1926	G O
gCmetski ckevi v Harfboru.
13., 14. in 15. argusta 192«.
SPORED:
13.	avginl:
I)AN NASEUA IZOBKA ŽENSTVA.
(Dopoldne ob 10.)
Za duhovnike:- Svujstvenost kmetskega verstva (prof. I. Hogovič). — Dušno pastirsko na kuietski grudi (župnik F. Gomilšek). — Duhovnik in kmetska mladinn (tajnik V. Zor). — Kraj: Seineniška obednica.
Za učitelje: Psihologija kmelsltrga otroka (prof. Fr. Fink). — Reforma osnovne šele na .stanovskem temelju (dr. J. Jcraj). — Učitelj in ljudstvo (Fort. Lužar). — Kraj: Društvena soba, Ko-rošks cesta 1.
'/a dijake: Kmetska gruda (dr. O. Rožman). - Delo dijaka mod ljudstvom (dr. J. Bnsnj). — Dcin katoliškega dijaka za cerkveno zedinjenje (J. Sedivy). — Kraj: Pančna dvorana, Aleksandrove cesta 0.
Popoldne ob 15.
Skupno za duhoinike, učitelje in dijake: Pro-blera narodne kulturo in naša inteligenca (prof. dr. J Puutar). — Debri iu slabi vplivi na kmctsko vas (prof. I Prijatelj). — K met v slovenski in slovanski literaturi (Jr. Fr. Sv.inik). — Kmetska misel pri Slovanih (J. 3edivy). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta C.
Zveeor:
Ob pol 9 zvečer družabni sestanek v bančni uvorani, Aleksandrova cesta 0.
14.	avgust
DAN KMETSKHI FANTOV IN 5102.
Dopoldne ob 8.
Temelji kmetako stanovsko kulture (tajnik M. Kranjc). — Kmetskl dooi in kmetska družina (poslanec J. Brodar). — Kmet, steber občine, naroda in države (župan dr. J. Leskovar). — Kmetska prosveta (dr. K. Capuder). — Kraji Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 0.
Popoldae ob 2:
Vrline kmetskega gospodarja iu voditelja (poslanec I. Vesenjak). — Knietski posli in kmetska obrt (poslanec Fr. Žebot), — Gospodarsko stanje Jugoslovanskega kmeta (dr. A. Veble). — Kraj: Bančna dvorana, Aleksandrova cesta 0.
Zvečer.
Ob 6 zvečer pridiga (prof. P. Živortuik) ia spoved v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 9 predstava Finžgarjeve igro > Veriga« v Narodnem gledališču.
15.	Avgust.
DAN KMETSKEGA LJUDSTVA.
Dopoldne:
Ob G zjutraj pridiga (tnagr. prof. I. Vreže), služba božja s skupnim sv. obhajilom v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 0 slovesna služba božja v se-meniškem vrtu s pridigo. Po službi božji slavnostno zborovanje istotain: Kmet — steber Cerkve in države (dr. A. Korošec). — Zemlja, vir narodnega blagostanja (M. Napotnik). — Po zborovanju sprevod iz semenišliega vrta na Slomškov grob. Tam
S O D
govori: Slomšek iu slovenski kmet.siti dom (dr. M. Slavič).
Popoldne.
Ob 2 popoldne slovesno večernice v frančiškanski cerkvi. — Ob pol 3 javen telovadni nastop orlovske ekspoziture na športnem prostoru.
Na Kmetskih dnevih sodeluje godba Katoliško mladine (50 mož). — Pojdimo na kmetske dneve!
Pripravljavnl odbor za Kmctsko dneve.
Predilnica na defteiif.
Med vojno in po prevratu se je pri nas, posebno na Gorenjskem in Štajerskem, močno razširila predenica na detelji in lu-cerni ter povzroča našim kmetovalcem precejšnjo škodo. Temu je predvsem kriva malomarnost pri čiščenju semena in pri zatiranju te zajedalke. Zato treba zopet opozarjati kmetovalce, da obračajo temu izredno škodljivemu plevelu večjo pažnjo nego dosedaj in ga skušajo zatirati na vse mogočo načine.
Predenica, ki jo pri nas imenujejo tudi grint ali grinta, pa tudi hudičev bič, se dobi v več vrstah, ki se razločujejo po debelejšem ali drobnejšem zrnju. Vendar so vse vrste enako zajedalke, ki nimajo rastlinskega zelenila — klorofila, vsled česar se no morejo prehranjevati iz zemlje, ampak črpajo že pripravljeni hranilni sok iz rastlin — hraniteljic, okoli katerih se ovijajo.
