netilka 39 • leto XXXVII • cena 12 din	Celje, 29. septembra 1983
HOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Od zraka živi vse in vse ga vdihava
Varstvu svojega okolja namenjamo vse večlo skrb. Kakšni so v regiji dosežki, pa v
temi tedna.
»V zaostrenih gospodar-
jih razmerah smo uspeli
ohraniti in na nekaterih po-
bočjih tudi izboljšati ob-
stoječe stanje v našem oko-
lju, kot ugotavljamo na
osnovi rednega spremljanja
Kakovosti zraka v spodnji
plasti atmosfere, pitnih in
tekočih voda, kot tudi pri
rabi in izrabi odprtega pro-
stora in varstvu kmetijske
zemlje.«
Verjetno si tudi največji
optimisti niso upali misliti,
da bi se v treh letih po spre-
jetju družbenega dogovora o
varstvu okolja v občini Celje
lahko tako glasil uvodni od-
stavek v poročilu celjskega
izvršnega sveta. Pa vendar
so rezultati pri uresničeva-
nju tega družbenega dogovo-
3 povsem otipljivi.
V pogledu varstva zraka so
v Celju zmanjšali emisije
:veplovega dioksida tako na
področju industrijske cone,
kot tudi v nekaterih predelih
samega Celja. K temu so pri-
pomogli poleg splošnih na-
x>rov racionalnejšo porabo
energije, predvsem Cinkar-
na, LIK Savinja, samouprav-
na stanovanjska skupnost,
Komunala Celje in številni
posamezniki, lastniki stano-
vanj in hiš. Ob obratovanju
novega kislinskega obrata je
Cinkarna poskrbela za
spremljanje imisijskega sta-
nja v okolju. Tako sta bili po-
stavljeni dve kontrolni mest-
ni postaji: na Aljaževem hri-
bu in na Dolgem polju, v si-
stemu kontrole pa sta še me-
rilno mesto v Miklošičevi in
občasno tudi v Spodnjem
Bukovžlaku. Upoštevaje vse
redne in občasne meritve je
Hidrometeorološki zavod
Slovenije pripravil novo po-
ročilo.______
Dnevni potek onesnaže-
nja je v stanovanjskih pre-
delih podoben kot v drugih
mestih. Večerni maksimum
v industrijskem predelu ni
izrazit, dnevna pa sta izrazi-
ta med 8. in 11. uro dopol-
dan ter 17. in 21. uro zvečer.
Najvišje koncentracije S02
so na Aljaževem hribu in na
Dolgem polju, kjer se več-
krat pojavlja prekomerno in
tudi kritično onesnaženje
zraka, kot na primer v centru
mesta, ali v sami industrijski
coni. Neposredno vplivajo
na visoke koncentracije na
Aljaževem hribu emisije iz
Cinkarne, medtem ko je
vzrok za prekomerno one-
snaženje na Dolgem polju
pogojen tudi s kotlarno in
kurišči v soseski. Za preko-
račevanje dupustnih imisij-
skih koncentracij v Spod-
njem Bukovžlaku pa se ugo-
tavlja izključno, vzrok v še
vedno prevelikih emisijah iz
Cinkarne. (Temo tedna na-
daljujemo na 5. strani)
Sejem orti v Celju
presegel pričakovanja
Ogledalo si ga je preko 130.000 obi-
skovalcev. Stran 2.
Sreča se včasih ne pusti kovati
Ivanu in Mariji Hostnik iz Zibike je življenje obrnilo
hrbet. Stran 12.________
Nekoč je bilo v Pot/sredi drugače
Obiskali smo 91-letno najstarejšo krajanko Marijo Mo-
škon. Stran 24.
letina jabolk nad pričakovanji
V nedeljo so na Mirosanu obrali zadnja jabolka za ozimnico. Sprva je kazalo, da bo letina
slaba, sedaj pa, ko so končali, se je izkazalo, da so se v svojih predvidevanjih ušteli.
Namesto predvidenih 200 vagonov jih bo kar petdeset več. Zanimivo je, da bodo v tem
j^nu nekaj jabolk izvozili v Nemčijo, cena pa je boljša kot na domačem tržišču. Za
l^imnico gre prodaja dobro, tudi pri tistih sortah, ki ob obilnih letinah niso šle. Na sliki: Pri
^diščenju jabolk za izvoz.	T. TAVČAR
Socialno varnost zagotavlja
le delo in njegovi rezultati
Pomoč le tistim, ki z delom ne morejo ustvariti dovolj
Delavci in občani si mora-
jo s sedanjim in minulim
delom zagotavljati čim viš-
jo raven socialne varnosti.
