Oftloe ef paMleatteat 8487 do. Uwn4aU M
T«Uph<M»«: Law*daU MM.
■■ l I.' m«IWW--l-«.lllll.JH|fH.|| i n m II II I — HIB—	"' " ............ " " *"	imm
SaSJtitttUft: irrok^vv&reibr cw.o, iu., ¿.mew, n. «ptembr. (s^trnk ii> m«. 'WX** stev.-number sm
———	■	■	■	i ■! im imian■	aaast'---■■■m^moom«—■ ■ iib-itttiw-1—■---1-m-1—
por.it (fio. 14«) »uthorM by tko Act of Octokor 4. tflf, w Rb «t Hm »Mt Offico of Ckle»«* IIHooU By or4or of «ko Pro*Moot, A. t. Burto.oo. Po«t»».tor Gmm—l
LETO—YEAR XII
ilRANJl, VRELA 8M0LA IN
KURJE PERJE ZA PROPI ry. PITARJI V TEXASU.
ODSEK ZA ZUNANJI ZADEVE IZROČIL MIROVNO PO. GODBO SENATU
Mir i Avstrijo podpisan bm R«. munije ln Jngoelavije.
AMERIŠKA D1LBQA0UA STOPILA OLBMBNORAU-JU NA PRSTI.
Now York, V. T. - Poročila iz Norwalka naznanjajo, da ao vodno hlače napravile veliko škodo na otokn Bati,'
Po vikarju % gromom In liti«, kom je bilo videti, da ao ae dvignile is morja do sto čavljev visoke vodne hlače, ki so se gibale proti otokn Bettu. Na potu so zadele na pet In štirideset čevljev dolgo motorno ladjo in so od ne sle s nje kabino. Osem moš, ki ao ae s ladjieo pripeljali I« New Vor-ka, ao bili v hiši na ohreftju. Vodne hlače ao premaknila hišo za ve« čevljev s njenega temelja In odneale ao drugo nadatropje a streho, da leše zdaj podrtlne raz-treaene po obrešju.
Mr. Mahany Je rekel: "" "Govor mr. KerHeka nI pravi ključ sa tale rt»or. Ml smo pred dobo rekonstrukcije, pri kateri Je delavatvo preja, bizniškl šenij pa šolničak, torej potrebujeta drug druzega.
"Ko Je mr. Merriek povedal, na kakšen način ae naj ravna z ljudstvom *r ravnajte t nJim al-rov o — Je to anarhizem t AH smo vlada, ki vlada a postavami, ali pa niamof"
Tako Ja Mahanj povedal Mer-ricku, ki je priporočal, da ae a pretepi rešujejo aoelalna vpraša nja. In rekel mu je, kar je zeatop nik velebizniških Interesov saaln-šil.
(Wag» In ok'dlaa V arodo lačno in Medno Hasllšnl vate
J -^Jhik ,
prosveta
GLASILO SLOVENIE» HASOPH« »OPPOfUlI JtPWOT»
s k K na KODNE PODPORNE JEPtfOTE
LASTNINA SLOVENSl
Co n. oflMov po dofovorm. Rokofésl M Si ml<Jt
SLO VEJI EC SMBTHO POME •BieiL V COLORADO.
Naročnina: Zodiajeno driave Ozvea CMea«e> ta Cm»£ |4 00 M M!.
KO » pol let* Id »1.00 m tri mm«; Chteago M M m Mo. |1TI a» pel
91.40 u trt moaoco, *■ «a ioozoaistvo |7-*0.
"PROSVETA"
A

"THE ENLIGHTENMENT'
Organ •# t k« SUvmU Natlml 1—>#U
KSI

A «iver tiling ratos ob
Mai»rnptius: UniUd ftatoe Vfft.M, and foreign
HMM
•*e«pt_Chicago) and Caaada M P« f*»î
Datum v oklapaaju a. pr. (Augiuta SO-lt) p«Ua val«fa ■mi, da fM ja • to« daavMa MtoUa Nlililii, Pi
--»--j ii.»
aa waMiw ,»•».
Pyrolite, Golo. — Rojak Fred
Skecbinek, ki je dobropozuan nted rojaki v Ringo, Kana., iu o-tolici ae je smrtno ponesrečil I septembra t. i. v premogorovu v Jyrolite, Colo, Ponesrečeni rojak zapuiča soprogo z dvema hčerka ma pet mesecev stari, stariscf dva •brata in pet sester, kateri vai živijo v Ringo, Kans.
TrupJo ponesrečenega rojaka so prepeljali v Ringo.
Ko je izbruhnil štrajk v Kiti-sas pri "Centnrt Coal and Col*e Co". je omenjeni rojak prišel v^o naselbino za delom pred šestimi tedni.
NAPAČNA POT.
/
Ole Hanson, bivši seattlski župan, je izdelal tud načrt za naseljevanje tujezemskih delavcev v Ameriki, ki ni le najbolj nazadnjaški med vsemi nazadnjaškim načrti, ampak je tudi neizvedljiv. On priporoča, da se prepreči naseljevanje tujezemskih delavcev v kolonijah ene narodnosti. Po njegovih mislih je treba tujezemske delavce takoj po njih prihodu v Združene države razdelit in jih poslati križem Združenih držav, kjer je potreba zanje, kakor so nekoč razpošiljali trgovci s sužnji zamorske sužnje na razne trge, na katerih so mislil, da jih prodajo po visoki ceni.
Ta načrt ni le bedast, ampftk je tudi neizvedljiv. Na pr. neki rudniški operator potrebuje deset rudarjev. Ameriko je dospelo petdeset rudarjev, ki so vsi ene na rodnosti, od te narodnosti pa že živi en rudar v rudarskem »elu, ki je lastnina operatorja, zahtevajočega deset rudarjev. Od teh petdeset rudarjev se ne sme poslati niti en rudar po Hansonovem načrtu temu operatorju, ker v nje govem selu že prebiva en rudar tiste narodnosti kot ru darji, ki so ravnokar dospeli v Ameriko. Za te rudarje ki so dospeli v Ameriko, je treba poiskati petdeset naselišč v katerih ne živi noben tujezemski delavec njih narodnosti In če se hoče to izvesti in ker narodnosti niso tako številne kot so mesta in sela v Združenih državah, bi morali tuje zemski delavci biti vedno na potovanju, da se ne zgodi pesreča, da se dva delavca ene narodnosti naselita skupaj
Džingoti so z veseljem pozdravili ta načrt, ker bo za reševanje naseljeniškega vprašanja ravno toliko sposobni kot Ole Hanson, proti kateremu se je v Seattlu dvignil tak vihar, da se je moral zahvaliti za županski stolec.
Samoposebi se razume, da ameriški kongres ne bo uzakonil Hansonovih idej za naseljevanje. Pa recimo, da se zgodi kaj takega, kaj bi se zgodilo?
Južna Amerika komaj čaka na priliko, da se tok na seljevanja obrne vanjo. Francoska vlada se trudi, da po sklenjenem miru privabi veliko število naseljencev v Maroko. V Južni Afriki je še prostora za milijone pridni delavcev. Torej je ves svet odprt naseljevanju, kajti ra-čuniti moramo a tem, da se razmere v Sibiriji tudi obrnejo na boljše. To resnico in kakšne so naseljeniške razmere v Združenih državah, bodo vedeli tudi tujezemaki delavc preden se odločijo, kam se isselijo. In uganiti jfe lahko da pojdejo tujezemski delavci v dežele, katere jim nudijo najugodnejše prilike za naseljevanje, tako da ne pojde nihče v Združene države, ki si želi zboljšati svoj položa,
Nekateri pač mislijo, da v "Evropi že čakajo velike trume delavcev, ki se takoj po sklenjenem miru izselijo v tuji svet. Res so zdaj razmere zelo žalostne v Evropi, a preden se razmere tako daleč urede, da bodo evropejsk delavci mislili na izseljevanje, se bodo t\idi gospodarske razmere v Evropi mogoče v toliko spremenile, dm bo prav malo delavcev stremilo za odpotovanjem v tuji svet. Ka kor hitro se nekoliko poležejo politični prepiri in spori rad državnih mej, ki so logična posledica svetovne vojne, bodo tudi gospodarske razmere obrnile na boljše, ker bodo evropejaka ljudstva pričela produclrati. Kadar prične produkcija, *e prične vračati blagostan, s prihodom blago-Ktana, pa minejo tudi želje po izseljevanju v neznan tuji svet
Stvar je ravno narobe kot »likajo zagrizeni džingoti.
