974). V obeh člankih govori o istem vprašanju, namreč o »enotni klasifikaciji« v ZRN, in je drugi članek teoretična osnova prvemu (Kolloqium Ein­ heitsklassifikation, št. 1, str. 22—25; Die »doppelt notierte Einheitsklas­ sifikation«: die Lösung?, št. 3, str. 105—112). Gre namreč za nemogočo »babilonsko zmešnjavo«, ki vlada v ZRN glede na uporabo klasifika­ cijskih sistemov. Nemški Inštitut za dokumentacijo je anketiral 508 informacijskih služb in ugotovil, da samo 82 (dasi relativno največ) mest uporablja sistem UDK, 186 uporablja svoje ali tuje klasifika­ cijske sisteme, 149 mest svoje ali tuje tezavre, 74 mest geslovnike, 73 mest ni dalo podatkov, 56 mest pa je navedlo, da uporabljajo dva ali več sistemov in je torej skupaj vsaj 168 Knjižnica 20(1976)1-4