To je temeljno načelo aktiv-
ne socialne politike, za ka-
tero se zavzemajo tudi v
celjski občini.
Ze v preteklosti je bilo
sprejetih vrsta sklepov, po
katerih socialnih razlik v bo-
doče ne bomo opravljali z ve-
čanjem števila tistih, ki pre-
jemajo različne oblike social-
no varstveni h pomoči. Zato
mora socialna politika nujno
postati sestavni del celovite
razvojne politike, zaenkrat
pa v celjski občini še vedno
40 odstotkov delovnih orga-
nizacij socialne problemati-
ke ne obravnava načrtno, le
11 odstotkov pa jih obravna-
va ob zaključnih računih.
Brez dvoma pa je to eno
ključnih meril za ocenjeva-
nje uspešnosti organizacije
združenega dela.
Le z večanjem produktiv-
nega dela, boljšo delitvijo
dela ter z vzpodbudnim na-
grajevanjem proizvodnega
in intelektualnega dela, lah-
ko zagotavljamo ravnotežje
med gospodarskim in social-
nim razvojem. Da rešitev
problemov na socialnem po-
dročju ni v draginjskih do-
datkih niti v socialnih karti-
cah, so poudarili tudi na seji
predsedstva občinske konfe-
rence SZDL, podobno je bi-
lo tudi mišljenje izvršnega
sveta skupščine občine.
Kljub temu pa bo treba v
vseh organizacijah združene-
ga dela in v krajevnih skup-
nostih izdelati podroben pre-
gled o socialnem stanju
vseh, saj bo nadaljnje zviše-
vanje cen brez dvoma marsi-
koga ogrozilo.
Pri spremljanju socialne
politike je še vedno precej
težav, ker skoraj ni pravih
podatkov. Da bi bolje pozna-
li vsaj prejemnike socialno-
varstvenih pomoči, se v Ce-
lju zavzemajo za čimprejšnji
prehod enotne skupne evi-
dence prejemnikov na avto-
matsko obdelavo podatkov,
ki lahko k prizadevanjem v
združenem delu in krajevnih
skupnostih doda svoj del za
učinkovito ukrepanje.
MILENA B. POKLIC
Tehniška šola
se bo
imenovala po
Josipu Brozu
Titu
Tak sklep je sprejelo
predsedstvo občinske
konference SZDL v Ce-
lju in je tudi v skladu s
programom obeleževa-
nja imena in dela Josipa
Broza Tita, ki ga je v Ce-
lju sprejel svet za ohra-
njanje in razvijanje re-
volucionarnih tradicij in
spomeniško varstvo pri
OK SZDL Celje v letu
1980.
Pobudo za imenovanje
je dala tehniška šola, ki
je s svojim dosedanjim
delom in razvojem še po-
sebno z uveljavljanjem
usmerjenega izobraževa-
nja in z napori na vzgoj-
noizobraževalnem po-
dročju za nadaljnji go-
spodarski razvoj Celja in
celjskega območja v ce-
loti upravičila tak pred-
log. Šolo bi naj poimeno-
vali po Josipu Brozu Ti-
tu prihodnje leto za dan
mladosti, ko bo šola
praznovala 25-letnico
obstoja.	D M
Pogrešamo
stalno skrb za
delo mladine
Na celjskem območju smo
doslej pogrešali stalno skrb
za delovanje mladine. Pivi
korak naprej so v torek nare-
dili skupno člani medobčin-*
skih svetov zveze komuni-
stov in zveze socialistične
mladine na pogovoru o ak-
tualnih vprašanjih položaja,
družbenopolitičnega organi-
ziranja in delovanja mladih v
okviru priprav na sejo cen-
tralnega komiteja ZKS.