Ce
sc» tok tujezemskih delavcev obrne proč od Združenih držav, bo to zanje velika in nadomentljiva izguba. Ljudje, kot je Ole Hanson, ne razumejo naseljen iškega vprašanja, zato pa prihajajo « prismodarijami na dan, ki bi k Večjem našle oboževalce v blaznicah.
a
Srečna bo dežela, v katero s#» bodo Izseljevati tuje-zemski delavci po uravnavi kaosa v Evropi, kajti zelo je
DOPISI.
Lorain, O. — Ameriški Slovenci so še vedno pokazali ,da imajo čuteče srce za avoje rojake v atari domovini. Kadarkoli je bilo treba pomagati, še vedno ao radi prispe-vali v pomoč revežem v stari do-movini ali pa tudi tiAaj v Ame-riki. Nikdar se niso obtotavljali.
Vsem je že znano, kake posledice je zapuatila zadnja atrašna vojna v vseh delih Evrope. Strašne so nje posledice. Ko bi te posledice zadele one oaebe, katere ao pri čele zadnjo vojno in bi jih prena šali, hi bilo pravično in nihče bi nič ne rekel. Toda atrahote gad nje vojne morajo prenašati ravno najbolj nedolžni, kateri se komaj zavedajo, da ao na zemlji. Strašne posledice morajo prenašati ne dolžni otroci, kateri so zakrivili edino to, da so bili rojeni. Trpeti morajo največje pomanjkanje ži vil in obleke ter zdravniške po moči. Brezštevilno teh nedolžnih žrtev je brez ljubeče matere ali očeta in prepuščeni so na milost in morajo sami trpeti veliko poman morajo sami trpeti vciko poman kanje.	»
Te nedolžne žrtve zidfije vejne so se potom oddelka* m sooill no oskrbo slovenske deželne vade v Ljubjani obrnili na uas ameriške Slovenee za pomoč. Milotmas prosijo ter steza jo svoje n&lolžne ro-čine proti nam za takirtShjo !>■■ moč, sicer bodo postali Irtev„ pomanjkanja, bede in raanih kužnih bolezni, katere ao se ptiPOle širiti v vseh krajih Evrope, , „
AH bomo ostali trdi itkpram tem prošnjam! Ali se he bofyJ} usmilili milih prošenj nedožnife otrok v starem k raju f Ne, mi moramo ostati zakrknjenega sroa.ter prezreti njih prošenj. A*peilram? na očete In matere, da sanit premislijo ves položaj, v katerem se nahaja in bodočnost našega naroda. VI, ki občutite sami trpljenje otrrik, pomagajte nijveČ, kolikor morete. Postavite se na stališče mater in očetov v starem kraju, kateri hi radi pomagali svojim, toda ne morejo, in potem sodite. Nobena mati nima tako trdega SNS» da ne bi pomagala svojemu laatnemu otroku, kateri umira po manjkanja in bede. Uamilite s« vaših seater, katerim se trga srce v največjih mukah, ko vidi avoje ga. otroka ,sad svojega teloaa, svoje najljubše bitje na ».vetu, umirati počasne smrti lakote v svo jein naročju, kateremu bi riMia dala avojo laat no kri, ako hI mogla. Toda nemogoče .ji je, kc mora sama trpeti pomanjkanjo In bedo. Vaše lastne aeetre v stari domovini vam kličejo, pomagajte vsaj mojim nedolšnim otrokom, ako nam ne morete! Slovenske matere In oČ>ti, premislite vae ao. PriakoČita na pomoč avoji lastni krvi ter pomagajte |
Vae to je društvo "Bled", št. 17 SNPJ. vaelo v pretres ter po daljšem razmotrivanju sklenilo, da se vprizori velika kampanja v ti naselbini in bližnji okolici za na hiranje proatovoljnih prispevkov sa pomoč nedolžnim žrtvam v stari domovini.. V odbor aa nabiranje priapevkov ao Izvoljeni hratji U a brlel Klinar, Uuia Prežel j. John Itrua in Frank Rupnik. Ti Štirje bodo pričeli a nabiranjem proatovoljnih priapevkov 12. aept. t. I. Obirali hodo alehemega ro jaka ter upajo, da ne hodo nalc
««Relief" deluje že dogo čaaa a vseh jugoslovanskih krajih in ro jaki v *tareui kraju^ priznavaj« aami, da je to najboljši pomoč zi vse prizadete kraje. Kajti, U "Belici" nakupi potrebne stvari tukaj v Ameriki iu jih odpošlje * Jugoslavijo, kjer ima avoje urad nike in ualužbenee, da pomagajo otrokom. Sami ite že lahko^čitali kako razdeljuje brezplačno hrant in potrebna zdravila otrokom, ter materam z dojenci. V ta "Relief" ao prispevali že velike vaote razni ugledni in bogati Američani tei imajo uradniki te organizacije najplemenitejše namene ter nc iščejo nobenih oaebnih koristi. Vfsled tega lahko zaupamo in sem tudi prepričan, da se bo sle herni rojak odzval temu klicn pc< pomoči. Vsakdo naj daruje največ kot premore in kolikor mu dopu Ščajo aredstva in razmere. \< gleda se> na nobeno stranksrstvo, ali kar ai že bodi. Nabrani darovi se bodo porabili za vse potrebne in to brez razlike.
de enkrat apeliram na vse roja ke v tukajšnji naselbini in bližnji okolici, da prispevajo največji» vsoto v ta namen.
Louis Prežel j.
40,000 delavcev, bo krivda družbe n preddelavi < \
Kako sa bo vsa stvar še uadafte razvila, poročam pozneje.
Poročevalec.
Robinaove črtice iz Rusije.
Sestavil Wm. H*^
XVII.
Eevolta" t Petrogradu.
Forest City, Pa. — Delavski položaj v tukajšnjem okrožju postaja vedno bdj kritičen in ako družbe "Delaware, Lackawanna and Wast era Railroad Co." in "Hudson Coal Co." ne ugodijo delavskim zahtevam, izbruhne splošen štrajk vseh iislužbence* pri omenjenih družbah. Prizadetih bo okrog 40,000 delavcev.
Jz raznih poročil je rafcvideti, da so 'krive omenjene družbe ih uradniki istih, ker se ne ozirajo na pogodbo, sklenjeno med delav ci in družbami. Premogovne drul bo namreč nameravajo uveetl avtomatično kopanje in nalaganje premoga, vsled Časar bo izgubilo veliko število premogarjev delo. Kjer je boljša premogovna žila, lioče družba postaviti stroje in de lavee pa porabiti v slabejših pro stbrlh, kjer morajo premogarji delati v vedni smrtni nevarnosti, delo je tudi veliko težje in družba pa ni pripravljena povišati pla Če za delo v slabejših prostorih. Nadalje je družba uvedla previ soko kazen za premogarje, kateri nfcftože preveč kamenja med premog. Pogodba se glasi, daje druž bfa upravičena kaznovati premo-girja, kateri naloži več kot pet sto funtov kamenja v en voziček, od enega do tri dni neprostovolj nega dopusta., Družba pa aedaj kaznuje od eiiega dneva do treh tednov, kar je kršitev pogodbe.
•Delavci zahtevajo, da ae vpošte« va pogodba v vseh točkah in ne samo v onih, kateri so v korist premogovne družbe. Toda družba sc ne briga za razne proteste od uradnikov tukajšnje delavake or ganizacijc.
Več tiaoč delavcev vpoalenih pri "Hudson" dražbi, katera ima svoje delavnice v Carbondalu in v JermynK, je na atavki že en te den, ker jim družba noče priznat njih zahtif,. Premogarji, vposletli v premogorovu Vanjlling, so od-glaaovali zadnjo soboto zvečer, da zaatavkajo takoj prihodnji pon deljrfk. V premogorovih dražbe "Lackawanna and Weetern" je povzročilo . stavko odalovljenje premogarjev, ker jim družba ni hotela plačati pogodbene mezde za čiščenje hodnikov. Preddelivci sq namreč vpoidili nekaj premogarjev, da odpravijo kamenje iz hodnikov ter jih hoteli plačati, kot je določeno za navadne družbene, delavce. Toda v pogodbi sc pa glaai, da mora draiba plačati ko-pačem premoga nekaj odstotkov več, kot pa navadnim delavcem. Ker pa premogarji niso hoteli la*	HHHP
vršiti naloženega jim dela, ker bf ne. Kmalu ao zaropotali bilo v protialovjn a pogodbo, ao MU odpuščeni. Valed tega ao za-štrafkali val delavci.
