PROLETAREC" JE JELAVSKI LIST ZA MISLEČE 111 AT E L J E iT — NO. 1660. PROLETAREC Official Organ Yugonlav Federal ion, S. P. - - danilo Jugonlovanake Socialistične Zvez« PROSVETNE MATICE GLASILO J. S. Z. tal««« M t 1VUT. a« tfc. m* alt M* M (Mm. m. »«* A* •« tanna al Marca X i«'l CHICAGO, ILL., 5 JU LAJA (July 5), 1939? P..Miak«4 W««kly st 2101 S«. Lrw«d.l. Af«. LETO—VOL. XXXIV. Petindvajset let po atentatu v Sarajevu UMORNA ŽIVČNA NAPETOST V EVROPI. HITLER TRDI, DA BO DOBIL VSE KAR ZAHTEVA BREZ VOJNE. — KOMU JE NAMENJEN NJEGOV PRIHODNJI UDAR? Kden najzanimivejših krajev v Sarajevu, ki ga prezre le ma-lokateri tujec, je pusti vogal ulice pri mostu preko reke, kjer je bil 28. junija 1914 u-morjen avstrijski (prestolonaslednik Franc Ferdinand d'Este in njegova žena. Uši g svetovne vojne Ta um>r je služil za užig za-netirve s/etovne vojne. Pričela se je me* ec pozneje — dne 28. julija 1914, z vojno napovedjo Avstro-Ogr.-ke Srbiji, fttiri dni nato jo je napovedala Nemčiia Rusiji. Nato se je v Evropi širila kakor ogromen gozdni po-1 žar in se razpamtela po vseh kontinentih. Ao ene obletnica Dne 28, junija beleži svetov-, na 7 odovina ne samo obletnico 1 atentata v Sarajevu, nego tudi pod pisanje ver*aillske pogodbe. letošnjega 28. juniia je minilo 20 let, od kar je bil odpisan ta dokument, o katerem so državniki, ki so kh sklenili in potisnili v podpis Nemčiji z revolverjem v roki, trdtfi, da je z njim konec vojnam in prihod svobode ljudstev ter sodelovanja dežele z deželo za mir in blagostanje vseh pod okriljem društva narodov. Imperialistični mir V času sprejetja versaillske pogodbe je priobčil londonski delavski dnevnik "Herald" kartun, ki je bil eden najbolj preroških, kar je bilo narisanih v onih dneh. Na risbi so slike zavezniških državnikov, ki so versaillsko pogodbo sklenili in podpisali. Ko ae vračajo iz dvorane v versaillski palači, vidijo nagega ob zid naklonjenega dečka, ki plaka. Ali ga res ču-jem ihteti? vprašuje tovariše diplomate Clemenceau. Tik dečka je na kartunu besedilo, ki pojasni, da bodo posledice "mirovne" pogodbe pozvale te dečke leta 1940 v novo svetovno klanje. Ostali listi v Angliji so se iz kartunistovega prerokovanja in iz "Heralda" norčevali — a danes dotično sliko po-natiskujejo, ker je po 20. letih tragično resnična. Socialisti so razumeli, da mir, kakršnega so sklenili v Versaillesu, ne more biti trajen mir, ker so v pogodbi ostali vsi vzroki, radi kakršnih nastajajo vojne. Tragične posledice Dvajset let po pogodbi je Iversai lski mir razvalina. Liga narodov je impotentna. Nemške republike ni več. Zaslugo za njeno uničenje ima versaill-|ski mir, ki jo je uklenil frispa-dat-ko in jo ponržal v svetovni drjžbi dežel med zlačince; in enako ima zaslugo za njeno u« ničenje bratomorni boj delavstva dveh naziranj. ali še -pravičnejše skupna fronta nacijev in komunistov za uničenje socialne demokracije in weimar-s4ce ustave. Ti in stični vzroki, za pokončanje demokratične Nemčije so danes stvar zgodo-i vine. Kdo je bil pravi zmagovalec? i Ampak to, kar je nastalo iz Nemčije, ni še stvar zgodovine, nego je tragična sedanjost. Ob 20. letnici podpisanja versaill-ske pogodbe, je nacijska propaganda še posebno (poudarila, da je bila resnična zmagovalka v zadnji svetovni vojni Nemčija, ki se je prerodila in je danes mogočnejša in enotnejša kot kdaj koli poprej. Nacijski tisk našteva zmage tretjega (Nadaljevanje na 5. strani.) KONGRES BOLJ IN BOLJ V SLUŽBI REAKCIJE Apel za več agitacije v prid Proletarca dobil dober odziv Meseca junija je prejel Proletaretf približno $100 za naročnino več kakor junija l6nsko leto. Marec t. I. je bil edini mesec, da smo prejeli za naročnino manj kakor v istem mesecu lansko leto V vseh drugih smo na naročnini napredovpli. Ampak treba bo še mnogo podrobnega agita-cijskega dela, če hočemo nadomestiti naročnike, ki smo jih izgubili v času krize. Za bodočnost Proletarca je potrebno, da v pridobivanju naročnikov zanj storimo kolikor kdo more Le na ta način bodo dohodki Proletarca zvišavani tudi v drugi polovici tega leta Iz odgovorov naših agitatorjev razvidimo, da so pripravljeni sodelovati in pospešiti svoie delo, da bodo uspehi čim večji. Dobro znamenje je tudi, da so postali naši aktivni klubi delavnejši kot so bili lani. Tajnik kluba št I Chas. Pogorelec poroča, da je prejel meseca maja nad $60 članarine, ali več kot katerikoli posamezen mesec v prošlih nekaj letih. Združeni klub št 114 v Detroitu je dobil nekaj novih članov vzlic stagnaciji, ki je zajela delavsko gibanje Mnogi klubi so ali bodo imeli v tem poletju piknike v korist "Proletarca". Tako uDamo, da botao s skupnimi močmi Dremagali vse ovire in šli dqlje po naši stari preizkušeni poti. Louis Pire dokončal svojo dolgo korijero Louis Pire, ki je bil v slovenski naselbini v Clevelandu poleg sodnika F. Lauscheta najvplivnejša osebnost, je v četrtek 29. junija skončal svoje delo. Prekinila ga mu je kap. Umrl je nagloma. Star je bil 51 let. V Ameriko je prišel leta 1905. Pokojni Louis Pire ima za seboj zanimivo g#odovino. Bil je agresiven in brezobziren, t>uai-neisman in "praktičen politi-čar". S socialisti je bil neprestano v boju. 2e mnogo let je urejeval svoj list v ultrakleri-kalnem stilu. Pomagali so mu mnogi duhovniki na veliko jezo uradno priznanega katoliškega gladila v Chicagu. Louis Pire se je posebno med i vojno in v povojnih letih oglašal za vplivnega predstavnika elevelandskih Slovencev čigar beseda v uradih zvezne državne okrajne in mestne vlade nekaj zaleže. Vsekakor je <"Ame-ri-ka Domovina" z njim izgubila krmarja ki mu bo težko našla namestnika enakih zmožnosti. TEŽKI OČITKI PROTI WPA IN ZAHTEVE ZA OMEJITEV VSEH RELIFNIH AKCIJ NARAŠČANJE DEFICITA. — BREZPOSELNI TARČA NAPADOV. — POMOČ FARMARJEM. BOJ DVEH SIL 0 "NEVTRALNOSTI", KI SE JO NAJ UVELJAVI V ZED. DRŽAVAH Zvezni kongres je na svojem sloj razmeroma dobro zasto-letošnjem zasedanju izvršil I pa ni, zato si 'lahko .podpore iz- prav malo koristnega dela in še tistega samo pod pritiskom administracije, unij in javnosti. Demokrati imajo v njemu ogromno večino. V lanski kam-•panji za kongresne volitve so vpili "'Z Rooseveltom v zmago za new deal'. Po volitvah pa so kot ponavadi pokazali svojo pravo barvo — brezpogojno zvestobo najreakcionarnejše-mu krilu ameriškega kapitalizma. VPRAŠANJE SRBSKIH PREDVOJNIH ' DOLGOV NEMČIJI Predvojna Srbija je bila dolžna Nemčiji okrog 100 milijonov mark (nemška marka stane zdaj v Jugoslaviji 14 m pol dinarja). Po vojni so bfli dolgovi zavezniških držav Nemčiji z mirovnimi pogodbami razveljavljeni, toda Nemčija jih ni pozabila. Ko sta bila knez Pavle in jugoslovanski minister za zunanje zadeve z njunim spremstvom na obisku pri Hitlerju, so v Berlinu omenili med diuiim tudi ta predvojni dolg Srbije in vprašali, kaj misli o obveznosti. Domenili so se, da se posvetovanja o tem dolgu med vlado v Beogradu in Nem-! čijo prično koncem avgusta. Ako bo nemška vlada zahte-j vala tudi obresti za vso to dobo, in nedvomno jih bo pripisala, bo Jugoslavija imela pred sabo visok račun in mogočnega terjavca. ki ne bo dosti popustil. Sicer tudi Nemčija dolguje nvrnim deželam težke milijone mark. od katerih že precej let ne plačuje obresti. Največje obveznosti ima Nemčija v Angliji, v Zed. državah, pa tudi v Franciji in drugje. To so zdaj nrtvl do»!govi, katerih že republika ni mogla zmagovati, "tre-Mi rajh" pa je nanje enostavno pozabil. , Vlada v Berfcradu se bo to-rej lahko izgovorila, da "moralno" ni