Seme predenice skali na zemlji ali v njej, požene takoj dolgo nitkasto steblo, ki išče okrog sebe primerno rastlino, okoli katere bi se ovilo in jo izsesavalo. Dokler no najde te rastline, se hrani samo iz hranilnih snovi, ki so bile zbrane v zrnju. Nato se ovije okrog stebla hraniteljice, požene globoko vanj posebne sesalne bradavice, ki črpajo hranilni sok rastlin. Ta zajedalka raste, se razvija, cvete in napravi plod, hra-nivši so ves čas iz hranilnega soka rastline, ki seveda hira vedno bolj, dokler popolnoma izmozgana ne porjavi in pogine. Ker se pa ta škodljivka zelo hitro množi in širi, opazimo na deteljiščih precej obsežne plasti, napadene od nje.
Predenica se razmnožuje s semenjem, ■b deli stebla in s poganjki, zalo je tudi tako nevarna in se da težko zatreti, ko je enkrat okužila kak okraj. Seme je drobno in obdano s trdo kožico, ki mu omogoča ohraniti kaljivost dolgo dobo. Zrno zamore prepotovati celo prebavne organe živali, želodec in či. eva, ne da bi pri tem zgubilo svojo lcaljivosti. Tudi drugače ohrani svojo kaljivost do osem let, zato tako dolgo ne smemo sejati detelje na njivo, ki je bila okužena po tej zajedavki.
Ce pri košnji detelje, napadene po tej škodljivki, presekamo, potrgamo njena stebelca, se nitlcasti deli, najsi so še tako mali ali kratki, raztresejo okrog in vsak tak del požene novo rastlino. Zato moramo vso deteljo, ovito s predenico, previdno požeti in jo uničiti z ognjem,
SJ.11.
MRfttM SSS,
Proti jeseni napravi predenica na steblu blizu zemlje poganjke, ki potem odpadejo in prezimijo. Spomladi se iz njih razvije novo nitkasto steblo predenice, ki si poišče hrano ob bližnjih steblih detelje. Na ta način se ta kvarljivka lahko izredno množi in širi ter napravlja našemu kmetijstvu precejšnjo škodo. Iz tega razloga je dolžnost V6eh kmetovalcev, pa tudi oblasti, da posvečajo temu vprašanju največjo skrb in skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatirati to škodljivko, ki povzroča naši živinoreji tako velike zgube na krmilili.
kokosova oranžna renela.
Kokosovo oranžno reneto prištevamo k najboljšim in najdražjim jabolčnim sortam. Posebni poznavalci sadja jo smatrajc sploh za najokusnejše jabolko. Doma je na Angleškem in stara blizu 100 let. Znana je po vsem svetu, dasi je nikjer ne goje v večjih množinah, ker ima svoje muhe in pridelek ni tako gotov kakor od raznih drugih manj izbirčnih sort. Posamezno drevo se naleti tu in tam tudi pri nas.
Plod je srednje debel, lepo okrogel, pravilne oblike. Dobe se tudi nekoliko 5tu-lastl, pa tudi potlačeni sadovi. Zunanjost ni kaj vabljiva. Sioer gladka koža je zelenkasto rumena. Sele, ko je plod goden, živo zarumeni. Na solnčni strani ima rdečkaste riže. Jamici ob pocelju in muhi ste prevle« čeni z rjavino. Vsa je posuta s svetlimi, komaj vidnimi pikicami. Vležanl plodovi imajo prijeten vonj. Meso je rumenkasto, izpo-četka krhko, pozneje sočno, in jako diŠaVno. Godna je že kmalu novembra, ohrani se pa do marca. V shrambi ne vene rada in zlah-ni komaj za 4 odstotke. Tudi za obtiske ni kaj občutljiva.
Drevo je bolj slabe rasti. Naredi majhen vrh z mnogimi tankimi vejami z ozkim listjem. Cvete precej pozno in je v cvetu neobčutljiva. Glede podnebja in lege drevo ni sicer posebno občutljivo, vendar mu ugajajo zavetne tople lege v nepre-mrzlem podnebju. Pač pa lioče imeti rodovitno, obdelano,, primerno vlažno, vrtno zemljo. Za nasade v travnatem svetu torej ni. Ako raste na ugodnem mestu, rodi redno in obilo. Močno obrezovanje mu škoduje, ker ovira rodovitnost. Posebne starosti drevo ne doseže, ker se kmalu izrodi in je tudi sicer precej dovzetno za razne bolezni, zlasti za jabolčno plesen in raka.