Sploh poataja položaj Uko krt. tlčen, da ao se uradniki tukajšnjo okrožne organisacije U. M. W. of Amerika izjavili, da najbrž ne hodo mogli iti na mednarodna konvencija te organizacije, kste-ra ae vrši v Clevelandu. O. Ako navedene drašbe ne ngodijo takoj delavnkim zahtevam, ho v naj-
teli na kakega, kateri M odrekel (krajšem času Izbruhnil splošen Vak dar.	Itrajk v premogovnem okroiju.
lanebite se neumnih predaod- Preddelavei pa kljub kritične-kov. da hI kateri Imeli dobre čase. mu položaju še bolj šikanirajo
dvomljivo, da t bodo afrwald date* hSafrgvÛëo ÇgÎSÇl U.t^lt'X ^ ^¿ti'&Z
velikem številu v vojne.
Ni svet kot prt'tl izbruhom svetovne nje 1 Vse te nabrane prispevke ho-lhočejo menda sopet"nekak priga-
■—_ do poslali na "American Jugo- iijaški sistem in sa ne ozirajo na ate nekateri
* Vorku z la-, pogodh« Ako izbruhne štrajk. Pot, ki jo je pokazal Ole Hanson za uravnavo nase- f"™ if^P0"»1». •• naJvied česar ho »stavljeno vae dela
Spomladi leta 1918, ko mir še ni bil podpisan in ko so nemške čete prodirale v Rusijo, je Ro-bins nekega dne zapustil hotel in Jiodil po Nevskem Prospektu v Petrogradu. Na vogalu blizo Ne-ve je opazil večjo množico ljudi, ki so zijali v plakat na steni. Ljudje so bili videti nemirni; plakat jih je razburil. Robins se je približal in njegov tolmač mu je razložil, da ima plakat sledečo vsebino:
"Lenin je pobagnil na Finsko s tridesetimi ralljoni rubfljev v zla tu iz državne blagajne. Sleparski voditelji ao ic$Uli rusko revolucijo. Ali upanje za sveto Rusijo še ni umrlo. Batjuška (car) prihaja nazaj. Veliki knez Nikolaj Ni kolajevič je zbral na Kri^nu 200.-000 hrabrih ruskih vojakov in njimi bo osvobodil Rusijo iz rok boljševiških izdajalcev."
Robins se je obrnil in pohitel nazaj v svoj hotel, da dobi sani in voznika. Ko je sedel na saneh, je ukazal izvoščku, da naj goni na vao moč proti Sraolnijevem. Prisedši tja je naglo skočil s sa ni, pokazal svojo karto straži pred vhodom in tekel po atopnl cah v tretje nadstropje. Na kori dorjih smolnijevske palače je bila velilka zmeSnjava. Sovjetski u-radniki, pisarji vojaki in delav ci so drveli semintja. Ko j$ Robins pogledal skozi okno ven na dvorišče, je videl rdeči gardo stfojnicami, ki je obkolila poslopje; pogledal je na dve ulici ki sta vodili iz Viborga prot Smolnijevem —obe ulici sta bil črni kakor mravljišče mrgolečih delavcev, ki so drveli s puškami v rokah proti glavnemu stanu sovjetske vlade. Z vseh strani so odmevali klici: ««Napadimo Smolnijevo, pomečimo ven izdar jice in potem gremo na fronto proti Nemcem/'
Robins je odhMel po koridorju proti Leninovi privatni pisarni
Ako je resnica, kar kriče plakati na vogalih, tedaj ga ni več tam. Plaho je Robins pogleda skozi vrata.
Lenin je bil tam. Govoril je kurirji, prejemal teleonrfke depe še a fronte, podpisoval naredbe in delal brez pavze in hlsdno kot po navadi in kakor da se ni prav nič zgodilo. Menda še ni bil ob vcSčen o kakšni krizi, ki so jo pripravili njegovi sovražniki.
Naenkrat je pridrla straža in pahnila Roibinsa v sobo, ker se ni hitro umaknil h praga.
•Ukažile, da streljamo!" je kričal vojak.
Lenin se obrne na stolu in gleda vojaka mrzlo nekaj hipov.
"Zakaj?"
"Buna jel Protirevolueionarji so nahujskali delavce, ki zdai napadajo Smolnijevo", je v razburjenosti pojasnjeval vojak.
Lenin plane pokonci. Sta hip je bil tudi on razburjen, ali samo za hip.
"Ne. nel Nič ne boate streljali. Čemuf Govorili bomo z njimi. Poiljlte jih k meni, povejte vodi teljem, da bi rad govoril z njimi."
Vojak je odšel In Lenin je zopet hladuo nadaljeval s svojim delom. Pisal je depeše, podpisa-val naredhe in premetaval liati-
■■■■■■■■li® na hodniku. Voditelji s? prišli, navadni delavci s puškami v rokah in revolverji za pasom — delavci, vojaki, edina opora I^eni-nove vladi»! Oborožen revolucionarni proletarljat — jedro bodoče rdeče armade I "Tukaj so", je dejal nekdo Leninu, ki je vstal od mize in šel posestnikom naproti. Bila jih je skoraj polna so-ha in nato so ae vrata zaprla za njimi.
'«©drugi! — je pričel Lttriu — Zakaj ste se razburili f Nekdo via je nalagal, da sem pobegnil, a tukaj aem. AH me ne vfclltef Bojeval sem ae sa revolucijo še prodno »te !»Hi mnogi izmed vas rojeni in bojeval ne bom, ko bo*
PjrSI SjSIM
Jaz aem v nevarnosti in vi ste tu-
"Sodrugi! Xe zamerim vem da ne zaupate «voji vladi. V RUKiji je danes toliko glasov, da * L čuditi, da ste nam še tohko 0a£
zaupali. Med poštenimi revolin* ona rji sta dva glasova iu eden teli
ni pravičen. Mnogi sodrugi vam pravijo: Pojdite na fronto in I«, jujte ne z Nemci! Bojujte se do nrnrti in umrite za revolucijo! — Sodrugi, ki tako pravijo, ae ne bo. ju jejo zrf revolucijo. Prav asaaaaj«» ko pravijo, da so Nemci proti re' voluciji, ali to še ni vse. .|az „, rečem tega. Pravim vam: vi «« nova armada, edina armada re-volucije in vi -ste komaj začetek artngd*. Kaj se bo zgodilo, „u greste na fronto? Stara armad« se ne vojskuje več; ne more w ker je izčrpana in ker j«, „i S<1 ii^o vi, no«itelji revolucije, ae J,i radi bojevali. Ali veste, kaj se l»o zgodilo? Bojevali sc boste, padli 'n umrli — in z vami umre revo--ucija in car se vrne v Petrograd - Sodrugi! Pravijo vam, ,|;i sklepam sramoten mir. Da, akle-pam ga, |n zelo sramotnega. Pravijo vam, da bom prepustil sov-ražniku Petrograd, carsko me«to. da bom ¡prepustil Moskvo, rveto mesto. Da, prepustil bom caroko in sveto mesto in Volgo in Jekate-rinograd—Če bo treba! Do IJralov se umaknem, če bo treba, ampak rešil bom va», vojake revolucije in rešil bom revolucijo. Sodrugi. kaj je vaš sklep? A-ko hočete iti na fronto, vam dam posebni vlak. Ne branim Vam iti, toda neuli bo-ste s seboj, mojo rezignadjo. V revoluciji sem z vami do zadnjega diha, nikdar pa ne bom de-lil t vami smrti revolucije. Kaj je vaš sklep, sodrugi?" • Nekaj trenofkov je bilo vse tiho, nato je po zaoril v sobi samo en glas:
ljevanja, je napačna.