Razprava je pokazala na
vrsto slabosti tako znotraj
same mladinske organizaci-
je. ki se počuti odmaknjena
na stranski tir. kot tudi zveze
komunistov, ki niso našli
svojega mesta niti znotraj
mladinske organizacije niti v
odnosu do nje. Kljub celo
povsem različnim pogledom
na probleme, kljub različnim
interesom, pa je pot za njiho-
vo razreševanje odprta in
oprta na medsebojno spoz-
navanje stališč in poenotenje
skupnih prizadevanj. Le ta-
ko bo tudi mladina lahko po-
stala enakovreden del druž-
benih prizadevanj, kar je še
kako pomembno ravno pri
doseganju ciljev gospodar-
ske stabilizacije.	mrp
2. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
Sejem obrti v Celju presegel pričakovanja
Ogledalo si ga je preko 130.000 obiskovalcev
Šestnajsti mednarodni se-
jem obrti v Celju je povsem
uspel. V času od 16. do 25.
septembra si ga je ogledalo
130.000 obiskovalcev, kar je
še za 10.000 več od lanskega
rekordnega števila. Skla-
dno s številom obiskoval-
cev in razstavljenih izdel-
kov pa je zrasla tudi kako-
vost in zahtevnost vsega, pa
naj gre za prikazane izdelke
ali pa za vrsto pomembnih
spremljajočih prireditev.
Enako velja tudi za sejem
kot poslovno središče drob-
nega gospodarstva. letoš-
nji sejem je ravno na po-
dročju poslovnega informi-
ranja naredil velik korak
naprej. Sejemski katalog so
dopolnili računalniško ob-
delani podatki o razstavlje-
nih izdelkih, korist poslov-
nih podatkov pa je okrepila
razmišljanja o stalni obliki
obveščanja kot osnovi še
večjega sodelovanja med
združenim in osebnim de-
lom.
V soboto okrog poldneva
si je sejem ogledal tudi pod-
predsednik Zveznega izvrš-
nega sveta, Zvone Dragan.
Ob tej priložnosti je dejal:
»Ce primerjam sejem pred
osmili leti, ko sem ga zadnjič
obiskal, moram reči, da je bil
dosežen velik napredek. Da-
nes praktično ni mogoče
prepoznati ponudbe, ki je
mnogo bolj raznovrstna, bo-
gata in domiselna. Zasebni
sektor in malo gospodarstvo
se odlično prilagajata našim
sedanjim gospodarskim te-
žavam. Tistim, s katerimi se
srečujemo na domačem trži-
šču in onim, ki jih imamo
zaradi restriktivnega uvoza.
Mislim, da se zelo dobro do-
polnjuje kompletna ponud-
ba v odnosu na tako imeno-
vano veliko industrijo in da
je treba z ukrepi ekonomske,
davčne ter razvojne politike
stimulirati razvoj celotnega
malega gospodarstva. Po-
trebno bo krepiti iniciativo
in čim bolj zmanjšati različ-
ne administrativne ovire, ki
preprečujejo razmah celotne
obrti, tako družbene kot za-
sebne. Lahko rečem tudi to,
da me preseneča zahtevnost
nekaterih proizvodov, ki so
tukaj razstavljeni, zlasti te-
hnična in tehnološka v ko-
vinsko-predelovalni in elek-
tro stroki, hkrati pa človek
najde tu marsikaj, kar veli-
koserijska proizvodnja ne
more ponuditi. Mislim, da je
prav to ena tistih vrednosti
tovrstne ponudbe, ki je ne
moremo nadomestiti z veli-
kimi organizacijami, tovar-
nami in podobnim. Čestitam
organizatorjem in mnogim
ustvarjalcem, ki so se na sej-
mu našli, velika udeležba in
zanimanje ljudi pa samo po-
trjuje dejstvo, da je celjski
obrtni sejem na pravi poti in
da je treba samo pogumno
naprej.«
Mirko Kolnik, direktor
Zavoda ŠRC Golovec: »V
teh šestnajstih letih je sejem
v svoji kakovosti in pomenu
rasel in lahko rečem, da je
letos dosegel svoj vrhunec.
Ko govorim o vrhuncu, mi-
slim na primerjavo s prete-
klimi leti. Tudi lani smo re-
kli, da je bilo s sejmom dose-
ženo vse tisto, kar smo z
njim pričakovali, danes pa
vidimo, da je bil v marsičem
boljši od zadnjega. Upamo,
da bo tako tudi prihodnje le-
to, da bomo zopet dosegli ne-
katere premike v kakovosti.