Koksova oranžna reneta je izrazita vrtna sorta. Kjer ji razmere ugajajo, raste in rodi tudi na visokem deblu. Po vrtovih pa bolje kaže, da jo gojimo v obliki pritlikavcev, cepljenih za suho zemljo na divjaku, za vlažno zemljo pa na dusencu. Najprimernejša pritlična oblika je piramida ali sadni grmiS.

Carjevič
je jabolko naše domače odgoje. Najbrže so ga vzgojili ali zasledili na bivši nemški sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Krstili so ga za cesarjeviča Rudolfa. Po vojni ga imenujemo kratko carjevič. Zaradi posebnih vrlin se je to jabolko kmalu razširilo na daleč po sesednjih deželah, pa tudi v inozemstvu. Po Sloveniji, zlasti pa v mariborski oblasti je precej drevja te sorte.
Plod je droban do srednje debel enakomerno okrogel, proti muhi malce zožen. Včasih je tudi peterorobat. Peeelj tiči v globoki, ozki jamici in je obdan s svetlo rjavino. Koža je popolnoma gladka, voljna in se nekoliko sveti. Na drevju je zelena, ko pa je sad goden, porumeni kakor slama, na solnčni strani pa je krvavo rdeča. Nekateri plodovi so vsi rdeči in zaradi tega jako prikupljivi. Meso je belo, prhko, sočno, zelo prijetnega, sladkovinskega okusa toda brez posebne vonjave. lTžitno je že novembra in trnja do iebruarja, marca ali Še dalje, ako je v dobri obrambi. Zvene in zlahni prav gialo, je zato dobro za kasnejšo zimsko prodajo. Za prevažanje tudi ni preveč občutljivo, zlasti v jeseni, dokler je še trdo.
Drevo laste bolj šibko in naravnost aa kvišku. Zato je prav primerno za njivske nasade. V nobenem oziru ni občutljivo in nič izbirčno. Raste in rodi v vsaki zemlji in tudi v mrzlejših krajih. Visokodebelna drevesna oblika je najbolj primerna. Pritlikavci, ki rasto na dobri vrtni zemlji, pa rode mncgo lepši in debelejši sad nego vi-sokodebelno drevje, rastoče v travnati ruši. Carjevič zarodi prav kmalu in rodi potem zelo redno in obilo. Prištevamo ga k naj-rodovitnej-im1, jabolčnim sortam. Zaradi skromnosti in rodovitnosti drevesa in zaradi lepote in dobrote sadu je carjevič za vse razmere in za splošno razširjenje zelo pripor Cena svota. Tudi za precepljanje starejših nerodovitnih jablan je kaj prime-en. Precpljeno drevje rodi že tretje leto. Edina na: aka te sorte bi bila. da je sad že sam na s bi precej droban, ob slabih letih in kadar Je drevje preveč polno, je pa vrhu le a še procej izbirka.
Zavarovanje oseb, k! pr-Vajo pri mlatilnicah.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev ' }e odredil z okrožnico opr. št. 17107-1925 z dne 23. 6. 1925 za vso državo enoten način zavarovanja onih oseb, katere so zapo- ! slene ob času mlažve pri mlatilnicah. Ta ! okrožnica temelji na sklepu ravnateljstva ! Osrednjega urada v seji dne 6. aprila 1925, i cl. 18. sejnega zapisnika. Citirani člen je odobrilo ministrstvo za socialno politiko z rešitvijo od 16. junija 1926 opr. št. U 802-IV. i
Osrednji urad je torej odločil, da mo- , rajo biti delavci pri mlatilnicah zavarovani In glcer ločeno.
1.	Strojniki, kurjači in redni pomagači so podvrženi zavarovanju po imensko zoper bolezen in nezgodo.
2.	Ostali pridobitni delavci se pa morajo zavarovati samo zoper nezgodo in si-
8*
cer kolektivno. To se pravi, da ni treba priglasiti vsako poedino oeebo v zavarovanje. katera sodeluje pri mlačvi. ampak da i se vzame določeno število oseb brez imen. i Število oseb, katere se morajo zavarovati, je določil osrednji urad na podlagi konjskih moči stroja, ki se uporablja pri mla-tilnici. Na vsako konjsko moč pri motorju in na vsakega konja ali vola pri mlatilniei brez motorja se morata zavarovati po dve osebi, največ pa 20 oseb. Pri motorjih z elevatorjem se odbijejo od najvišjega števila 20 stirji delavci, torej največ 16.
Kolektivno zavarovani delavci se uvrstijo v 18 mezdni razred.