(hran od ffloveneev sme porabiti,nd Plvmonta do Forest Cylija is edino le aa otroka v Sloveniji .ti prizadetih bo najmanj akrag
"Lenin! Lenin! Lenin! Sodra« Lenin, sod rug Lenin!"
Sklep je bil storjen ,sodba je bila izrečena in «'revolta'* je bi-la končana. Delavci so pobrali puške in za/pustili pisarno. Odftli sp na ulico in zunaj so se ponovili grmeči klici: "Lenin, Lenin, Lenin!'
Robins je stal zraven ves Čas in videl je, kakšen je Lenin, kadar govori v ohraz svojim pristašem.
Na vseruskem sovjetskem kongresu, ki se^ je vršil zvečer tistega "ane, ko je Lenin «topil na kr-milo Rusije, je načelnik sovjetske vlade govoril o zemljiščni reformi in rekel je med drugim:
"Lahko spoznate, sodrugi, da tg naredba v mnogih ozirih ni naša. V mnogih ozirih je delo naših političnih nasprotnikov. Ampak mi vemo, kaj hočejo mužiki ifl brez njihovih idej ne morem« rešiti tega problema. Čas bo povedal in Življenje bo povedalo, di U imamo mi prav ali imajo muži-ki, medtem se pa moramo zavedati, da mi ne moremo kmetom ničesar usiliti. Naše ideje morajo počakati in uvedemo jih tedaj, kadar -bomo mogli.'
Nekaj mesecev pozneje, ko «o Lenina kritizirali, zakaj ni vlada Hocializirala vseh industrij bolj rapidno, je de/al: 'Pred nekaj dnevi je prišla k meni deputori-ja delavcev z zahtevo, da ae. ao-cializira njihova tovarna. Dobro, sem jim dejal, tukaj imate tiskan načrt. Napišite kar jc praz-nega in loVarria je soeiallzlranfl. Tcxja. aem jih vprašal, kje dobite sirovinef Odgovorili so, ds ne vedo. Vprašal kem jih drugs', komu da prodao izvršen produkt. Zopet ao rekli, da ne vedo: Nato sem jih p«*}»1 domov z naročilom, da naj p«1'*-vedo, odkod prihajajo surovin« lil kdo so odjemalci Izdelanega blaga. — Vem, di se v revolucij» marsikaj Izvrši v naglici, kar ni tl<#>ro. To je neizogibno. Ali predek revolucije prinaša dru#f haloge. Pred nekaj meseci »iso morali zifeH revolucijo, zdsj P* morimo gledati, kafco bo revoluciji deloveli. Preje je bilo naše geslo "Vse oblast sovjetom", » danes je 'Defeveki disclplins."
- t It
ftuija as prizna brtatoo-perzij
dl; govorimo torej odprto."
Vtaknil je roke v žep. hodil go .hi vsa pristanišča rindol pred njimi In govoril: 'kl M bila dodaj v
Kodanj. — Ifcneša iz Mmkve «e glaai. da je VSčerin. kondor zunanjih zadev sovjetske vlade, poalil noto perzijski vledi. v ks-teri javi ji, ds ruski aovjetaka republika ne pri pozna nove pogodbe med Anglijo in Perzijo. Obenem javlja ftčerin. da Rusija odatopi od vseh zahtev iz carjevih časov, ki so se tikale Perrije. N»»- •• ulja je za to. da je Ka«pij^fl morje nertrSlno in da Perziji
oh tem m»rj i rokah Rusije
Tlakoval odbor.
"fvwrrou" pite aa blegr-tanj. IJadetve. ill a» etrtajal • njeni .1Id.J.ml, podpiraj trgovce. M oglašajo T Prevail- — V aalegt imam vea aa veakdanje potrebšM


TFT»?
Inozemstvo
Bretnčno-Ukionalja avaaa mod Ametiko in Norveško.
Pariz. — Iz Kristijanije javlja J(, da je vladna lirezžif-na postaja'v Bergeuu prejela z neke postaje »a ameriški obali brezžično telefonsko depešo. Ker norveška podaja nima aparata za oddaja „je telefonskih depeš, je odgovo ril« lirzojavno. Glasovi, ki ¿o pri-¿li h Amerike, so bili čiati in povsem razumljivi
Kova Zelandija ratificirala mir.
Wellingtoo. — Parlament Nove Zelandije je v sredo ratificiral mirovno pogodbo z Nemčijo. Ko v« Zelandija je prva angleška kolonij«, ki je ratificirala mir.
Star dunajski list aaapal.
Die Äiot," ki je iz-
hajal 18 let, je prenehal izhajati. List je izgubil vse naročnike odkar je bila revolucija v Avstriji.
Irci oplenili angleško bojno ladjo.
Cork, Irska. — Iz Monkstown Haya poročajo, da jc tam četa ir-skih sinnfeinovcev napadla v lu-ki počivajo^ monitor, premagala moštvom ladji in odnesla z ladje vtfjoWbgó pušk, streliva in nekatere važne listine.
Angleška vlada je uvedla hišno preiskavo po vseh mestih in va-seli v Corku in Tippersryju. O-klopni avtomobili z vojaki dirjajo »emintja in mnogo oseb je b-.!o aretiranih v zadnjih par dneh. Razburjenost po vsej južni Irski
je velika.
i *—
Delavski kongres v Angliji ja aa
revizijo mirovne pogodbe.
Glasgow, Anglija, 10. sept. — Kongres strokovnih unij, ki se vrti v tem mestu, je včeraj sklenil, da se angleško, delavstvo zaveže, da s pomočjo mednarodnega delavstva doseže revizijo mirovne pogodbe z Nemčijo, ki je v velikem nasprotju z izjavami zaveznikov, izrečenimi ob času sklenjenega premirja.
a*ls razbiti kongres iu aretirat vae komunistične delegste (10*
Po številu), ki so bili potem
gnsni Če zmejo v
aijo.
sovjetsko Ku
Monarhiati aretirani na češkem
Pariz. - Iz Prage javljajo, da je bilo na Češkem pred nekaj dnevi aretiranih večje Število monarhističnih zarotnikov. Met temi sta kneza Friderik in Frauz Lobkowitz, stotnik Micka iu več klerikslcev. ObtoŽnics jjm očlts. da so bili v zvezi s habsburškimi zarotniki na Dunaju in agitlrali m> med češkimi demobiliziranitni vojaki.
Boljševiki okupirali Ptfropav-lovak v Sibiriji.
London, 10. sept. — Iz Moskve poročajo, da so sovjetske čete o k upirale Petropavlovsk ob reki Išira 175 milj sapaduo oi Omska.
Rusija se pogaja aa mir s Litvo
Pariz. — Vest iz poljskih virov pravi, da je moskovska vlada po nudila mir Litvincem.
Velik štrajk na Japonskem.
I Toki jo. — 5.. t. m. jc zaštraj-talo 6500 delavcev v tukajšnjem arzenalu. Delavci zahtevajo povišanje plače. Vlada je poatavila močne vojaške straže okrog vseh arzeualov v državi.
tftmoatown. Pa. - 9 letno Car-He Boweh so naSH mrtvo lclmi v mlaki krvi. Sekira, s katero je bila dekle ubita, jp ležala poleg nje. Morilec ji je s ackiro presekal desna pljuča.
" R. P. Martin je vzel k sebi dekleta in bila je pri njemu Šele tri tedne. Ob času umora ni bilo Martina z njegovo aoprogo doma. U-morjeuega dekleta je našel njegov gosed.
Dekletce Je zapustilo hišo s 15 letnim David Bruner jem, ki je delal za Martina od marca. Ko se jc sosed Jenkins vračal domov, se mu je pridružil Bruner in mii pri po vedo val, da se je deklice vre-zala z nožem; Jenkins je posts! pozoren in je sledil Bruner ju, ki jc nenadoma izginil v grmovju.
Brunerja ao ujeli, ko je bežal domov v Maryland. Priznal je, da je ubil deklico ponearečl. Izpove (lal je, da je imel z deklico majhen prepirČek, pa ji je zagrozil • sekiro. Pri tej grožnji mu je u-Šla sekira i zrok in se zaaadila vanjo.
Japonska taji M jo Jo Kolčak prožil za pomoč.