kršila ničesar, ker tu- di Nemčija rada pozabi plačati. Vrh tega je Srbija vsled nemške in avstro-ogrške invazije trpela na izgubi življenj in imovine. Verjetno je, da bo nemška vlada to več ali manj upoštevala in tirjala le glavnico, ki ji jo be Jugoslavija plačala v blagu. Jugoslovanskemu ljudstvu se torej obetajo vsako-jake priložnosti garati v dobrobit Nemčije in Italije. Te resnice ne sme zapisati ali kritično pisati o nji noben list v Jugoslaviji, ker bi to pomenilo Š6u-vanje proti prijateljski državi" oziroma državama. Za deportiranje "rdečker- — Kongresni odsek za pravosodje je priporočil v sore-jem zakon za deportiranje vseh tujih ^rdečkarjev in za zabra-nitev priseljevanja onim, ki so za "nasi no strmoglavljenje a-meriške vlade". Zdi se, da se bi poslanci vzlic vročini lahko ukvarjali s pametnejšimi stvarmi. Mladeniči v USA imajo priliko postati učenci v zvezni vojni shržbi za letalstvo. Letos jih nameravajo izučiti za aviatorje 15,000 in potem 20,000 vsako nadaljno leto, dokler jih ne bo treba več. V ta namen je dovoljena vsota $7,000,000 na leto. Zunenia Mongolija je malo znana dežela. Vendar fpa lahko pomeni vojno med Japonsko in Rusijo. Bitke med sovjetskimi in japonskimi letalci so se pričele ob Vnanji Mongoliji meseca maja. V Tokiu trdijo, da so uničili par sto ruskih vojnih aeroplanov. Rusi so v svojih poročilih skromnejši in pravijo, da je bi«!o uničenih nekaj japonskih letal več kakor sovjetskih. Očitno laže v tem slučaju Japonska, ker svoje letalstvo •preko mere povišuje in ruskega pa prikazuje, kot da je brez vrednosti. Predsednik Roosevelt se hu- duje, ker mu je demokratski kongres na veliko veselje republikanskih torijev odvzel nekaj pravic — posebno v reguliranju vaCute. Pravi, da so poslanci izročili kontrolo in špekuli-ranje z dolarjem nazaj bankirjem na Wall Streetu. To je tudi njegova krivda. Ako bi bil ob nastopu svoje slutžbe leta 1933 hotel, bi bile finance zdaj povsem državna zadeva. Delavci pri WPA so bili ipred minulim 4. julijem odslavljani v tisočih. To je v interesu varčevanja in pa ker kongres želi, da se od pravi "lenarenje". Ako bi to pri sebi začel, bi mu verjeli. Židje v Nemčiji v starosti od 18 do 35 let so bili pozvani na prisilno zastonjsko de*o k graditvi strategičnih in drugih ce*t. Včasi so v Evropi bili pri-morani garati čisto zastonj samo arestanti. Mehiko je ameriški kongres s svojim preklicem cene za tuje srebro ekonomsko silovito u-daril. Mehiški kritiki pravijo, da a* j p to zgodilo iz maVe- (Nadaljevanje n« 2. strani) Tom Mooney na agitaciji Tom Mooney je od začetka junija na govorniški turi po Zedinjenih državah. Propagira za slogo, civilne svobodščine, , za osvoboditev njegovega tovariša W. K. Biilingsa iz zapora v Californiji in proti fašiatični nevarnosti. Njegov obrambni odbor poroča iz San Franciaca, da je namen Mooneyjeve ture zbrati s pomočjo vstopnin in drugih dohodkov vsoto 20 tisoč do'arjev za pokritje dolga, ki ga je napravil Mooneyjev o-brambni odbor v dolgoletnih prizadevanjih, da ga reši iz ječe. WPA pomaga zdravstvu Iz urada WPA poročajo, da nudi ta ustanova zdravstveno oskrbo vsak teden približno 300,000 ljudem. V ta namen uposluje v raznih vrstah zdravstvenega dela 15,000 zdravnikov, bolničark in drugih. vojujejo veliko bolj častno kot pa delavci, katerim so dane v obliki miloščine. Farmarji so politično tudi boljše organizirani in ima jo med poslanci precej takih, ki so navdušeni braniti njihove interese. Dobili so v podporo poljedelcem nadaljno milijardo dolarjev, ne da bi v ta namen poskTbeli za nove dohodke, kot jim je priporočal predsednik. A deficit je očitan na račun — brezposelnih. To stanje bo moralo prenehati. Dvanajst milijonov nezaposlenih #e ne ume dolžiti odgovornim za krizo, nego tLsio ogromno večino zveznega kongresa, ki pozna samo Jilapče-vanje kapitalizmu in očita vsak cent, ki se ga izda v pomoč o-nim, ki bi radi delali, pa jim je ta človeška pravica v sedanjem sistemu odrekana. Debata o nevtralnosti Razen s kritikami proti relif-nim akcijam se je kongres v tem zasedanju veliko ukvarjal s predlogo o nevtralnosti Zed. držav. Administracija je predložila svoj načrt, o katerem je trdila, da bo v oporo miru po svetu ker bo ostrašil agresivne sile. Opozicija mu je nasprotovala iz razloga, da to ne bi bila nevtralnost, nego zavezništvo z Anglijo, Francijo in morebiti celo z Rusijo. fcpre"te e zase go.JVfm ' '"'Vi!T. v™ ... .... . * . >r« Ikra. kst°re je ti»k v rsem- «pod.ie kontrean.ki in sonatom; IU|Hj niottM pozdra- ne pmnajo pravilo varfevania. To r,:.,i Zase vzamejo iz vladnih i a -11 Pomoč HBZ staremu kraju HBZ je prispevala $2,000 v pomoč ljudem na Hrvtakem, katerim je silovita »povodenj napravila ogromno škodo. Uvoz moke in žito v Slovenijo Slovenija uvaža letno 11,000 vagonov žita in moke ter 2000 vagonov koruze za svoj vsakdanji kruh, ker njen lastni žit-I ni prideiek ne krije potreb vsega prebivalstva. Kam z begunci iz Španije, ki tabore v Franciji? Francoska vlada je dovolila zatočišče kakim pol milijona beguncem iz ftpanije. Večinoma so prišli .preko meje poslednje tedne civilne vojne. Francija je prevzela zanje tudi skrb za njihoVo vzdrževanje, dolrtler si ne dobe drugega zatočišča. To jo je stalo že več milijonov dolarjev. Zato je vlada v Parizu skušala pridobiti generala Franca za sporazum, v katerem bi jamči!, da vrnjenim beguncem ne stori ničesar žalega, ako nima proti njim drtlzega o-čitka kot to, da so bili za republiko. Odprto general Franco tega ni hotel obljubiti, a neuradno je baje Franciji zagotovil, da se smejo brez nevarnosti vrniti vsi, ki niso uganjali "zločinskih dejanj". Tako jih je res odšlo te mnogo nazaj, posebno žensk in otrok, da se je število španskih beguncev v Franciji do konca junija znižalo na približno 300,000. , Mnnii, ki bi jih čakala ob iDovraMcu v Španijo edino le smrtna obsodba, ali pa mučenje v koncentracijskem taboru, so dobili zavet j j v Mehiki in nekateri v Ana'iji. Nekateri španski komunisti «o Šli v Rusijo, ker mehiška vlada ni bila pri volji sprejeti vseh beguncev. Precej Spancev ai je iz Francije pomagalo v razne južnoameriške države, ampak za ostale mora še zmerom skrbeti največ Francija, ki z njimi ne postopa nfč kaj vljudno in tudi hrane jim daje le toliko, da je za prvo silo. Francoska vlada »pravi, da bi morale te stroške doliti s njo Vidi druge vlade, ki so bile za taktiko nevmeAavanja", torej vse evropske države. Anglija nekaj pomag*. Da ti begunci sploh smejo biti v Franciji, čeprav so "brez sredstev, je zasluga delavskih organizacij v Franciji, Anrliji in v Belgiji. Delavsko gibanje škandinav-skih dežel pomaga gmotno. Kar se tiče unij in delavskega gibanja v Zed. državah in v ostalih demokratičnih deželah poleg omenjenih, je pomoč španskim lojalistom do ma»>ga prenehala. Intemacionala rtro-k ovni h unij se je osredotočila v j bodoče pomagati onim iz Španije, ki se vsled svojih aktivno-jsti v delavskem strokovnem in političnem gibanju v Ipanijo pod njeno sedanjo vlado ne morejo vrniti, kajti povratek bi bil zunje samomor. čimveč morejo, enako za svoje sorodnike prijatelje in politične pomagače. Poledica njihovma krivično zamišljenega varčevanja je. da se odslavlja delavce VVPA, ki si pri svojem delu niso mogli ničesar prihraniti, kajti njihova plača je znašala manj kot pa Človek bodisi sam ali z družino potrebuje za dostojno preži% ljanje. Farmarji na boljšem Farmarji so v kongresu kot smatra novo ameri - xo postavo o nevtralnosti sebi v korist. Problem pokojnin Eden najvažnejših socialnih problemov, s katerim se igrajo politiki v kongresu in politični rnketirji sebi v korist, je problem preskrbe starih ljudi. Kongres o tem razpravlja, v volilnih kampanjah poslanci obljubijo po $200 na mesec, sploh kolikor kdo hoče, a nato se v zbornici spet prerekajo za vsak (Nadaljevanje na 4. strani.) V te| in prihodnji številki Ali ima agitacija za Rooseveltov "tretji termin" kaj vpliva na vprašanje kakšno bo zadržanje delavskega gibanje v volilni kampanji prihodnje leto? čitajte o tem članek na 2. strani. Ali so tisti sodrugi v Clevelandu, ki smatrajo, da je nastal proti "C. G.'