Po tej okrožnici — dobesedno vzeta — bi spadale pod zavarovanje vse mlatilnice v Sloveniji, bj(Jz izjeme, torej tudi mlatilnice na gepelj.
Ce se izvede okrožnica po , črki in to se uvaja, bo nastalo velikansko in opravičeno razburjenje ter velika zmeda: socialno zavarovanje bo pa zelo trpelo na svojem članu in ugledu, ker se j bo v širokih masah našega ljudstva do skrajros-ti osovražilo. Cela zadeva pa zgleda od ene <drani tudi smešna. Kmet. kateri poseduje mlatilnioo na eenelj, bi moral priglasiti v zavarovanje svojo ženo, svoje hčere in svoje sinove: kajti navadno mlati le s svojo družino. Nad takim postopanjem se bo kmet nekaj časa jezil, nazadnje l-o pa prišel do zaključka, da ne pozna gospoda njegovih razmer.
Pa tudi v smislu zakona o zavarovanju lelavcev ni tako izvajanje okrožnice. S 3. te^a zakona namreč določa, da ie podvržena zavarovanju vsaka oseba, katera da na prvlla^i kakršnegakoli delovnega razmerja za*a-no ali sta'no v najem svojo duševno aLi telesno moč. Vsak naj sam presodi, kdaj nastane v kmetijstvu tako lelc.vno razmerje med g^podarjem in njegovo družino. Nikoli. V fom ozira jo za vsakega človeka, kateri pozna količkaj razmere pri nas, jasno, da ne snadajo mlatilnice na gepelj pod to okrožnico.
Nekoliko težje je vprašanje glede zavarovanja oseb, ki so zaposlene pri mlatilnicah z motorjem.
Tukaj pa moramo razločevati:
1. Zadružne mlatilnice; 2. mlatilnice zasebnikov.
Zadružnild si nabavijo mlatilnico na motor Iz gospodarskega stslišpa, ker ne zmore poedfni »oliko vsote, katera je potreba za nabavo take mlatilnice: pa četudi ima denar, b; bila potrata, da bi izdal kmet toliko denarja, razun če Ima namen, da bo mlatil h?<fl pri svojih tovariših.
Zadružniki si torej nabavijo mlatilnico v medsebojno pomoč, izkljnčujejopa vsako pridobitno dejanje. S pravnega stališča so pa zadrižnikl itak lastniki mlatilnice in bi ne smeli spadati pod zavarovanje.
Pri zadružnih mlatilnicah so stalno zaposlene tri osebe največkrat pa samo dve: strojnik in polagatelj snopov. Drugače pa zopet vsak kmet dela s svojo družino; kvečjemu se zmenita dva soseda ter eden drugemu pomagata. Tako odvTačilo dela pa zoret ni nikako pridobitno delo. K temn pa še pripomnimo, da preti v smteln 9 6, |
zakona zav delavcev 6 odstavek nevarno* od pogona ie strojniku in pola»atelh, sn pov; za ostale je pa nevarnost manjša w kor za mlatiče, kateri mlatijo na podi. cepci.	®
Pri zasebnih mlatilnicah bi se še da! zago\arjati omenjena okrožnica pri mlatil8 nicah na motor. Pa tudi tukaj le v tem slu' čaju, kjer so s t a 1 n i zaposlenci tudi ostal« osebe, poleg strojnika in polagateija sno pov. V naših krajih opravlja ostala dela večji del sam kmet s svojo družino. Ce bi bile oblasti uvidevne, bi morale tudi v tem slučaju priznati, da spada pod zavarovanje le ožje služabništvo pri mlatilniei.
Okrožni urad ljubljanski hoče izvesti zavarovanje po črki.
Baje je zavaroval že okoli 500 mia-tilnic.
Mi svetujemo našim kmetovalcem tole:
1.	Vsako naznanilo o zavarovanju mil. tilnire na gepelj oziroma plačilni nalog a plačilo prispevkov naj dotifoik takoj vrne s protestom, da ni podvržen zavarovanju ker opravlja mlačev sam s svoj« družino, V dokaz naj priloži tozadevno izjavo pristojnega ob. urada.
Podobno naj napravijo zadruge.
2.	Za ostale mlatilnice naj posreduje Jug. kmečka zveza pri osrednjem uradu za za- arovanje delavcev v Zagrebu. Razloži
j naj položaj našega ljudstva, ki se popolnoma razlikuje od razmer v Slavoniji in Ca-natu — za te kraje je predvsem namenjena ta okrožnica — in naj izpesluje, da dobi Orožnemu uradu v Ljubljani takoj navodila v opisanem smislu.