Washington. -— Tukajšnje japonsko poslaništvo je v torek kategorično zanikalo vest iz Moskve, da se je Kolčak obrnil na Japonsko za vojaško pomoč in da je v zameno obljubil dati Japon-nki rusko ozemlje na daljnem vzhodu.
Brat bivšega oarja ušel iz Raeije.
stockhofm. — Veliki knez Mihael Aleksandrovič, brat bivšega '•arja Nikolaja, katerega so imeli boljševiki zaprtega nekje v Ru-hiji, je po nekem poročilu ušel <Vz mejo in zdaj ae nahaja na Švedskem.
Bela Kun ušel v Italijo?
Ženeva. — Iz Milana poročajo, da je Bela Kun v družbi s nekaterimi drugimi vodilnimi ogrskimi komunisti pobegnil iz Avstrije »a Mavarsko in odtam je šel v I-talijo.
panaik aa pota
Haag. — Prvi nemški parnik v
Mh letih je zapustil Hsmburg in odplul proti Ameriki. Parnik pripeljal olje sa stroje v Hamburg.
PranooaM
uradniki na
lÄ
I'«riz. - Zadnji pondelj. k m. "*?rajk*li vsi ob#lnek i uradniki
>n uslužbenci v 68. predmestjih Pnrlza. Vsled stavke morajo laket i . ivtlne poroke, pogret i in
to*!*.
Konfiikadtja prašnih hiš v Berlinu
Itcrlin. — Vladni stanovanjski '•i«"o V Berlinu je sklenil zapleni-' v«a prazna stanovsnjs in hiše ' ij''ev. Mnogi Američani so pri-
-ndeti.
Angleški teror na Irakom.
Dublin, Irska. — V Fermoyu, okraj Cork, kjer so repuftiličan-ski rebeli zadnjo nedeljo napadli In razorožili četo angleških vojakov, je zdaj zavladsl terorizem najhujše vrste. Vojaštvo je vdrlo malone v vse hiše, rssbilo pohK-tvo in naredilo ogromno škodo. Pet delavcev, ki jih dolže zveze z nedeljskim napadom, je bilo arft-tiranih v pondeljek.
Velika brezposelnost prihaja v Nemčiji.
I Haag. — V Holsndijl in Nemčiji se pričakuje velika kriza prihodnjo zimo vsled pomanjkanja premoga. Berlinski "VorwaerteM piše, da bo v Nemčiji štiri miljo-ne brcsposeUnlh delavcev čim pride zima, ker bo zmanjkalo premoga ca tovarne in druge industrije.
Ameriški suhači no imajo v Anglijo.
Pariz. — Američani, ki potujejo iz Francije v Anglijo, imajo sitnosti z angleškimi uradniki, ki revidirajo potne liste. Uradniki vprašajo vsakega Amerišana: "Ali se zanimate za prohiblci-jot" Če je odgovor pritrjevalen, ne dobi Američan dovoljenja za odhod na Angleško. Dva Američana sta bHa že zavrnjena.
Amerišk« vesli.
DEKLET
devetnajst policajev prelomilo u-ksz iu da jih je suspendiral. Nastop policijskega komisarja
jO pretrgal nit potrpežljivosti in sledila je stsvka 1
MEADOW VttW PARME SA PRIDELKE IM KOKOftJX-
WO.
SOVA JX POVZROČILA KRATEK TOK. Marion, IU. — Sova se je zaletela v Harriaburgu v dektriftni razpredelnik in je tako povzroči-kratek tok. Ugasnila je električne luči, aama je pa s smrtjo plačala svojo neprevidnost. Vzelo te dve uri, ds so izvršili potrebna popravila in so imeli zopet luč v mestih okrajev Saline in William-son.
Amerika ni plafela renta od aa-kopov v Prano!ji.
Pariz. — Polkovnik Blanton Winship, nsčelaik oddelka za re-
kviziclje in tirjatve v ameriški ar-msdi na zapadni fronti, je Ispo-vedal pred kongresnim odaekom v Parizu, ki preiskuje izdatke voj-ne, da je govorica brez podlage, da so morale Združene države plačati Franciji rent od zakopov in strelskih jarkov, v katerih so se bojevsle smeriške čete. .
Trookij pričakajo, da boeta Kol
čak in Denikln kmalu elimi-/	nirana.
London. — Brezžična depeše Iz Moskve se glasi, ds Je Trockij izjavil na zboru petrogradskega so vjets zadnji teden, da bosts er-madi Kolčak a in Deniklns, ki fte kažeta znamenja razsuls. kmalu uničeni In potem bo vržena vsa si Is sovjetske armsde ns zapsd. K-ns fronta jc - jc rekel Trockij -i- na kateri se ne srpe jo sovjetske tete umakniti niti za en palec, bi to je petrogrsdsks fronta. £ Fin sko in Rstonijo bo lshko obrsču nsti, ako se bosts še nsdslje po-koravali ukazom angleško-fraa coskih Imperialiatov.
POLICIJA V BOSTONU NA
STAVKI.
_ t
(Nadaljevanj^ a 1. strani.) rsl ustrelili privatni policisti Standard Steel Car Jcompanlje, sta bila dodlej spoznana dva, ki sta Lovro Dudek in Štefan Kreta Med težko ranjenimi so Ste va. K« vans, &anislsv Kozuiha, John Fio, Frank Naš in Walter Roga» zek. Tomaž tikuba, odpuščen v»* ak v uniformi, je bil aa čelu štrajkarjev, ko je bil izvršen na-pad na nje. ^kuba je nosil sme* riško zastavo, toda v boju mu: je bila zastava iztrgana ia rok:'»in pomendrana na tleh. Skuba je bil aretiran, Češ4a je "hujsksl k le. gredom."
Boston, Masi — V Bostonu so jastavkali poliesji, ker jim policijski komisar ne dovoli, da ae člani organizacije,, ki je združena "Ameriško delavsko federacijo." Nekaj ur kasneje po izbruhu stavke so se pojavili izgredi, ki so bili ns j večji v South Bostonu. Pobitih je bilo neksj šip ns policijskih postsjsh in trgovinsh.
Ljudstvo je povsod pozdrsvile policaje, ko ao zapustili policij-akt postaje.
Policijski komissr se trudi, da organiairs prostovoljno policijsko stražo, ki Ima namen zlomiti stavko. K tej prostovoljni policijski strsži so se pridružili di-jski s hsrvardske onirerfe. Ta pojav ni nič izrednegs, ksjtl v prejšnjih časih je učil profesor Blliot ns tej univerzi, ds je vsak stavkokaa junak in dijaki so prav radi stsvkokszili pri vsskl stavki.
V Bostonu je osemdeset tisoč strokovno organiziranih delavcev, ki so po svojih zastopnikih v Centralnem svetu Izjavili, da bo. do podpirsII štrsjkajoče policaje.
Preden so policaji zastsvkali, so seveds glasovali, kakšno pozicijo zavzamejo napram izjavi po-lUdjskegs komisarja, ki je na kratko prepovedal polica joa vstop v organizacijo, kasneje je pa obtožil devetnajst policajev, da ao prelomili njegov ukaz. Po-
Mi ponujamo šestnajst iebornih farm po pet akrov, katere se nahajajo v neposredni bližini mesta »t. Cloud. Minn., po POSEBNIH CENAH IN POGOJIH.
To je najfinejša zemlja v najboljšem farmarakem okrožju Minnesote, med tem ko je mesto St. Cloud danes v vseh ozirih eno najbolj napredujočih mest v ac-vero-zapadni Minesoti. MI 8PBE-JE MAMO LIBERTY BONDE IN DELNICE OD PAN MOTOR DfcUŽBE V I TLAČILO.
Pišite ali brzojavite še danes glede Meadow View farm na:
OHAI *. BEY KAN, FAR-MIES STATE BANK. Sf. OLOUD, MINNESOTA.
AU JE VAŠE ZDRAVJE VREDNO 2 CENTA?