Veliko je bilo obiskovalcev,
ki so si ogledali letošnji se-
jem, vsi pa so si enotni v oce-
ni, da je tako po poslovni
plati kot na drugih področjih
dosegel veliko. Veliko je bilo
poslovnih dogovorov, razgo-
vorov, srečanj ob sejmu, po-
svetov, dogovorov med
drobnim gospodarstvom in
industrijo kot tudi drugih
spremljajočih prireditev.«
Sejem obiskal Franc Šetinc
Letošnji mednarodni obrtni sejem si je ogledal tudi pred-
sednik republiške konference socialistične zveze Franc Še-
tinc. Tovariš Šetinc je prišel v Celje v petek dopoldne, po
ogledu razstavnih prostorov pa se je z organizatorji sejma
zadržal v krajšem pogovoru. Osrednjo pozornost so name-
nih razvoju pogodbenih organizacij združenega dela, raz-
voju obrtnih dejavnosti in težavam, s katerimi se srečujejo
obrtniki pri uvozu strojev. Franc Šetinc je ob koncu pogo-.
vora pohvalil slovenske obrtnike, ki z veliko mero iznajdlji-
vosti zapolnjujejo vrzeli v proizvodnih programih naših de-
lovnih organizacij.
Besede v veter
Na celjskem območju
smo se dogovorili, da bo-
mo jeseni premaknili le
urne kazalce, ne pa tudi
delovnega časa. Da ne bo-
mo zgubljali besed ne ča-
sa za brezplodne razpra-
ve, smo tudi rekli. Ker je
vse jasno. Komu pa? To
se lahko sedaj spet upra-
vičeno sprašujemo, saj so
v številnih okoljih ob pre-
maknitvi ure premaknili
delovni čas. Menda gre za
čarovnijo in to tako moč-
no, da ji nihče ne more do
živega (tisti, ki se dogovo-
rov držijo, posamezni-
kom, za katere »to ne ve-
lja« zaradi pogojev dela,
prevozov na delo... in še
neskončne vrste, recimo
kar izgovorov).
Vse lepo in prav, dokler
odločitve posameznih or-
ganizacij združenega dela
tako ali drugače ne priza-
devajo vseh dnigih. Do-
kler so za vse zagotovljeni
ustrezni prevozi in
spremljajoče dejavnosti.
To so sicer večinoma kar
hitro in uspešno uredili -
podaljšali delovni čas v
vrtcih, uredili pogodbene
prevoze. Na nekaj pa pri
tem pozabljamo. Res ima-
jo delavci pravico odloča-
ti o dohodku, ki ga ustva-
rijo, vendar je ta tudi
družbena kategorija in ni-
komur ne more in ne sme
biti vseeno, če trošijo de-
nar za sicer nepotrebne
prevoze, za večje stroške
v družbenih dejavnostih.
Časi, ko bi si lahko privo-
ščili vse tako kot si želi-
mo, so že dolgo za nami.
Sicer pa - če sodimo po
dogajanjih, je vsaka bese-
da na temo delovni čas
vržena v veter. Pa še ta se
lahko mimogrede obrne.
MILENA B. POKLIC
V spomin na
12. oktober 1942
V	spomin na 12. oktober leta 1942 in na akcijo
pohorskega bataljona v Boharini in uspešen boj na
Rogli, praznujejo občani konjiške občine svoj praz-
nik.
Prireditve ob letošnjem prazniku se bodo pričele že
teden dni prej z odprtjem razstave o XIII. SNOUB
Mirka Bračiča in celovečernim koncertom Sloven-
skega okteta. Osrednja slovesnost bo naslednjega dne,
8. oktobra, s pričetkom slavnostne seje vodstev druž-
beno-političnih organizacij in zborov skupščine ob-
čine v domu kulture v Ločah. Ob tej priložnosti bodo
podelili najvišja občinska priznanja in nagrade 12. ok-
tober, podelili domicil 3. bataljonu 3. brigade VDV in
nagrade »inovator 83«. V kraju bodo ob 12. uri odprli
modernizirano proizvodnjo tkalnice Comet -tozd ope-
karne Loče, in dom krajanov ter gasilski dom in trgo-
vino v Draži vas.
Prireditve v počastitev praznika se bodo nato vrstile
še tja do 16. oktobra, ko bodo 110-letnico svojega ob-
stoja počastili konjiški gasilci, teden dni prej pa bodo
biserni jubilej društva praznovali gasilci v Draži vasi.
Med pomembnejšimi prireditvami velja omeniti
predvsem otvoritev večih odsekov novih cest, kar bo
za ljudi v teh krajih najlepše darilo ob prazniku. Tako
bodo v ponedeljek 10. 10. predali namenu modernizi-
rano cesto Konjiška vas-Tolsti vrh in gozdno cesto
Tolsti vrh-Kamna gora. Naslednji dan bo slovesno ob
predaji ceste Loče-Kraberk, v četrtek, 13. oktobra pa
na cesti na Vešenik.