Ce bi Zagreb prošnjo odbil, kar pa ne verujem^, naj se pa odstopi celi zadeva ministr-tvu za socialna politiko v Bclgrauu.
Denar,
g Iradni kurzi za julij. Finančno mi-nisfr-tvo ie izdalo sledeče uradne k'ine: Napoleondor Din 219, turška lira Pili 249.50, anerleški funt Din 275. dolar Hiti 56.55, kanadski dolar Din 56.50, nemška marka Din 13.45, poljski zlat Din 7. šiling avstrijski Din 8, francoski frank Din 1.62, švicarski frank Din 10.95. italijanska lir* Din 2.04. belgijski frank Din 1.63, hoiand-ski goldinar Din 22.70, rumunski lej Din 0.24, bolgarski lev Din 0.40, danska krcna Din 14.90, švedska krona Din 12.50, norveška krona Din 12.50, španski pezet Din 9. grška drahma Din 0.70, češka krona Din 1.68, 10.000 mažarskih kron Pin 7.95.
g Cene rlatrga in srebrnega denarja-Koncem junija t. 1. so veljale sledeče cene: avstrijski dvaisetkronski zlatnik Dm 226—228, srbski dvajsetdinarski zlatu« Din 214—216; srebrna avstrijska krona Din 4.45—4.77, srebrni avstrijski goldinar Din 11.80—11.91.
Cene.
g Ljubljanska blagovna borza. Cene na žitnem trgu pokazujejo padajočo tendenco, ki Jo niso mogle omajati niti silne po* vodnji prvih dni tega meseca, ki so zadele najrodovitnejše pokrajine naše države. J" ljubljanski borzi se je nekoliko živahnejše kupčevalo in prodajalo blago po 1W W
vagonskih pošiljkah po teh-lo cenah: Pšenica stara bačka 76 kg težka na nakladalni postaji Din 310, pšenica nova bačka za avgust Din 262, koruza Din 165, koruza v Ljubljani Din 200, ječmen letni Din 170, oves rešetani Din 195, otrobi drobni Din 110, otrobi srednji v Domžalah Din 150, ajda domača Din 255, proso rumeno Din 217.50, fižol beli banatski Din 165, fi-ol mandalon v Postojni Din 280. riž splen-dor v vrečah v Ljubljani Din 690.
g Tržišče z lesom. Kupčija z lesom je se vedno bolj mrtva. Povpraševanja je malo po stavbnem lesu, nekaj več po drveh. Za kubični meter lesa se je plačevalo: Deske (smreka, jelka) I., II., III. monte na meji Din 500, isto na nakladalni postaji Din 450; smrekovi hlodi L, II., franko namembena postaja Din 240, na nakladalni postaji Din 190; brzojavni drogovi (smreka, jelka bor) obeljeni franko meja l)in 300 za komad, krajniki 4 m dolgi na meji, tekoči meter 0.50; celulozni les od 1-7 m dolg na meji Din 250; bukova drva suha na nikladalni postaji Din 18, hrastova meterska drva na meji Din 18 za 100 kg.
j Položaj na tržišču jajc. Produkcija jajc je v zadnjem času precejšna, medtem ko je povpraševanje bolj šibko. Izvoz naših jajc slab, ker Švica malo kupuje in se ili (udi v Londonu vsled rudarske stavke nanj porabi. Švica plačuje 130—132 švic. rankov za zaboj, Dunaj 11—13 grošev za oinad, London 8 šilingov za 120 komadov. Nakupna cena v naši državi je 0.70— ).75 za komad.
g Gospodarska zveza v Ljubljani noti-a ledeče neobvezno cene: za gnojila rud-inski superfosfat 16%, vreče po 50 kg ali 100 kg 96 Din, tomaževa žlindra 18%, vre-e po 100 kg 140 Din; za cement v juta rečah, splitski ; Titan« ali »Salona« 62 di-larjev; cene veljajo pri odjemu original-lih vreč; pri vagonskih pošiljkah se cena irinierno znižajo na franko vsaka postaja, (rmila: klajno apno v vrečah po 50 kg po \ Din, pri manjšem odjemu 5 Din, lanene ropine po 3.40 Din, otrobi drobni 1.60 Din, »trobi debeli 2.05 Din. Semenska ajda, siva ili črna po 3.50 Din za kilogram, semenska 'epa po 18 Din, detelja inkarnatka 10 Din, letelja črna 23 Din, detelja lucerna 23 di-larjov. Vinogradniške in kmetijske potrebne: galica modra po ceni 7.50 Din, žvep-o Floristella dvojnorafinirano po 3.30 cli-'ar ev za kilogram. Trierji (žitni čistilniki mJko Heid) znak IA 2400 Din. znak IB 300 Din, gepeljni na 36 obratov 3500 Din, a 24 obratov 2500 do 3000 Din, slamorez-ica na motor 4000 Din, okopalniki 1000 >m, ročne slamoreznice 1600 do 3000 Din, tiskalnice za grozdje 1500 do 2000 Din, "lini za sadje 1920 do 2800 Din, reporezni-e 450 Din, robkači za koruzo 1400 Din, lngi železni 500 Din, gnojnične sesalke do 1000 Din. Poleg tega so na razpolaga bodete zadovoljil! z res dobrimi
vrvarskimi izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
Ivan N. Adami i
Mubljana, Sv. Petra cesta 31
al1 Podružnicah « Mariboru, Vetrlnjska 20 ter Kamnik, Sutna 4.