Ako trpite na nsrvoRnosti, še-lodčnih in UdiC alh bolečinah, zaprtju. splošni ala-u. * mbsi bosti, glavobolu, » «•ij« nimate teka, Imata nečisto kri, uko ste utrujeni, se
BČutite onemogli sjutrai, sko imste lečine v hrbtu, rheumatitanu poAlit-te nam pisma s snamko sa 2 centa in s svojim naslovom'ia ml vam bomo poslali s obratno pošti, POPOLNOMA rttOSTO, popolno tridnevno zdrsv-ljenje naieffa JUVITO zdravila, ki Je sestavljeno is čistih sdrsvilnih seliU. Nsslov:
juvito lasoratosy, South Hillt PITTSBURGH, pa.
Ppdpofu Jedi#Uu j
tf. Mja 19«?
SUvtBtki Narodss
, Ustsaas^«. aas«a
glavni stan. aaar^a sa lawndal* ave* cmicago. Illinois GLAVNI ODBOR ZA DOBO 191M1
IsvTŠevalni odbor,
umavni «mag«.
Am,
BOLNI «Kl OOS KK.
___t oaaotia« ^«i a«r«w. SSST4S a
VSMOOMO oaaofjBi I«MI hswi^ I« «N. sru«««sK r».
____amm aeaiMh, aes m, wia iistNsa
SAPAMN) oaaotisi Aataa ftuUr, Um IS«. Of«
Nadzorni odbor.
ISSI? Wi
R* tonski kamnpiatt deportiraai v Rusijo
Kodanj. — Kaloaski tiskovni bim poroča, da se je ssdnji teden vršil v Revslu kongres delsvskih ■'»¡j v Eatonij. Boljševiki ao i • i' večino aa kongreau in apre-jell so reaolueljo. v kateri zabte vsjo sovjetsko forme vlade v Ra-»oniji. Estonska vlada js pa oka
v Pariza
Pariz. — »tavka igralcev in o-peratorjev premičnih slik je bila] končana v torek. Stavkarjl ao «prcjeH kompromis a ravnatelji
éMÊÊt*
Za stari kraj.
. _
<j i it igi
PARNIKI —V «lart kraj ee mfe potevati.ti Potni lUtl ee sepot Ukko doke. Vsak todea edSjaJe^pejÄ
;aUikl|4 Take aap», odpljujeieinpartsBa» Roekawkoao C. sept., CMasga 10. sept., Sasjsle IJ •ept., F renče 19. sept. Za njimi pridejo La Toaraine, La Larralaa, E«-
K »a i» | flinaera. Za veak parnik ■ «e nekaj kart na prodaj. Sdar šoli potovati naj mi pUe, kar utesneje priti kaka «preme ni bo.
POŠILJANJE DENARJA. — Kot S Ii andern saje «ion ssstspalk lt ml-Ijon. dolarsko drnšbo AmerUen Ea-prnee Co. sa pošiljanja denarja v tno-•enietvo, Vam morem poelatl denar v vsa elevoaeke krajo aaaeeljWe, hitro Ia pe nlnkl eaal Ia elear
109 Kron ea.., .$ 1.99 100 Kran aa... .9 9.99 900 Kron aa....9 19.19 1,999 Kron aa....9 99.79 10,099 Kron ss... .9994.99
99 Lir sa.......9
199 Ur aa.......9 19.00
900 Ur aa.......9 99.00
1900 Ur as.......9U9.00
POTNI LI9TI. — Onim, U aošoja
tndl
LEO ZAKRAJSEIC,
70—9th Ava. NEW YORK, N. Y.
+ m A * «
NAROČNIKOM T POJASNILO U ogla* eo odgovora! le oglaševale! aaart. Mi B9 aprajiaamo do njih aobens odgovornosti. Vsak
Iic4ji so glasovsli soglasno, da se I kdor kaj kopé Ia oglasov la te ma proglasi stavks.	ni riW aaj aam aaW pripiše. Vaa-
Atrsjk ja lele izbruhnil, ko je|k9 odgovornost kl po9Úd«99 aaj
pollcijaki komissr objsvil, ds je
VN*i Dr. P. J.
VSTS-. Mi IS eteert, M m Ute|e ü
Rofakl Pozor! Zelo važno!—Člla|lel
EMIL KISS BANKE PO KASLOOKAMU
To le nnnoetodaa avona an KiMlSn. a*olam9m. Jlaimlft ZCm^Bss. Is trt J o, VriSSSSi!■D.a.dtriR^eTir!®	¡mtEZ
geviae Ia a aeaarstm sa vodom
"PRVA HRVATSKA ITSOIONICA U SAORSSIT
100 kron veljs sedaj...............$8.25
Zs vsako brzojsvno pošiljsttv snsisjo stroški $2.50 ns glsds nato, kolik« js svota.
Vas dtoarac poftiljatvs ss PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE KRAJE EVROPE*
JVtMimMg podate aapotovanji
vsaja Vam ta tvrdka »rsJTkl ji aopoiljeta are. — Vaa pat potovanja ss aajsje ssebae ii selo opremi

odtte vedno telo eprssni I Ia tam s pešiljsnjsm Senaria v É vedao saupno obrnite aa stare J tvrdko, katera pošilis le aad D v Vale atare doamviae Ia katate
Emil Kiss, bankir,
133 Stflond Ava. csr. Si St
NEW YORK, N.Y. ,
FUIbmso 4 A #br«slt m IipääIIs^ ViUssfljsis IBM. Postaje ped

RIVO.
Nspravlt« flh« w»spivo sunil >tmas as Jake priprost unfit» pat»«« M^mi Tablets sil Haverebi'gs IWr Kslrerls. I , Ji»d«s ék••(ulje Hero Tablets sa « a*|es piv».,..,.,,..».11^10 .Indus Ali m in J Ja Hero Tablets m lA gsbm plve,,,,,,,,,,,, 9.S0 Jfdee koavs Itsvsrsk^KS Herr Kitrskta sa f galon (dve., tJN» l'rsftrk M iulelovssje pomersnCiie ptjsce (Orsagesde) Ikatolje as Ms i m
• % vsakim ssru/'lloia |»m*I.j« »»• nates'h» ssvo«ll|o r HI«»» •«•k«'iw Is Aeglrllxifi jrslktt. N srn/i lom je prllsgstl deesr Sil Most'y urder (se grlvainth aAov) ter |H«li)jsti nsi
Ao Pestolnlk, 1
ai Ovsrpsck A vs.	Rklgsfleld Psrk N. J.
posodila Bstoalji 50 wêL-
ljassrf
biro jarlja, da so «drušepe dría-ve pisMdlle estoaakl via« «U «li-IJonov dolarjev.
AMERICA
ALUMINUM
COMPANY
OF
NEW YORK, DELAVCEV
MASSENA.
V
50
PltOTI ZAPS TN ICI SASITC
VASVIT
kako ae kuha dorns pijs/sf Ia ne* \ Šegs hmelja in malta si po tisAlh uavodilth vsakteri prav lahko naredi 10 galonov prave piva r<a I22A v vse kraje Unije. Za prisf. nost I n kakovost jam^l tvrdka t % FftAVE 00LAS, S40I Saperior, Olovalaad, 0.
laxcasim
» al boljkegs ss svetu. Dovolj
^Ä^'.oVT'.Ä
ae pro4aja Ia pri l^isal
Ce.# \U La sal HMs . Pitta-Pa.
MUJtMA.
Ute ee hišnik (janitor) aa urad Slovenske narodne podporne jed nute, /glasite ss v ft ursdu aa MM 2W07 So. UwndsU Ave., Chleago, lil.



fbobvsti
zločin", zgodile se m I «pravili kako atrauko h avoje hi
- . -	-,	■ rr ■ . -p^'.JIFK f
■ ' trn* -


NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
TIRANIJA SE NADALJUJE.
fre p minen ne je vršila delavnka stavke v znak protesta proti kri-vieain pariške konference in zatiranju svoboščin v Jugoslaviji, je je ministrski .predsednik Protič zagrozil s strahovlado nad delavskim pokretom ter » tem sankei-onirel aintem vladanja pri naa in olteuem potrdil tudi, da se strinja s sklepi pariške mirovne konference. Da se nrpska vlada strinja vsaj po večini z mirovnimi pogoji, je itak jasno, ker doslej še ni podala glede sklepov v Parfeu prav nobene protestne izjave nasprotno, srbsko vlada podpira strern-Ijenja pariških imperijalistov vsaj vendar sklepa dogovore v njimi, kako bi vkorskala a Ogrsko, imenovala je brez narodnega predat s vništva ponlainika pri Kol čakovl vladi v Huaiji in posveto vala ae je tudi o tem in menda sklepala, kako bi poslala v naši državi se nahajajoče ruske vojne ujetnike Kolčakovi vladi, da jih uvreti V svojo vojsko, čeprav nI Kolčakova vlada niti priznana. V /tem oziru si dovoljuje Protič rea nekaj, kar pomeni pravo srednjeveško kupčijo z ruskimi svotmdnr mi državljani.