* "veter" v naših Ustnih vrstah, v pravem? O tem piše v tej številki Ivan Jontez. V razčiščen je tega nesporazuma bo v eni prihodnjih številk objavljen poseben članek urednika. Nace žlemberger opisuje kaj vse človeka vprašajo« kadar vloii aplikacijo za starostno pokojnino. Njegove izkušnje so dober nauk onim, ki bodo kmalu morali skozi sličen proces. Tiskarna "Radničkog Glasnika" je izgubila unijski znak, vrhtega je zapletena v tožbo. Nekaj o tem je na 4. stran« v komentarjih, dalje notica iz lista "Kraljestvo Bcijc*' o jezi slovanskih katoličanov v južni Srbiji proti pravoslavnim "popom**. Na 1. strani je članek o vprašanju, kam z begunci iz Apsnijet, ki tabore začasno v Franciji. Dalje so v tej številki prispevki k razpravi o bodočnosti JSZ in soc. stranki, razni kritični in drugi dopisi, nadaljevanje dveh potopisov an članki. Ko jo prečitate, ponudite jo prijatelju, da jo prebere tudi on, in mu priporočite, da postane naročnik Proletarca. Pr©letar«c, July 8, 1939 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA UUDSTVA. «_ IZHAJA VSAKO SREDO. Ud«j« Jh|m!»*«mU Delavska TiikovM Druika. Ckicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zed in jenih driavah aa celo leto $3.00; ta pol 'tU $1.75, sa četrt leta 91.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2 0«. Vai rokopisi in o*la4 morajo biti v naiem uradu nafrx>»n»j« do pondeljka popoldneva priobčitev v Mevllki tekočefa PROLETAREC Puklished every Wednesday by the Ju«oalav Worknae»'s Publiskint Co., Inc. Entabliihad 1006 Editor_____________________________ ___________________. ..fVaak ZaiU. Busineaa Manager............................Pogorelec. Asst. Editor and Asst. Business Manager......Jos«ph Drasler SUBSCHIPTION RATRS-United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Ave. ToUpkonat KOCKWELL 2844. CHICAGO, ILL. "Trelji termin*' in delavsko gibanje Prvi predsednik te republike George Wa»hington je ponu-jani tretji termin predsedniške sPutbe odklonil a izjavo, da sta dva vsakemu zadosti. Od tedaj volja neptan zakon, oziroma tradicija, da se predsednik po preteku drugega termina umakne iz tekme. Dasi so bili mnogi predsedniki priporočani se za tjetji termin, je tradicija obveljal*. Izgleda, da bi sedanji predsednik Rooe^velt rad preko nje v tretji termin. Prvič radi tega, ker je še vedno v bojevnem razpoloženju za svoj "nevv deal", ki mu ga skupno dušita, ali mu ga ovirata demokratska večina v kongresu in republikanska stranka. Ako Roosevelt hoče biti še ne miniran, bo na prihodnji konvenciji demokratske stranke prej ko ne znu.gal, toda opozicija proti njemu bo ci^romna. Je pravzaprav ie sedaj čezdalje ostrejša v njegovi lastni stranki dočim ga republikanska črni kolikor največ more že vsa leta razun j>rvih dveh njegove službe. Rooseveltovi pristaši trdijo, da čimbolj ga reakcija na« pada več zaupanja ima med ljudstvom. Oni menijo, da če kandidaturo sprejme, mu je izvolitev takorekoč zajamčena. Nasprotniki ga vsled bojazni pred to motnostjo še posebno črnijo, češ, da je zločin že to, ako želi prelomiti "nepisano postavo očeta ameriške republike". Roosevelt je nejevoljen največ nad demokratsko večino v kongresu ker mu njegov "nevvdealski" program silovito ovira, V New Yorku m M M seji a««ri»k<> federacije gladališkik igralcev dogodili isgredi proti vodstvu. Poaabno »o napadali vaudeviUko igralko Sopkia Tucker, ki jo predsednica, in enako ja bil tarča napadov tajnik Ralpk Wkitok«ad. Masa članov trdi. da jih "•loviti" in napol sloviti igralci raieačujojo in iadajajo, aato da oai dobo višje plača v glediščih, poten pa ie tirjajo od najslabšo pUčanik visoke asesmente, ki tvdi gredo več ali «anj sa plače "sloviti«*'. Gornja »lika je prisor • seje igralcev v New Yorku, ki jo bila končana s "rabuko" in pretepom. NARODNI VODITELJI PREPIRI V UNIJI IGRALCEV Piče Martin Juclnirh ni, tako na farje, kakor na neke namišljene socialiste. Zave rt ni k je bil dostikrat omenjen, a jaz ga nisem poznal. SSPZ sem pustjl že zdavnaj. Niti eno leto nisem bil član. Na stari Mesa bi smo ustanovili novo društvo in ga priklopih k SNPJ. Dobival sem Glasilo SNPJ in G. S. Kmalu sem bil informiran kam letijo zbadljivk« v d. S. Enkrat .pa *itam v Glasilu, da pride E. Kristan v Ameriko in da bo urejeval "Proletarca". Kaj, kako? Kaj imajo kar dva lista socialisti v Ameriki. Sakserjev človek mi j« pa zatrjeval, da je samo Glas Naroda edini list v Ameriki za Slovence. B. Kristana sem poznal, in Če bo on urejeval Proletarca, si ga bom nafočil, Toda kako priti do naslova, fa vidim Proletar-čev oglas v Glasilu SNPJ, kakor ualašč. Brž ga naročim in v enem tednu sem ga že prejel. Pričkanju v G. S. ni bilo ne konca ne kraja, pa sem ga odpovedal. Se prej sem jim pa pisal, da naj nehajo z napadi na Proletarca in Glasilo. Pa so mi odgovorili, da se samo branijo. Pozneje sem se naročil tudi na. "Radničko Stražo'. Po dveh letih bivanja v Ameriki sem šele iznašel, da je tu JSZ in "Proletarec". Od tedaj redno Čitam Proletarca in ni mi žal. Ce bi Prosveto, bi bili vsi razredno PISMO IZ CLEVELANDA 1 Nekateri naši intelektualci, oziroma duševni voditelji naroda so v večnem strahu za mili narod, če se pa kakšen član milega naroda oglasi, se ga enostavno proglasi za zdražbarja. Vsi narodi imajo in so imeli svoje duhovne voditelje. Ti vo ditelji so pa različni karakterji ali kako bi rekel, morda značaji. Ne vem natančno kako bi se izrazil. To ipride vse radi tega. ker človek ni izobražen, izobrazba pa pride samo, ako pohajaš v višje šole. To se pravi, ako ai v realki ali gimnaziji hlače trgal. Nagajal profesorjem. Imel si svoje sošolke za ljubice. Ah, kako je bilo takrat vse drugače. V drugem ali tretjem raz- Kadar se pri nas govori ali piše o združitvi naših ustanov, se navadno nič kaj ne navdušujemo, temveč ostanemo hladni in nedovzetni. To ni nič čudnega ali nenaravnega. Združevanje bi numreč prekucnilo preveč bolj ali manj udobnih stolčkov, k«tr bi nekaterim ljudeia prav nič ne prijalo. Poleg tc;?a imamo tudi preveč bistrih glav, ki bi se rajši trkale z luno nego se trkljale po isti strugi kot druge. Oboji se ogrevajo za status (juo ali obstoječe stanje, če«, saj je vse v najleipšem redu in napredujemo da le kaj. Na po.ded pa obetoječe' stanje koristi tudi .pivovarnam in disti-lerijam žganja ter pospešuje \ iiiuj/i amenitt*» recept za tvte dopisnike naših listov, ki tečejo tako dolgo, do-ki er jih ne iztaknejo potem pa niso zadovoljni s tem, kar ao si izprosili. Kadar sitnariš in ae spotikaš tako dolgo, da se te ljudje do kraja naveličajo in te naposled izžvižgajo, vzetni robec v roke in zaihti na ves g4as: "Ljudje božji, kakor, Kristusa me preganjajo in krhajo! ln zakaj? Zaradi mojih naprednih načel I" Nič zato, ako si v nesnici zgolj velik onebnež in ahko bi naštel še več vzrokov, aH zaenkrat naj gornje zadostuje. Ponavljam pa, dbe. Navadno nas je tam okrog več kot zidarjev in drugih delavcev, časa za to nam pač ne manjka . . . Predzadnji številki "\Pix>le- Thji kapital r Jugoslaviji Nemčija ima P<> osvojitvi Avstrije in češke v Jugoslaviji l milijardo 162 milijonov din. kapitala, kar znaša od vseh tu-iih investicij v tej državi nad 18 odstotkov. Francoskega kapitala v Jugoslaviji j« 1,066, in angleškega 873 milijonov din. Močr.e so v Jugoslaviji tudi investicije Italijanov. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje a 1. strani.) vanja. ker je mehiška rc.publi-ka ipodržaviila oljna polja, ki so jih prej izrabljali ameriški ter angleški kapitalisti. Boje se tudi da Če prihodnje leto zmaga republikanska stranka, bo nova ameriška vlada pomagala pod-netili "revolucijo" v Mehiki, da pride dežela spet v roke krvosesom. Nizozemska je sklenila »potrositi nadaljnih $201.400,000 za oboroževanje v prid obrambe. Vozniki avtov v Nemčiji ne smejo več kaditi, kadar so pri volanu. Vlada upa, da bo s to prepovedjo zelo znižala število avtnih nesreč. Kolumbovi vitezi (katoliška organizacija K. of C.) v Chicagu so napravili s piknikom v Riverview $18.704 prebitka, ki so ga poklonili škofu Shellu v dobrodelne in druge potrebne namene. Od K. of C. bi se lahko kaj učili tudi oni, ki so zapasli naše (S. P.) piknike v River-view. Dolg v dolarjih dela kortgres-nikom silovite skrbi. Pravijo, tla zno&a že 40 milijard, kar je res ogromna vsota. Ampak kaj pa dolg ljudem, ki morajo biti zaradi tega dolga, oziroma sistema, ki ga povzroča biti brezposelni in njihove družine uničevane? Tudi to je dolg, o katerem pa le malokdo' razpravlja. Priporočite prijateljem, da ai naroče Proletarca. Tole mi ne gre v glavo...: V tej krizi j« ameriško ljudstvo izgubilo 137 milijard dolarjev na delnicah, ▼ bankah, v hišah, v tovarnah, farmah ln tako dalje. Revni imo izgubili in tudi milijonarji jam rajo. Kdo vraga je potemtakem dobi! te milijarde če trne jih vai izgubili? V zemljo ae niae udrlel PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH FRANK ZAITZ ££ riii:'^." zapisnika seje edberov J. S. Z. 41 podpisuj« pogodb« BO kgrodiloi ,liri io dvajsetih novik vojnih ladij »• dne 2. junija 1939 (Nadaljevanje.) Stlačili smo ae na Grmu v avte, a nekdo izmed spremljevalcev se je domislil, da gospodinj, ka šola v Mali loki nima vinske k eti. Dobro, vzamemo nekaj buteljk iz naše kleti, je ri kel dotični. To ae je zgodilo. Nato pa v dir po prašni cesti. Nekoč bodo tlakovane, ker kmete jezi, ko so jim vrtovi in trale ob cesti vsak dan pokrite z rjuho prahu. Vozovi z \»pre-žno živino ga ne dvigajo, ampak avto ga meče v zrak cel c dlak. Ravnatelj Matija Avaec je nam predaval o okolici, in o naporih, da se jo izboljša. Kmalu imo bili na cilju — v Barvovinaki gospodinjski šoli v Mali Loki. Vsemu posestvu in nekdanjemu gradu se pozna, da ga negujejo ženske roke. 1'čitelji z Grma so nam predstavili načelnico šole, učiteljico redovnico, ki je mlada, izobražena vljudna ženska. Sli smo spet po vrtovih, njivah in hlevih, kjer se kmečka dekleta uče gc »; >dinjftva, da bodo imele čimveč koristi od svojega dela. Kajti, kakor povdarjajo, ženska drži po koncu tri ogle h»e. (Nim spretnejša je v svoji težavni nalogi, boljše se godi družini. Spalnice so čiste na Grmu in v Mali Loki. Ampak je vendarle velika razlika. Tu postiljajo dekleta sama, da je vse belo ir mikavno, tam pa balij po ka sarniško. Fantje so fantje! Tu pa je rož, slik — zares je razlika. Dekleta v tej šoli so iz raznih krajev Slovenije. Mnogo je C»orenjk, precej iz Štajerskega, ostale pa z Dolenjskega in iz drugih slovenskih vasi. Večinoma, oziroma vse so iz premožnejših kmečkih družin, kajti revne jih ne pošiljajo v šole. pač pa v bližnje tvomice, zvečer in ob praznikih pa delajo doma. dole na Slovenskem so zdaj še bolj pod vplivom in kontrolo cerkve kot so bile pod Avstrijo. Na starem Kranjskem so nekoč imeli glavno besedo liberalci. Slovenski učitelji so bili v veliki večini liberalnih nazorov Danes so morda še. armpak ne javno. Tudi v šolama na Grmu in v Mali Loki torej uvidiš. kako močna je verska stran vzgo-jevanja. V agrikulturnih šolah v Zed. državaH ni brez nje, a tu je obligatna. Na steni gospo dinjske šole sem opazil dnevn; red. Prosil sem načelnico, ake mi ga lahko izroči. Poklicala jf učenko s kmetov, ki se uči tud' tipkanja, in mi ga prepisal« Določa sledeče: Ob 5 zjutraj učenke vstane jo. Od 5:15 do 6:15 učna ura molitev, zajutrek, postiljanje postelj. Od 7. do 8. urejevanje hi&nih prostorov, umivanje posode, krmljenje kokoti itd. Od 8. do 9. predavanje, nate jnžina. Od 9. do 12. praktične vaje: bivanje preja, kuhanje, pranje delo na vrt«, polju, v hlevu, mlekarni kokošnjaku itd. Oh 12. kosilo; zatem opoldanska ureditev jedilnice, stop nic, spodnjega hodnika, mlekarne, šivalne itd. Učna ura. Od 1. do 5. predavanja, ju-žina, kuhinja, šivanje in razna •praktična dela pri gospodinj, stvu in ekonomiji. Ob 6:30 večerja, pomivanje posode, čiščenje čevljev, vpiso vanje predavanj itd. Ob 7:30 razlaga jedilnika, razgovor o delu za drugi dan ne čakajte, da prejmete drugi ali tret|i opomin o potečeni naročnini. Obnovite |0 čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času »n stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. in večerna molitev. Ob 9. počitek. Dnevni red fantov v šoli na Grmu pa je sledeči (ure sem is pustil, ker so »lične kot gornje) : Učenci vstanejo, se vaak umije, počeše in uredi posteljo. Jutranja molitev, nato~učna ura. Zajtrk učna ura, »pouk v šoOi. Kosilo in odmor. Praktično delo: snaženje in oddaja orodja, snaženje čevljev, malica. Pouk v šoli, nato večerja. Prost odmor, nato učna ura. Večerna molitev in k počitku ob 9. zvečer. Ob nedeljah morajo k skupni maši in delati kar je nujnega (pri živini, kokoših itd.) Ob nedeljah imajo popoldne prosto za pisanje pisem nato morajo k pridigi (krščanskem nauku), potem .-»prehod, seveda v spremstvu, v slučaju neugodnega vremena pa na učno uro v šolo. Zvečer poslušajo radio, nato ie večerja, prost odmor, moiitev in ob 9. pa v posteljo. Kdor količkaj pojmuje težave. ki jih ima kmečka gospodinja na Slovenskem, bo zlahka uvidel koristi šole v Mali Loki. Tudi je nam bilo jasno, da je pod dobrim vodstvom in da se učenke res tudi uče, molijo ipa kot je tam starodaven običaj— večinoma iz navade. Narod je veren kakor je bil — ker je to ijegova tradicija, ki prehaja iz roda v rod. Američan, ki je po svoje pristaš cerkve, smatra, da je v teh 0 lah vse preveč verstva, posebno še ako je protestant. Ampak tako je v Sloveniji bilo in bo še dolgo. Ko smo si ogledali vse. ao nas povabili spet v obednico na malico. Iz avta pa so prinfrdi vino. Postreženi smo bili prisrčno in kot običajno smo Tonetu Žagarju naročili, da naj to na kak lačin izravna. Načelnica je med tem učenkam naročila, naj te oblečejo v praznično unifor-no. Po malici smo šli na dvorišče, kjer so učenke v svojih si-er cenenih, toda ličnih oble-P, gledala osuplo v lepo mla-io učenko, ki ji je nekaj veselo jrrpovedovala. in zaplakalfe. Ni razumela, kaj ji pripoveduje, a čutila je dih prijaznosti cmečkega dekleta, ki ai je mislilo o nas bogve kaj, a gotovo lič slabega, in glej, tudi redov-iica — mlada in lepa — plakh. Mbina Furlanova in Anjrela pa :ta se z učenkami živahno pogovarjali. Od kje je U ali ona ioma, koliko časa so že v šoli itd. Angela je rekla, da je takih prilik malo in slikala dekle a in cvetlične grede ob njih. Jereb iz VVaukegana je razdajal napitnine kar tjevendan. Nekatere učenke ao se čudile, ia se končno domislile, da je v Ameriki veliko zlata in srebra. Jerebu par dolarjev na takem potovanju res ni dosti pomenilo, ipa si je mislil, naj imaio deklice tudi to veselje. Poslovili smo se prisrčno in ored prihodnjega zbora in na pticah, da pojejo, in se poslovil. ^Vridem čez par ur, da šnjih sejah. 