go vsakovrstni poljedelski stroji, kakor vodne sesalke, čistilniki (pajtelni), brane, brzoparilniki, brusi za kose itd.
g Stanje letine. Zadnja deževna doba je bila skrajno neugodna za žita, ki so vsled prevelike mokrote in hladnega vremena ter neviht polegla. Tudi zoritev se je /jiatno zakasnila, ker ni bilo solnca in toplote. K temu so prišle še številne po-vodnji v raznih krajih države, ki so povzročile ogromno škodo. Vzlic vsem tem neugodnim vremenskim prilikam se pričakuje povoljna letina, ki je tudi zelo vplivala na žitne cene, ki so v zadnji dobi znatno nazadovale. — Žetev ječmena v Macedoniji je bila že v drugi polovici junija v polnem teku in temu je sledila tudi v Srbiji. Po dosedanjih vesteh je ječmen boljše kakovosti kakor lani. Tudi pri nas se je začetkom tega mesca, v kolikor ni oviralo deževje, začela žetev ječmena, ki je pa le zadovoljiva. — T r a v e še mnogo stoji in seno leži pokošeno, ne da bi ga bilo mogoče spraviti suhega pod streho. Deževno vreme prvih dni tega meseca je zelo pokvarilo kakovost krme. — Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini je vzlic mokremu in mrzlemu vremenu še precej ugodno. Tudi redki nasadi poznega hmelja, v katerih se je proti peronospori škropilo, kažejo do-sedaj bujno rast. Obrambno delo proti hmeljski stenici je imelo najboljši uspeh. V predprodaji se hmelj ponuja brezuspešno po 60 Din za 1 kg. — Pridelek č e -špelj vSrbiji se letos ceni okrog 3000 do 4000 vagonov, v Bosni pa okrog 1000 vagonov. Zanimanje inozemstva za naše češplje je majhno, vendar so izgledi kupčije povoljni, ker inozemstvo nima starih zalog. Zlasti se računa na Nemčijo in če-hoslovaško, kjer bo slaba sadna letina. — Opij v južni Srbiji. Trgatev makovih cvetov v Macedoniji se je že pričela. Produkcija je po cenitvah za polovico manjša od lanske in dosega 50—60 ton. Stari opij je dražji kakor novi, ker je kvalitetno boljši. Iz Soluna je prispelo že več interesentov. — M e d. Od vseh strani dežele se množijo glasovi, da bo letos malo medu. Mrzlo in deževno vreme je zelo škodovalo cvetju ne samo sadja ampak tudi drugih rastlin. Zelo malo je rojev. Zato bo tudi letošnja produkcija medu manjša, kar bo pognalo cene navzgor.
^azno.
g Dvodnevni poletni sadjarski in vinogradniški tečaj. Dne 1. in 2. avgusta t. 1. se vrši v drž. trtnici v Bršlinudvodnevni sadjarski in vinogradniški tečaj. Tečaj je namenjen predvsem mlajšim sadjarjem in vinogradnikom. Pouk bo praktičen. Poučevalo se bo: o podlagah sadnemu drevju in vinski trti, o poletnem cepljenju (cepljenje v stranski zalubad, okulacija itd.), zatiranje najhujših škodljivcev in bolezni na sadnem drevju in vinski trti z najnovejšimi sredstvi itd. Za oddaljene in ubož-nejše bo poskrbljeno tudi s hrano in pre-
nočiščem in sicer brezplačno. Na tečaj se je priglasiti d o 26. j u 1 i j a t. 1. pri upra-viteljstvu drž. trtnic v Novem mestu (glavarstvo).
g Okrajna obrtno-gospodarska razstava v Ormožu od 8. do 15. avgusta 1926 po sledečem sporedu: Otvoritev obrtne razstave v nedeljo, dne 8. avgusta ob 9. uri, razstave konj noriške in belgijske pasme isti dan ob pol 12. uri, razstave govedi pincgavske pasme v pondeljek dne 9. avgusta ob 10. uri in razstave žlahtnih vin iz ormožkega okraja z vinskim sejmom v torek dne 10. avgusta 1926 ob 10. uri.