Prav tako arogantno ali pa do miši javo vlada doma. Nevešč, ne izkušen v vladanju, ki ne pozna demokraeije, hoče vladati nad ju-goslovanskim ljudstvom kakor o-holi turški paša. Zaukazal je, da naj se preganja vse stavkujoče do-lavne, proti katerim je mogoče količkaj dvignili obtožbo, ker hoče zatreti vsakršen delavski pokret v Jugoslaviji. Tako oholo govor je-nje r današnjem razvoju človeške družbe ni več na mestu. Če pogledamo v Nemčijo, v Nemško A v-strijo, ("'ehoHlovakijo, ali pa tudi v antantne drŽave, povsod je Izražanje mnenj političnim strankam •vobodno, povsod prirejajo shode .nerad i kal ni in najradikalnejši državljani, toda saraditega nimamo nikjer takih preganjanj kakor v državi, ki jo hoče vladati nespo. sobna vlada po svojih zastarelih nazorih bat in in ječ.
dil uiti en
najmanjša motite v "reda", a kljub tetnu je pričela policija po v nej Sloveniji najstrožje preiskavi- in marsikatero žrtev bomo Imeli, ne zaradi dogodkov, Id so "državi" nevarni, marveč zaradi tega, ker je reakcionarni Protič
še, da bi poteui stanovanje po
verižni poti dražje oddali. Tu in tam pazijo na to, da bi dobili povod proti strankam aodnijako po-atopati. Kot p<»nebnega ljubitelja delavskih slojev pa ae je pokaral v Mostah pri Ljubljani go-
aaukeioniral preganjanje in podal Htilničar in poseatnik F. A., ki potuho raznim liberalnim elemen j kaj samovoljno in nurovo nasto-tom, ki žejajo po preganjanju de p* napram strankam. Njegovo lavntva, delavstvo deuurirajo .In gontilno vzdržujejo aieer namo sumničijo, kakor jih je naučila delavnki aloji .vendar pa "ga to naša demokratična JUH. in nje pmV uič ne ženira, da bi napram
vzorne organizacije. Minintrski predsednik dela očividno še vedno pod vplivi JL>8., ki ae je začela aramovati zadnje dni svoje policijske in denuncijantake taktike. Bevcda izprememba v taktiki te stranka ne popravi stvsri. Liberalni petelini so prežeti tistega duha, ki ga je zagovarjal "Hlov. Narod" in še nekateri liberalni zakotni listi več mesecev in se tara-ditega prav nič ne bomo čudili, tm bo padlo mnogo naših žrtev na račun liberalne taktike in vsgoje.
Kaj poreče slovenski proletari jat k tem najnovejšim šikanam, ki no jih avtokratl v Belemgradu se-daj raztegnili tudi na slovenski prolétariat T Niti v stari Avstriji nismo bili vajeni doživljati tako Hi-amotno gonjo proti delavatvu, kakor ae je sedaj pričela v Jug» sla vi ji. Tembolj pa mora ta tiranija zbujati ogorčenje, ča vidimo, kako avobodno se razvijajo socialistične stranka ▼ drugih državah. Nedvomno je, da ss ta sistem ne bo mogel in se tudi ne sme vzdržati zakaj, kdor ni za demokrati-zem, za svobodni razvoj in napredek, ta mora s poti, ta mora proč. in kakor je prolétariat opravil to delo napram združeni 'Šlahti' in morda še častneje bo opravil to delo jugoslovanski prolétariat pri naa.
Te razmere naa kličejo na odločen odpor proti krivcem v vladi in proti strankam, ki mislijo, da živimo še vedno v srednjem veku. Oo-spoda naj bo prepričana, da ljudstvo take tiranije ne sprejme mirno.
IŠČEM SVOJEGA
brata Janeza Grohar, podomače (Tajnetov) iz Vsneaijev štev. 7, ftkofja Loka. Pred par leti ae j« nahajal v Clevelandu, Ohio in ee-daj ne vem, kje je. Uljudno pro-aim vse cenjene rojake. 6e kdo ve za njegov naslov, da mi ga neznani, ako bode pa sam čtial ta ogla«, naj se mi prijavi nemudoma; poročati mu imam zelo važne stvari iz ntarega kraja. Moj naalov je Anton Grohar, 1436 McAlli*ter Ave., Waukegan, 111.
Kako ravnajo hitel posestniki i svojimi najemniki. — Piše se
nsm : Hišni posestniki znajo prav imenitno izrebljati stanovanjsko bedo v svoje materijalne koristi.
Na dan stavke se pri nas ni zgo- Na vse načine ae trudijo, df bi
delavcem oibzirnejše pontopal. De lavatvo ei bo njega in njegovo gonilno prav dobro zapomnilo. Sicer pa namerava tudi zvišati najemnino, ki je v.a la revna delavnka stanovanja že itak vino-ka. Hes, žalostno bi bilo, ako bi hišni posestniki, imeli tako bene-do nad usodami delavskih rodbin.
Velika nevihta v Srbiji. — I/.
Kragujevca javljajo: V sredo, dne 30. julija popoldne je divjala po grabovški cent ionski, kni-čanski in bumbarevobdrski občini strašna nevihta. Toča je pada la celo uro v velikosti kurjega jajca in zapadla mestoma do 30 m. visoko. Uničila je popolnoma vse aetve, tako da ni ločiti, kje je rasla pšenica, kje koruza. Vi har je prevračal kozolce a senom, ruval dreveaa iz zemlje in odna šafl cele atrehe. Škoda je ogrom na.
Splošna stavka v Printerju. —
"Lokalanzetger" poroča iz Lu gane. Splošna stavka y Trstu se je razširila tudi na Furlanijo. V Tratu so aretirali vse delavke delegate, ki so bili po fttevilu o-koli 400, zbrani v ljudskem domu, med njimi tudi tržaškega poslanca Olivo.
Ujetniki na Pranoosksm. — Na
Francoskem se nahaja še ptib'ižno 4000 avstroogrskih ujetnikov ju goslovanske narodnosti, ki so bili še maja meseca t. 1. rbrani *>ri Marnelju in pri Lionu, da sc jih odpošlje v domovino, Y«led velike krize v transportnin sredstvih, ki je tudi na Frau<e?tkcip z*lo občut ljiva, žalibog ni bilo dpigedaj ino goče teh reveže v odpraviti, ako ravno ata našo poslanstvo in noša vojaška miaija v Parizu storila že vse mogoče korake.
brata Valentin Skofič-a, kateri je doma iz ljubljanskega okraja. Sporočiti mu imgrn nekaj selo važnega k starega kraja. Cenjene rojake uljudno proaim, če kdo ve za njegov naalov, naj mi to nemudoma naznani, ako bo pa sam čital ta oglaa, naj se mi prijavi na moj naalov; Joe Skoflč, P. O. Box 157, Herrin, 111.
NAPRODAJ JE
štirinobna hiša; kopališče in letna kuhinja v pritličji. Proda ae ^ zelo nizki ceni. Oglasite se ob v«. I Čerih, ali pa v nedeljo pri • 3231 8 Humi in Ave., Chk>ago, lll.HH
NAPRODAJ JE..
po nizki eeni za $1900 3 sobna le. I sena hiša. Dve obi za Stanovanje! in ena pa prilična *ak mh-kanJ aH drugo trgovino. Og)aaitt ae ,J 1627 So. Morgan 8t.,fjkiea«o lil
POTOP.	Zgodovinski roman
tptaal H. Slenkiew toa. Poslovenil Pod ra v akt.	
Vojvoda poatane rdeč In zmeden tem bolj, ker so bile oN vseh uprte vanj. Norec pogleda sedsj jednega, pa drugega, naposled reče:
"Ali nihče od vas ne ugane, kdo je tot"
Ker tudi sedaj nihče ne odgovori, na koga merijo te besede t Če ne veš, plačaš cekin,
"Tu ga imaš!" odvrne vojvoda.