16. in 17. septembra, kar pomeni, da imamo le se peljemo v Kostanjevico m še tri mesece časa ia priprave in volitve delegatov*. Konferenca društev, klubov in gospodarskih ustanov Prosvetne matice, ki se je vršila kam." je dejal Kaj bi tratili čas s spanjem!" Tudi mi smo kmalu vstali. Sobarice in natakarice so pra- vile. da se zaradi našega petja f8* maia v Chicagu priporoča niso posebno jezile. Tudi »gostje se niso pritožili — v*aj tako ne. da bi bili mi izvedeli. "Torej ni bilo slabo." je rekel Andrew. Natakarica pa mu ie odvrnMa: "Samo eden je ree lepo pel." Pogledala sva Žagarja. Najbr že je šlo to priznanje njegovemu glasu. (Dalje prihodnjič.) Prijatelju Mihaelu Kebru Piney Fork, O. — Nedavno sem v Proletarcu čital o s. Mihaelu Kebru, ki živi v me.^tecu Oregon, HI. Ima že 81 let, torej kar 10 let več nego jaz. Ker se Mike še bavi s Črtanjem, bo morda to čital in se spomnil leta 1910, ko sem se pripeljal na obisk v Chicago. Na postajo me je prišet čakati Mike Keber. Osebno me ni še poznal, zato mu je pokojni Jorže Zavertnik dal mojo sliko, češ, po nji ga boš spoznal, ako ga po opisu, ki sem ti ga dal, ne boš mogel. Prav lahko se bosta spoznala." Ko sem izstopil b vagona, že zapazim rojaka, ki je liki žar-komet »pogledal vame in nav«k, o katerem bi sojdil da j« Irec. in tik njega p* temnopoltni semit čedne vnanjosti in oblečen po modi. "Za Ameriko je zelo dobro, da ima pogumnega duhovnika, kot je Cou/yhl!n," je dejal Irec *o*edu sami tu. Pa sta pričela z besedno bitko. Ko je izgledalo da se udarita s pestmi, je bil zraven ko zratten is zemlje naš elegantno oblečen vitki paznik in jima pošepetal nekaj da sta hipoma utihnila. Židje v New Yorku postajajo nervozni m ne brez vzroka. Hitlerjeva in Mussolini jeva prc?»aganda ima dobro roko in pomaga ji kriza, ki tare prebivalstvo te dežele. Židje ao krivi! Banke kontrolirajo, pravi Coughlin, vse boljše službe so njihove, rohne člani Hitlerjevega bunda. Nevv York je najbogatejše mesto na avetu. Ampak tudi mesto velike bede, mizeruih stanovanj, >um*ov. kjer delajo druibo ljudem podgane in vsa-kojaki mrčes. Beračev je mnogo po ulicah. Župan La Guardia je policiji ukazal, da naj jih v času svetov, ne razstave spravi z ulic. A tudi berači zahtevajo pravice. V New Vorku dobru.organizirani. *"Ako hotete, da nehamo a svojim poslom, zahtevamo toliko in toliko," se je glasil njihov odgovor na policijski utti-matum. • Statistični viri trdijo, da na-berejo s prosjačfnjem na ulicah petnajst milijonov dolarjev na leto. Veliko tega gre seveda za njihovo zaščito raznim politikom, policiji, odvetnikom, ra-ketirjem njihove organizacije itd. Po čikaškem downtownu je prosjačenje Že leta prepovedano. Tu in tam uzreš prosjaka, pa prid« mimo policijski avto in iz njega se začuje glas "po-beri set" Le če sta policaja v avtu velikodušna, ali pa če jima da berač napitnino, ga pre-zreta. V New Yorku pa jih vidite v najprominentnjeAih krajih mesta svobodno izvrševati svojo obrt. Oziroma izvrševali so jo do nedavna brez posebnih ovir in nato nadaljevali z njo vzlic policijski prepovedi. Saj je berač navajen tudi psovk in policijskih šikan še celo bolj kakor milodarov — čemu bi se pustili ugnati? (Dalje prihodnjič.) ŽELJE, DEJŠm IN VZROKI i (Nadaljevanje in konec.) Stanovske zbornice in stanovska zastopstva so stara reč. Ameriška trgovska komora ima ogromen vpliv. Enako zveza zdravnikov, odvetniška zbornica itd. Ima ga CIO in AFL. V Evropi imajo v demokratičnih deželah stanovske zbornice raznih vrst, med njimi na primer delavske -zbornice. V Italiji voHjo »daj poslance v parlament po strokah in .poklicih. Ampak jt prav tako fašističen kot prejšnji. V Oregon u je pred leti neka skupina začela resno agitirkti za spremenitev ameriskega*volilnega sistema v smislu, kot ga zdaj priporoča Gardnov "ne^v beginning". Ampak volilni sistem sam na sebi ne bo napravil volilce razumnejše kot so. Dokler bodo verovali v kapitalistični sistem, bodo glasovali za njeigove podpornike. pa naj bo volilni sistem tak ali tak. Prav je imel James H. Maurer, ki je na naslov "revolucionarjev" v am. soc. stranki dejal, da volilci, ki ne znajo glasovati pravilno, tudi streljali ne bodo pravilno. S tem je hotel reči, da ne bodo streljali za revolucijo, nego v revolucionarje. Ako človek opazuje tipe odbornikov v unijah, ima prav malo upanja da bo zakonodaja izboljšana če bomo v njo pošiljali zastopnike po strokah. Glavna naloga socialistov je torej najti si realistično vodstvo, ki bo v stanju vršiti vzgojno delo, da bodo volilci znali misliti in pravilno glasovati. Seveda Garden smatra, da je njegov načrt, ki ga razvija v svojem rpisu v Prosveti pod naslovom "For A New Beginning", rešilna bilka za ljudstvo in za demokracijo te dežele. Zase je uverjen, ker dozdaj nismo pri&i nikamor iz kapitalizma, je treba začeti nekaj "novega", oziroma ustanoviti novo gibanje. „ On hoče **a new political movement alonjg different lina, with a different approach" (Prosveta z dne 28. /trnfja). Nam zameri, če smo za izboljšanje socialistične stranke, zameri nam, ker kritiziramo njeno sedanje vodstvo in nam očita, da jo sabotiramo, dočim je on kar povsem za "novo politično gibanje", ker ao vsa dosedanja po njegovem mnenju im-potentna; alj neidealna, ali pa do mozKa oportunistična. S. Garden Jt svoj spi* "For A Nevv Beginning" ponudil v objavo glasilu socialistične stranke. Ni ff» hotelo (priobčiti. O njemu je razpravljal akcijski odbor soc. stranke na seji 8. junija, kalertta član Je tudi a. Garden. Opozicija proti objavi v strankinem glasilu je argumentirala, da kar Garden priporoča, je ustanovitev novega političnega gibanja in • tem likvidacijo socialistična »trsi-f*. Naravno, da glavno gfosifc, soc. stranke ne more prinašati člankov, ki proglašajo polom gibanja, katerega propagira. S. Garden je nato članek umaknit I in ga priobčuje v angleškem delu .Prosvete% Kakor on kritizira nas, češ, da nismo navdušeni za stranko kakršna je pod svojim sedanjim vodstvom, tako bi člani stranke, ki ao zanjo navdušeni, res lahko zamerili njemu, ker propagira v P ros veti ustanovitev novega političnega gibanja. Dejal sem, da članki, ki jih je objavil v Prosveti v slovenščini ali angleščini, niso bili niti malo agitacija za soc. stranko, pač pa nasprotno. Čisto lahko soglašam z vsakim. da gibanje kakršno je danes, neg lede pod katero strankino a4i unijsko firmo, ni to kar bi v tako veliki industrialni deželi moralo biti. Ampak vzroki so med nami samimi, bodisi v vodstvih kakor med maso, ki vsled posebnih ameriški« razmer ni mogla dozoreti k a resno, mogočno delavsko politično, zadružno in unijsko gibanje. Tako naa je zalotila ogromna kriza kapitalizma, v kateri se ga je moglo oteti le s socialnimi reformami, ki jih je vzel iz starega socialističnega minimalnega programa *new deal" in jih prikrojil po svoje. Ko je kriza nastala, je bilo unijsko gibanje v stagnaciji in brez bojevito*ti, delevsko poli-čno gibanje pa enako impo-tentno, das? je imelo veliko več živahnosti kakor unijsko, vsaj kar se socialistične stranke tiče. Na plaz ekonomskega poloma je bil delavski razred povsem