Obrtna razstava traja ves teden; ostale pa le enodnevno.
Legitimacije za polovično vožnjo so dobe v Sloveniji pri vseh podružnicah Slavenske in Krediine banke ter tobačnih zalogah; na Hrvatskem pa pri podružnicah Prve hrvatske štedionice. Legitimacija stane 15 Din.
g Srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejema prošnje za vpis v to šolo do 15. septembra t. 1. Pouk prične 1. oktobra. Lastnoročno na celo polo pisano prošnjo za sprejem, ki vsebuje prosilčev točen naslov, je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v -Mariboru. Prošnjo je kolkovati z Din 5 in priložiti 20 Din.
g Okrajna živinorejska odbora za sod. sejah dne 12. oz. 13. junija sprejela sledečo okraja Radovljica in Kranjska gora sta na resolucij o I, ki se je predložila vsem merodajnim činiteljem.
>Že izza leta 1916, t. j. celo desetletje trpi živinoreja sreza Radovljica zelo občutno škodo vsled popolnega pomanjkanja živinske soli. Podpisani odbor, kot kot organizatorični in strokovni zastop živinorejcev tega sreza, poudarja, da je po-Idadanje živinske soli goveji živini po modernih načelih živinoreje tudi v normalnih krmskih razmerah zelo potrebno, naravnost odločujoče za uspehe reje, ne glede na to, da je dodajanje soli živalim ob slabih krmskih letinah (suša i. dr.) naravnost predpogoj za količkaj normalnejšo rejo živine. Osobito za celi srez Radovljica obstoja nujna potreba, pokladati živinsko sol živini vsako leto, ne glede na kakovost pašne letine — tudi na planinah in sicer pri govedih in ovcah. Poudarjamo, da obstoja to naše« mu gospodarstvu škodljivo razmerje že deset let in da je tozadevna odpomoč že skrajno nujno potrebna. Ker trpi vsled toliko* letnega pomanjkanja živinske soli naša živinoreja zelo občutno, prosimo vse mero-dajne faktorje, da se nemudoma zavzamejo za takojšnjo in stalno preskrbo živinske soli.«
Ker trpi živinoreja cele Slovenije radi' pomanjkanja živinske soli, priporočamo, naj se zavzamejo za stvar vse kmetijske organizacije cele Slovenije.	S.
Dobro in poceni
se kupuje v manulaklurni trgovini A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10
s\
»DOMOLJUB« 1920
Stev. 28.
Preizkušajte mirne duše najprej vsa mila l - Naposled se boste odločili vendar le za Elsa-mila.
T« mila zdravja in lepote niso samo prijetno di-
šeča in močno se peneča toaletna mila, ampak
imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene, dobro delujoče sestavine, ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. Ono store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 5 vrst kisa mil. Elsa lilijino mlečno milo, Elsa glicerinsko milo,

Tudi stara mati
si ogleda zlato milo, katerega priznano nedosegljivo kakovost in stedljivost pri uporabi se splošno hvali. To je pristno
Zlatorog terpentinovo milo
Isi napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega vsebuje pa vsak tisoči komad
pristni zlatnik po 10 frankov
KOVAŠKEGA VAJENCA, krepkega, zdravega, sprejme takoj Iran Kogovšek, Dravje 109, |>. Št. Vid nad Ljubljano.
-
7latnilfO v Zlatorog - terpentinovem milu &9 (■ItillillvC uasli dalje: Marjana Kavčič, Gode-šič pri Škofji Loki: Marija Lapornik, Celje; Ana Rupert, Ljubljana, Knezova ul. 27; Amalija Winter, posestnica, Boštanj pri Sevnici; A. KonifJ, gostiln,, Kočevje; Roza Peterca, Ljubljana—Vič 19; Franč, Drstvenšek, grad Turn pri Velenju; Pavlina Pol-zovič, Sarajevo, Aleksandrova 58; Zora Gerovac, Sarajevo, Koroščeva 17, Pepica Balog, Lukarišič, kraj Dugog sela; Katarina Hribar Bjelovar; Vilma Pfal, Zagreb, Kukovičeva ul 7; Zorka Firlt, Zagreb, Slovenska ul, 13; Hermina Hrvatič. Klanj »C.