"Ilog povrni... Povej mi, Krištof, ali se ni-poganjal za podkaneleratvo po Kadziejev. «k i ra t"
"Sedaj ni čaaa takim burkam", odvrne Krištof Opalipskemu.
Na to se pokloni navzočim:
"Klanjam ae vam, gospodje. Moram iti k boj. nemu poavetovai^ju."
"Na rodblnako posvetovanje, hotel si reči Krištof?, dodš OstroŽko, "ker tam se boate po-svetovali aorodnlki, ksko bi srečno odnesli pele."
No to ne obrne k plemstvu, poanema poklon vojvode in reče: .
"A vam, gospodje, je to na roko."
Nn to oba klideta. Komaj pa ata se oddsljila nekoliko korakov, ksr zahrumi za njima ogromen ameb, ki ae je odbijal vojvodi neprijetno ob uše-aa ter %e razlegal še dolgo, predno je utihnil v
aploftnotn ropotu.
lldjno ponvetovanje «e Je rea vršilo pod pred-aeduUttom vojvode pornanjakega. Milo je zelo znamenito poevetovanje. /.brali ho ne na njem namo takšni velikaši, ki nino poznali vojne. Veliko, poljski maKuatje nlno šli ter niao mogli iti za vzgledom litovakih "kraljevičev" ali ukrajinaklh, ki ao živeli v neprentanem ognju kakor močeradi.
Taoi, unj ai Je bil vojvoda ali kancler, je bil vojnkovodja oni, kateremu je vtinnil oklep na te-In nelzltrialjive proge, kateremu je mladont minila na atepah. ali v gozdih na preži, v boju, pogonih. v taborih ali nasipih. Tu «o ne sbrall veljaki, opravljajoči aamo kauelerako sluibo, in «leal ao naa topi 11 ob Čaau črne vojake kot poveljniki, vojakovo«Ije vendar nikdar nlao bili. Globok mir je torej «aitibal v apanee bojni duh tega viteštva. kateremu ar niao mogli pmtavlti nekdaj feleanl križarji po robu in radi teh ao ae ispremenili tudi v učene «Irla vi jane in plaatelje. Ae le tMa Švedska šola jih je vnovič naučila lega. ker a« pozabili
M«h| tem pa ao gledali na poavetovanju zbr» nI veljaki dru* drugega s mračnimi očmi. Vaak m je hal začeti, v*ak je čakal, kaj pove "Afame-mnom \ o j v<»da potnanjaki.
.....
"Agamemnom' 'na puti ni znal povedati ni česar. Začel se je v uvodu pritoževati ¡nad kraljevo nehvaležnostjo in zaspanostjo, nad|lahkoraižl. jenoatjo, kakoršna je dušlla vso Veliioo Poljsko. Ker je bil zelo zgovoren, je bil podoben rimske« mu senatorju, ki je slikal zbranim bodoči poraz domovine.	, »j r* <{•
"Čemu nam je ta tretja vojna", je dejal, "ko pa imamo bres nje že dve na mejit Kdor jo je zakrivil, nanj padi tudi odgovornosti Mi pa ni umijemo roke, dokler je še ča* v tej krvi, ki bi» po nedolžnem prelita 1"
In tako je še dalje govoričil vojvoda, ko je pa prišlo do atvari same, ni znal podati zaželjenega sveta.
Poslali so torej po stotnike od pešcev, zlasti po goapoda Ladialava Skoraševnkega, katerega ao radi ubogali ne samo vojaki, marveč tudi polkovniki.
Ta je naavetoval, napraviti tri tabore ter jih rasvratiti pod Pilo, Veluno in Ujetjen, tako blizu skupaj, da bi mogli v «lučaju priti drug1 drugemu na pomoč, potem pa, da ne preskrbi vsa ravšn ob reki a nasipi, ki naj bi zabranjevali prehod in vožnjo po reki.
"Kadar ae pa prepričamo", reče Skoraševski, "kje se namerava sovražnik prepeljati če* reko, takrat ae zberemo na onem mestu iz vseh treh taborov in mu to zahranimo. Jaz pa odidem med tem s malim oddelkom v Čaplinko. To mento je sieer izgubljeno in jaz se še umnknem pravočasno it njega; vseksko pa izvem tam najprej o sovražniku ter ae vrnem t novicami."
Val so se strinjali a tem predlogom, na ker so ae jeU nekoliko živeje kretati po taboru. Plemstva ae je naposled aešlo okrog petnajnt tisoč. Pešci so delali nasipe oh reki na šest milj da ljave.
Ustje, ki je bilo izhrsno za glavno atališče, je zavscl s svojimi ljudmi vojvods poznanJnkl. Nekoliko plemntvn je oatalo v Velunu, nekoliko v Pili, Ladislav Hkoraševaki pa je odšel v Čaplinko in zaaledoval tu premikanje sovražnih vojsk.«
V začetku julija je bilo vreme neprestano lepo in toplo. Rolnee je pripekalo na ravan tako močno, da ne je ekrlvalo plemstvo po gozdu pod dreveaa. Tam no ae vršHe tudi hrumeče pojedine; še več trušča pa je narejala družina, zlanti pri kopanju in napajanju konj, katerih ao po nekoliko t lam* skupaj podili po večkrat na dan k rekama. Noteei in Itrdi in prepirali ao ne vedno u najboljši priatop k obrežju.
Duh bojne dlnclpline je bil la početka kaj do-ber in ko bi bil W!ttemherg d napel k njim v za-četku Julija, Ml hI gotovo naletel na močan od-por. ki hi ne bil ¡spremenil v pravcato bitko. Saj L« jr vendar pretakala v	leb Ijnd.j < itr*ks
kri. In kdo vč. nemara bi se bil našel drugi Jeremija Vlšnjeveekl. ki hI bil ispremenll l>tje v I v drugI Z bar m 4 ter pokril evojin »lavo g venci smage. Toda vojvoda poznanjakl je snel šalil»« i l« plasti, nI ae pa sna! bojevati.
OLA
e stane več-toda 1 Ira veliko ljudi
Olljvnol Mazolo
za belen)e salate kot boljšo.
m
AZOLA je za marsikaj uporabno čisto, gladko olje, napravljeno iz koruze.
MAZOLA je Čisti ameriški produkt napravljena je iz osrčja koruznega vršička, ter je tolikrat preceje-na, da je popolnoma čista. Vsledtega ima tako izboren okus ter je za salat? boljša od olivnega olja.— i' 'i? ' * • -, Jr *« V,"
Isto količino MAZOLE lahko zopet in zopet uporab jate za globoke pečenje, to pa zato, ker je čista.
Pri izdelovanju kekov in pajev uporabljate eno Četrtino do ene tre tine manj MAZOLE kot pa masti aH masla in kar gpečete, bo okusno ter lahko
v* prebavljivo, t jr • .	a!; f	•. {
Corn Produets Refining Co.
17 Battery Place,

POŠILJAMO DENAR V STARO DOMOVINO.
Sedaj po sledečih cenah:
100 kron ...............$ 2.80	10.000 kron xa..........$250.00
1000 kroa ea.............$28.00	100 lir za............$ 1150
Cene pogosto menjajo.
Pri večjih avotah pošiljamo lahko nekoliko ceneje. Pošiljamo potom banke, ki je ena naizanealjivejših in ima svoje podružnice po vsem svetu. Denar nam pošljite po poštnem ali ekapresnem Money Order. Takoj po prejemu denarja vam*pošljemo potrdilo in ako se naelovljeaca ne najde, ee vam denar povrne. Predno zaupate vaA denar neznanim čifutakim korporacijam, obrnite se na rojake, ki so vam poznani te Zastopnik za vskod je Jote Ambrožič, Box 351, Canonsburg. Pa., za
leta in leta.
zapad in osrednji zapad pa Naslov :
John Verderbar v Chicagu. Tajnik: A. J. Terbovec.
AMERICAN JUGOSLAV AGENCY, 27M S. Lawndale Av.. Ckka).
kaj vam je potrebno. berite v lastno korist.
	
JOHN NI 1597 seco!	lMETH STATE BANK. «d ave. new york, n. y.