nepripravljen, ker ni imel ne unijskega, ne političnega gibanja, katero bi bilo sposobno podvzeti kaj drastičnega. Zato je od krize zbegano ljudstvo iskalo Mojzesa in ga dobilo v sedanjem predsedniku Zed. držav. Kadar nočemo priznati teh napak delavstva in njegovih organizacij, radi iščemo vzroke za oslabelost delavskega gibanja tam. kjer jih ni. Jamranje nad delavstvom v Evropi, ki se ga s. Garden rad poaluži, je neumestno. Ameriški socialisti nimajo prav nič ▼»roka obsojati ali kritiairati one tam čez, pač pa imajo evropski sodirugi več kot dovolj vzroka, da fb razočarani nad delavskim političnim gibanjem v ZED. DH2AVAH1 Okrog 30 milijonov nas je pa nobenega pravega razredne** delavskega gibanja, ki bi «kaj pimeniVo. Problem soc. stranke torej je, kako pridobiti tiste tisoče 6Ianov, ki ao odstopili, N A>: A J V STRANKO in z njimi tiaočt NOVIH. Naš problem pa je, kako OHRANITI gibanje, ki ga imamo, da bo SPOSOBNO za boj Z RBAKCJJO, ki se utrjuje mod NAŠIM ljudstvom. V ta namen potrebujemo volje za delo in vzpodbude, ki (pa nam je stranka, kakršna je dane«, ne more dati. Kdor gre (po naselbinah MfiD LJUDI, bo to uvidel in čutil ter (POSLUAAL očitke, kakor da je naša krivda, čt se socialistično gibanje ni razvijalo tako kakor so naši ljudje tipali, verjeli in pričakovali. In če v bodoče NU BO boljše, nego je v ta namen potreben "new beginning", smatram da je za naše gibanje najboljše, če si pridobi za delo čimveč tistih, ki so že bili aktivni in nadaljujemo v izvrševanj u naših nalog in v socialistični agitaciji po starih preizkušenih potih ne da bi se vezali na kako posamezno sekto ali strujo. Tako bomo lahko v razmerah in okolščinah kakilne so SODELOVALI z vsiemi, ki se trudijo obnoviti socialističnogi« banje, na kakršnega amo bili ponosni. Tako gibanje pride z združenjem tistih pristašev socializma, ki so zdaj neorganizirani . In teh je prav gotovo veliko več kakor Štiri thoč. . i« , . .. Frank Zaitz. Složnost na Elyju Ely, Minn. — Dne 25. junija so imela skupni piknik vsa tukajšnja društva — 18 po številu, ki »o združena v organizaciji Slovenskega domu. Dom je n jihova pojest in na r**polatgo vsem, kakor tudi za fhode katerikoli organizaciji ali iwba-nj*i. Ta piknik je bil ob enem slavje 20-lefcnice domove organizacije. Tukajšnji rudarji ao organizirani pod CIO in se dobro postavijo. Na pikniku sem tudi nekoliko poagitrral za Proletarca. Večinoma so obljubili, da se n<»*oče v jeseni. Zdaj se jim zdi v prosti naravi tako lepo, da bi bilo za čitanje škoda ča*a. Jaz pa sem jim dejal, da smo zdaj, v poletju, za vse še boljše razpoloženi kot v čemerni jeseni in torej tudi za čitanje. Rudnik Oliver obratuje 5 dni na teden podnevu in ponoči, Zeni^h pa 4 dni. šihti so 8 ur ita dan. Rudarji zaslužijo od $5 naprej. Nekdo »e je na pikniku pohvalil, da zasluži po $9, drugi (pa mu je odvrnil, da ne bo dolgo, ako se bo tako gnal pri kopanju rude. — John Teran. Tragedija Čehoslovaške Chicago, III. — Namesto Josipa M&rtineka je na seji kloiba št. 1 v »petek 22. junija predaval v Slov. del. centru profesor J. G. MiČan. Martinek je sporočil, da rau je bilo nemogoče priti, ker je moral po opravkih v Kanado. Profesor Mičan je v uvodu svojega govora dejal, da je socialist, kakor je bil njegov oče, in da ni tujec med nami. Bil je eno leto tajnik kluba čeških u-metnikov, ki zboruje v našem centru in tako je videl še marsikoga izmed nas. Posebno dobro je razložil, čemu se je čeihoelo-vaška podala Nemčiji brez boja. "To je vprašanje, ki ga ču-jem na vsakem predavanju od navzočih, pa bom tu rajše nanj zdaj odgovoril, namesto šele ko bi ga kdo izmed navzočih ponovil," je dejal Mičan. č*ehi so se »podali, ker je bilo to edino kar so mogli storiti, je pojasnjeval. Izdala sta jih Anglija in Francija. V notranjosti ji je pretilo tri milijone sudetskih Nemcev, na Slovaškem pa je s pomočjo Nemčije vnšila zavra t no veleizdajniško vlogo slo-vaska klerikalna stranka, ki je bila vsak čas pripravljena zasaditi republiki nož v hrbet. To je storila. Na poljski meji je prežala po češkem premogovniškem revirju Tešin poljska armada, na madžarski »o bile mobilizirane za napad ogrske čete, na nemški meji pa je bila pripravljena na udar motorizirana Hitlerjeva armada, češki generalni štab je vedel, da češka armada ne bi sama vzdržala dalj kot par tadnov. Vrh tega j» zaeno a češko vlado ve-delfila kani Nemčija v slučaju češkega odpora Čehe od ene«ga kraja ozke države do drugrtga kar pokositi. To je hotela in že le'a, da bi se iznebila čimprej naroda, ki ji je trn v peti, in na mesta pobitih Čehov bi nasolila svoje ljudi. Naravno, da je profesor Mičan govoril ne samo kot demokrat ncigo kot iskren patriot, ki je deloven v borbi za osvoboditev svojcUa naroda pred fašizmom. Udeležba na seji je bila dobra. Predsedoval je F. Godina, predavatelja pa je predstavil Frank Zaitz. Tajnik Chaa. Po- gorelec je izjavil, da je ta mesec prejel nad $60 članarine. Klub je naročil precej novih slovenskih knjig v izpopolnitev svoje knjižnice, ki je proti mali odškodnini na razpolago članom in nečlanom. V porc^llu o prošli konferenci Pro«,vc tne matice, ki ae je vršila v Chicagu, je Joseph Drasler dejal, da je bila ena najboljših, kar se jih je on udeležil. Joseph Martinek nam j« sporočil, da pride na eno naših prihodnjih saj ne na z nan j en, kajti njegovo delo je »zdaj tako, da ne more jamčiti, ali na določeni datum lahko pride ali ne. Kadarkoli tpride, naši člani ga bodo gotovo veseli. Tudi predavatelj profesor Mičan je napravil nanje dober vtis. Poročevalec. Piknik kluba št. 114 JSZ Detroit, Mich. — Marsikdo me je že vprašal, kai j« vzrok, da slovenska društva p* jre-j a jo več piknikov v takem številu kot nekdaj. Odgovor nato ni težak. Prvič je skoro nemogoče dobiti pripravljalni odbor, ker ni navdušenja. Drugič, ker so dobri pikniškj prostori predragi. In tretjič, ker ni dobička. Vz-lic vsem tem pomislekom pa bo socialistični klub priredil svoj običajni fetni piknik v nedeljo 16. julija na dobrozna-nih prostorih "Old Homestead'' ob senčnati obali "Lovver Strait I^ake". Kot vselej, bo tudi ob tej priliki odbor preskrbel za razna razvedrila in tekme. Ta prostor se je zlasti priljubH kopalcem in pltevačem. Pravijo, da bomo tudi balincali. Well, čimveč nas bo tembolj bo lušt-no. Kaj bi doma "švicali", ko je pa ob vodi tx*ko pri jetno. Zato vabimo vse kar ^lejze irvu gre", da na ta dan naciljajo svoje kare na ta piknik. Prieii-te že agodaj dopoldne, da boste imeli več užitka. Vstopnina je prosta. Frank čeaen. ?.e evidence of the terrible Hlaugh-ter of the right to work brought about by the installation of labor-diaplacing machinery in the textile indu«try waa given last week before the Administrator of the Fair Labor Standarda Aet of 1938. *In the matter of maehines, during the 32 years I have been in the textile business in Goldville, S. C.,M one witness stated, "there has been introduced one machine manned by two boys. This machine does the work of what normally took forty girls to do. Two of these maehines runnirtg two shifts and operated by eight boys have displaced a,pproximately 200 giris. 