Pncpctvn M proda v lepem in promet, kraju rildCdiVU zaradi bolezni, Obstoji iz velike lepe hiše, v kateri je gostilna in mesarija, vsa postranska poslopja, njive, travniki in gozd. Cena po dogovoru, ker se tudi lahko vsa premičnina odkupi; vse v najboljšem stanju. - Ponudbe na upravo »Domoljuba« pod; »Prilika« Stev. 4721.
llfanPP za Pekovsko obrt se sprejme, -UUCIiCU Pogoji: starost nad 15 let, osebna poštenost in teles, krepkost. - Povpraša se v pekariji Gabriele žužek, Ljubljana, Florijanska ulica št. 8.
Hfllf) znam> »Adler«, dobro ohranjeno, se ugod. l\UlU proda. - Poizve in ogleda se lahko vsak d&n r Radovljici itev. 24.	4659
Elsa boraksno milo, Elsa milo za britje, Elsa ka. transko ali šair.pon uiilo, Za preizkušnjo 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti vnaprej poslanemu denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). - Naročila nai lekarnarja Eugen V- Faller, Stubica Donja, Elsa trg št. 16, Hrvatska.
1
7AT4VAI A I'"0 m- 0° ''olgl, niiike-/'iL.rt. p(|lnl b0i('7.ai preminul naš dragi sin. oziroma brat, gospod
LOJZE ŠEK
v 39 letu ftliirosll. Njegovo »omeljbke ostanko smo položili S. julija k večnoinu počitku, - Za-hvaljujomo so vsom, ki so ineil Iioloznijo 7. obiski lajšali njoimi in nmn Irptjoiije, in ki so prišli, iln na spremijo na njegovi zadnji poti. -i'osolma zalivala častili duhov',čini. aredtAkoinu o • ovskemii in orlUkeinu oilsoku, načelniku sro-ii; !;oga Orla r.n njegove ganljive poslovilno bn-sid:', domačemu oerkvenainu povskoinu zboru za |-,M"Uive žnloslink-o In vsem onim, ki so darovali ; n I i k o vonjev ali na ta alt oni način skušali lujiiitl nenadomestljivo izgubo.
Sv. MlkUvI pri Ormožu, R. julija 1M6.
Žalujoča rodbina ČEKOV A
r.iino .••HjhoijSi	ssr®*! in kolesa
48 rodbino, obrl in industrijo so lo
los. Peteimca
'^ffi^iaM	Critiner, A«icr
Najnižje cene! Tudi ua obrokel
LiuMiaiia
bijzu Prešernovega spomenika. ^^pMsJ pouk v vezenju brezplačno.
Večletna garancija. «5« i.-Mma&z^a^vrjztBasiuiMt
Francoska lin .s, Cie. 6ie. Transatlani:qu3t
IIavre-Kewyork, samo 6 dni čez morje
dobra hrana in pijača brezplačno, de. Chargeurs Reunis, Sud Ailantique,
in Transport Mariiimes za po- :■•:- '•<•. v južno Ameriko, Avstralijo, Argentin jo lo Karado.
Tozadevna pojasnila in vo».ne listke daje
zastopnik
toan Kraker
Ljubljana
(olodnorska ul. 35.
takoj sprejme Josip Furlan, krojaški mojster, Studencc - Ig 29 pri Ljublj.
Ne zamudite prilike!
Dobro idoča gostilna in trgovina v prometnem kraju v Sloveniji se zelo ugodno proda. Pri hiši je nekaj posestva in vsa gosp. poslopja. - Več se izve pri upravi »Domoljuba« pod šter, 4717.
9:a usnjarsko obrt se sprejme, UIUSLL _ IVAN JEGLIČ, usnjar, Grosuplje.
Ml ATII NIPF lastnega izdelka - različni mi_M I ILDII/C. BENCIN-MOTORJI - posamezni DELI za poljedelske STROJE ter POPRAVILA istih izvršuje po konkurenčnih ccnah
ANTON KREMŽAR, št, Vid nad Ljubljano,
1-17(11 za prehrano in krmo nudim, dokler traja I IC.UI zaloga, od 125 do 300 Din za 100 kg. --Na zalogi imam tudi: koruzno MOKO za krmo po 200 Din, pšenično MOKO po 250 Din za 100 kg,
FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta 3i,
trgovina z žitom, moko, semeni in dežel, pridelki'