4«In addition to that," he further stated, battery of five automatic spools running two shifts and operated by two girls to the shift do the work formerly done by approximately 200 girls." Imagine the enormous saving in labor costs, aH of which goes to the owners of the machinery with ali its new inven-tions! While the vvorkers who bring about these inventions and improvements in their shops are simple dLsmised, to look for another job, if they can fortunately find one. That is hovv industry operates under the present capital-istic set up. Under Socialism vvhich proposes that the workers would ovvn the maehines, nevv labor-savin« inventions vvould mean shorter hours and lighter vvork with more time for leisure and study, instead of b£ing kicked into the streets to starve as they are today. THEY FEED ONE IN PRISON, Y0U KN0W ~What ia your plea, guilty or not guiltv?M "Guilty as hell," vvas the deter-mined reaponae of Bernard L. V\ iedc-r»>an. o« h«* stood before Supvliui Judge M oN u 11. . • — r A »out a month ago. wh!!p on relief at Sharp'« Park, he held up an oil »tation attendant wtth an unloaded gun and wa» making off with ten gallons of ga»oline and a quart of oil when the police caught him. "Your honor, l'm tired of the road, tired of camps, tired of being a bum. I wish you would send me to pri »on vvere 1 can have a roof over my head and regular meals." Then to his court-appointed attorney, Percy W. Jackson: "If they turn me looae, I'U be back on a worae charge." Attomey Jackson: "Your honor, my client ha« reque»ted me to enter no defense." The court: "Five yean to life in San Quentin Prnitentiary for first degree robbery." VViedeman (to a deputy »heriff): "That*s good; if they try to parole me I will kick a guard in the stomach and get to stay longer." —American Guardian. Scientists Hold Out Some Hope So tbe scientists think the human race will endure. It is vvell they think so, as it is encouraging in the face of the fact that some other experts feel sure that the- race is de-generatinfer and vvill pa«*s out unless it turns over a nevv leaf and quit» degenerating itself. One of them points out that Abraham lived to be 175, Isaac 180, Jacob 147, Ishmael 137, etc. Pliny reports that in the first century there were in on. You'v» never turned the wrong to right, You've been a coarard in the fight. Books Youvve Been Looking For BARGAINS TOO GOOD TO MISS—Ch®ck them over carefully —out»Unding books well worth adding to your permanent library ABC of Parliam«otary Law. A brief handbook on rules of order for meetings adapted to the needs of labor groupa—August Claeasens. 25c. As I So« It. A review of the capitalist sy»tem in America—Norman Thomas. $d.50. Brass Check. A »tudy of American journalism—4Jpton Sinclair. $1.00. C radio oi Life. The story of one man's beginning. — Louis Ada*nic. $2.50. Cry for Jactico. An anthology of the literature of social protest—uis Adamič. $2.&0. Manoal for SocialiH Speakcr«. A brief te*t bo«>k on tl.e techni^ue of public speakiug and »ocialist propaganda meetings—August Cbenaens. 25c. Y«ro«y'» Juttic«. (Ivan Cankar.) A faithful, stirring piece of realisti* fietion by the man who i» eonsidered the greatest writer Jugoalavia ha produced — Translated by Uuin Adamič. 50c. are they! (cloth)................... 2.00 Scionc« aad Ravolutioo, (Er-neat Untermann,) (cloth).......60 Work«r« ia American Hiilorjr. By Jamea Onaal .....................25 WalU aad Bar«, (Eugene V. Deba.) The story of Deb's 1' life in priaon, (cloth)............. 1.25 Vital Problom« ia SociaJ Evo-lutioa. By A. M. I*wist (cloth) .....................................60 Triaitjr of Plaador. A cheerful »lam at rent. intareat and profit. By August Claeaaen» .25 Tk« W«t Parad«. (Upton Sinclair.) A full-length novel dealing with liquor drinking and the Iiquor traffic in the United Statea during the past thirty years, (cloth)____________ 2.00 Tkojr Call M« Carpoator, (Upton Sinclair.) A tale of the Second Coming, (paper).........75 Tk« Social Rovolutioa, (Kari Kaut»ky.) (cloth) ..................60 Stragglo B«twooa Scioaco aad SoForatitioa. (A. M. Lewi«), (cloth) ....................................60 Ro^aklic of Plato, (cloth) ......... 1.50 .6f Ufo aad D.atK. (Dr. E. Teich-mann,) (cloth)...................... Law rnl Bioftnctii. (J. Hovrajrd Moore.) (c\o\h)..................... Evolatioa of Proportg, (cloth) Eugcno V. Dob'« Canton Spoeck End of tk« VVorld, (Dr. M. Wilhelm Boelsche), (cloth) . Deb« aad tk« War. Hia Canton Speech, his trial and impris- onrr.ent . .............................. Aacirnt Societr. (l^wi» H. Morgan.) Resoarehe* in th« live» of hum»n progreas from Savagery through Barbirism to Civilization, (cloth).......... 1.J5 Ordor from PROLETAREC, 2301 So. Lawndal« Ave.. Ckicago, III. .60 .25 .60 .26 VISITORS Chicago. III. — Frank Jančar of Conemaugh, Pennsyhrania visited the Slovene Labor Center last week. Frank reports vrorking conditions very slack in and around Johnsto«rn. Mrs. Mary Benedict, Jr., P. J. Be-nediet, Jr., Mrs. Helen Bernick and R-idolph Bernik, ali from Detroit. Michingan, dropped in also. Ijftbor is diseovered to be the great, the grand conqueror, enriching and building up nations more surely than the proudest battles.—Channing. It is better to read one good book severni times than to read several good books once. The greater man, courtesy.—Ten ny son. the greater Grief can take care of itself; but to get the full value of joy you must have aomebody to divide it with.— Mark Twain. Haadrod Por Coat. (Upton Sinclair. A story of a patriot. (cloth) ... .1...................... 1.00 ' * ■'. ■ Moa«y Ckaager«, (Upton Sinclair.) A novel of Wall Street and th« panic of 1907. (cl.) 1.21 Maaiaioaart. An es»ay in economic interpretation. By Upton Sinclair, (cloth)............................2.00 Moaataia Ci»y. A nov«| by Upton Sinclair, (oloth)............................2.00 Oil. A pieture of the oil induatry in Southern California and taking in the vrorld-struggle. By Upton Sinclair, (cloth).... 2.00 Profit« of Roligioa. Religion as a racket. By Upton Sinclair, (cloth) .................................... Pky«iciaa ia tk« Hoosa, (J. H. Greer, M. D.,) (cloth)............ 1.50 Roaiaa Holiday, (Upton Sinclair.) America since the WorW War—the Roman republic; after fhe destruetion of Cftrthage—how much alike The real secret of how to use time Ni to pack it as you would a portman-teau, filling up the small spaces with small things.—Henry Hoddow. It's good to have money and the things that money can buy, but it's good, too, to check up once in a vvhile and make sure that you haven't lost fabrlc (r»yon, silk, etc.) sponge or forming whiu patches on the brown the things that money can't buy.— Only Good Remains E-memon conrlude* his es.say on Nafioleon in this fashion: ,4Only that good profits vvhich vre can face with ali doors open and which serves ali men." Napoleon pa*»ed out of the pieture; so w:ll Hitler and Musaolini; and the bo*M»s wh« rage bccause workei-» demand a decent arage and the right to organize. The only good. that "which servts ali men." will remarn. THE SKIJMK? i The A nt I'm told i» very wi»e, And »o they say are Bee», .60 \Vho make a honeyed citadel Of hollow rotted trees. The Beaver taught tiie engineer, A Sheep has led the masses; But teli me where we leamed the art Of war, vvith poison gases? I>orothy Brown in The Canadian Forum. THE BULLY PERSISTS soak the entire article in carbon te trachloride, or chloroform, or benzol. For alcolial paint* or »taiat: For fre»h stain« on ■ wa»hable material, i>»e plain »oap and water. On delicate fahrica, uae wood or denature«d aleohol, placing a pad under the »pot when you apply the cleaner. If the »tain is an old one, »oak it for half an hour in »trong ammonia, then wash the garment. For w«tor color paint«: If the material ia wa»hable u»e »oap and water. If it ia a delicate fabric, sponge the ataln with turpentina to remove the water color, then appiy bensol to rernove the turpentlne. Other methods are to dip the garment in gaaoline, or to sponge it with glycerine, and then rinae in lukeararm w»ter. Tip« oa Cocoa aad Ckocolato Cocoa and chocolate both have their origin in the »ame ftropical bean, but by tha time they reach the consumer, there ia a diatlnct difference fn their compoaition. It'a ali a matter of cocoa butter cake. George Horace Lorimer. Anli-Alien Bilk More than rtO bili« have been introduced in the present Congress for the harrying of alien arorkers and for the alleged purpose of suppresaing alien and »ubversive influence*. Organized labor is justified by ex-perience in viewing thia type of legislation vvith the deepest suspicion. In the first plače, it know» that anti-alien drivea of this character are umjally launched in period» of reac-tion by the same kind of people as are leading the attack on labor and progressive legislation generally. Secondly, labor knows that its strength is built on the unity and solidarity of aH worker«, regardless of national extraction; and that one of the favorite tricks of ita enemies is to try to divide its ranka by creat-ing antagonism betareen native and foreign-born, between Negro and white, and by any other divlslona H can create. Finally, labor knoars that eriminal syndicalism laws and the like have been ropeatedly used againat union organiaers and to break strikes, rather than for the purpoae for which they were vuppo»edly passed. —Union New* Service. Do not waste jrour time on Social Questiona. Whst it the matter with the poor ia Poverty; what ia the matter with the Rkh is Uselessness —G. Bernard Shaportunity for aervice. Under "labor" ia comprehended the largest single group of adult citizens—those vvho work for wages and Hmall salaries. This group constitutes the bul k of what is generally called the common people — those vrh« carry out orders and perform the produetive vrork in agrkulture, transportation, manufacturing and commerce, min-ing, servica and distributive indus-tries. To promote the arelfare of the great mas»c» i» the distinetive funetion of the department of labor. The department of labor should be given adequate appropriation to perform its funetions. One of the divisions and funetions of the department of labor vvhich labor made a real struggle to realize : ia the U. S. employment aervice. Tho envploymcnt service to which the J worker needs access during his vrhole vvork life. Employment is the founda-tion of his whole life and when one job is lost the more quick1y the work-er can be placed in another the better for himself and his dependenta. When jobs are not available, the emj>k»y-ment service must be ready to pay un-omployment benefits to ali attached to covered industries. Placement and benefit payment» are the right and left arms of the employment »ervice and should be co-ordinated in the besi interest» of labor. The»e taro funetions were not properly co-ordinated by the »ocial security aet. Congress amended the bili recommended by the advisory committee, to provide an independent board whereas the original bili placed the board in the department of labor. In making the c#iarr?e congress forgot the administration of unemployment benefits must be co-ordinated with the placement service. The reorganization plan transmit-ted to congres« crcites a social aecu-rity agency consisting of the U. S. public health service, the office of eduration, the social security board and the U. S. empk>yment service, the national youth adminiatration and the elvilian conservation corps. This pr<\*>osal transfers \ vital labor service from the department of labor— tatallv weakening the department. A much better plan vvould be to put this new social security agency in the department of labor, fof its service«« are concerned primarily arith the needs and welfare of the common peoj>le.—American Federationist. DEPRESSIONS INEVITABLE UNDER PROFIT ECONOMY By SCOTT NEAR ING Reeovery has been a watchword of New Deal economics. Through general spending, pump-priming, and business regulations, tbe advisers of the Roosevelt administration pro-nosed to lift the country out of the disastrous slump of 1932^33 to new levels of proaperity. Pres. Roosevelt at one time »poke of a $100,000,000,000 national in-come. Utely, he has been satisfied with $80,000,000,000. The peak in-come of the Roosevelt administrativ, hoarever, has not reached $70,-000,000,000 and there are many in-dkation* that the income leve! of 1919 will fall belovv 1038, as 1938 fell below the previous year. The business cycle recovered from June, 1938, until December. From that high point, vvhich was only about half as high as July, 1937, the business curv« has dropped continuously for the past four months. During the earlv stages of the pro-*ont de^lfne New Deal economists in-sisted that the setback vvas merely temporary, due to a pause in winter huylnx. Spring would »urely bring « reaction and a continuation of the upward swing. .cpring has done nothing of the kind. On the contrary, the down-ward trend continuea, and to make matter* wor»e, the drop in bu»inea» »etivity ha» been precetled and ia no« being accompanied by another draa-tk? reduetion of »točk value». How much »igni/icance attache« to this latest Wall Street performance? Do the big bankers inaugurate a atrike of capital and endeavor, by stock manipulation, to embarraas New Deal economy? Or do thoae who have the inside track iti business and finance watch events, anticips-r trends, and by buying or sellinr «« the basis of their advance informa tion shape »točk prlcea todav in terms of probahle business develop-ments two or three months hence? Ali of these factor« are doubtless present in the business world, but in ali probability the last is the signifi-cant one. Wc do not make the business cycle iust as we do not make the weather. Weather is a little more beyond human eontrol than the business curvr, but given a price-profit economic system, the upward and downwarH movements of produetion seem to continue as a matter of course. After the long business cycle from 1929 to 1937 came the very much shorter one from the middle of 1937 to the end of 1938. In novv looks a* though the business world faces an even briefer cycle, with a lower pros-perity le vel and probably with a higher depresaion point. Be thst as it n"ay, the downward movement of business activity since December, 193«, and the sharp fall of stock prices undouhtedly indicate the advent of a near recession. Thi» recession may be short in time and it may not dip very far, but a recea»lor> it i» none the le»». Twice »ince ita inception New Deal economic theoriata have taken credit for recovery. The firat time, from 1933 to 1937; the second time, from April to December, 1938. 1wice the Near Deal has faced recession. From July, 1937, to April, 1937, and from December, 1938, to the preaent moment. New Deal economists take the price-profit system as a matter of course. They propose to cleanse it. purifv it and use it as a means for establiahmg permanent prosperity. They are wastJng their tirna. Prlce-profit economv produces the boaineas cycle aa naturally and lnevitably a« planta produce leavea or as appla blokoma develop into applaa.