V	petek, 14. oktobra bodo predali namenu moderni-
zirano cesto v Sp. Grušovju in odprli nove otroške jasli
v Slovenskih Konjicah.
Ob vseh teh prireditvah, ki pomenijo še korak naprej
v razvoju konjiške občine, se bodo v času praznovanja
zvrstile še številne športne in kulturne prireditve.
MATEJA PODJED
Se uresničiti moramo, kar
je o osebnem delu napisano
Posvetovanje Zvezne konference SZDL o uresničevanju
razvoja osebnega dela
Z razvojem drobnega go-
spodarstva, še posebej pa
osebnega dela, lahko stori-
mo veliko za gospodarsko
stabilizacijo. O nuji tega
razvoja je bilo izrečenega in
napisanega že veliko, začr-
tano politiko pa je treba tu-
di uresničevati. To je poka-
zal tudi posvet Zvezne kon-
ference SZDL, ki ga je prejš-
nji teden v Celju vodil Mar-
jan Rožič, član predsedstva
zvezne konference SZDL.
Delovni razgovor, na kate-
rem so sodelovali predstav-
niki republiških in pokrajin-
skih konferenc SZDL, orga-
nov in ustanov od federacije
do občinskih skupščin, je
pokazal na področju osebne-
ga dela sicer razvoj, a ta je
med posameznimi republi-
kami in občinami znotraj
njih silno neenakomeren, ta-
ko da ni razlogov za zado-
voljstvo. Osebno delo kot se-
stavni del družbenega dela
in samoupravljanja še vedno
ovirajo tako nevzpodbudna
davčna politika, ki ne spod-
buja vlaganj, kot tudi težave
pri zagotavljanju poslovnih
prostorov, skromne carinske
olajšave za zdomce, prenizke
vrednosti za uvoz reprcma-
teriala, težave pri zagotavlja-
nju kreditov za osnovna in
obratna sredstva, velike ob-
veznosti do samoupravnih
interesnih skupnosti, pa tudi
čisto idejna vprašanja. Rav-
no zadnja so na posvetu oce-
nili kot odraz birokratizacije,
saj dileme, ali bomo razvijali
osebno delo ali ne, pri nas ni.
Razlogi za hitro bogatitev z
osebnim delom so v nerazvi-
tosti osebnega dela. Z vzpod-
bujanjem osebnega dela, po-
večanjem ponudbe in kon-
kurence, bodo ustvarjeni tu-
di normalni ekonomski
odnosi.
Pri vseh zagatah osebnega
dela je izhod v iskanju skup-
nih rešitev. To velja tudi za
povezovanje družbenega in
osebnega dela. K temu pa je
tudi tokratni posvet dodal
svoj delež. S posvetovanja
bo zaključke pripravil zvezni
komite za energetiko in in-
dustrijo in poskrbel preko
svojih organov, da se uresni-
čijo tisti, ki so v zvezni pri-
stojnosti, republiške in po-
krajinske konference SZDL
pa so odgovorne za uresniče-
vanje na njihovih ravneh.
MILENA B. POKLIC
Začeli s prireditvami za
velenjski občinski praznik
V velenjski občini bodo 8.
oktobra praznovali občin-
ski praznik v spomin na noč
iz 7. in 8. oktober, ko je sku-
pina partizanov leta 1941
napadla Šoštanj in ga kot
prvo slovensko mesto v ča-
su II. svetovne vojne za ne-
kaj ur osvobodila.
Prvo prireditev v sklopu
letošnjega praznovanja so
pripravili že v petek, 23. sep-
tembra, ko so v Zavodnjah
nad Šoštanjem pripravili že
deseto malo Napotnikovo
galerijo. V njej sodelujejo šo-
larji, ki svoje izdelke izdelu-
jejo iz lesa.
S prireditvami bodo nada-
ljevali v ponedeljek, 3. okto-
bra, ko bodo v avli skupšči-
ne občine Velenje pripravili
razstavo domačih obrtnih iz-
delkov, ob 17. uri bo v osnov-
ni šoli Miha Pintar Toledo
razstava male Napotnikove
galerije iz Zavodenj, zvečer
pa še premieri domačega fil-
ma Mah na asfaltu v Šošta-
nju ob 17,30 in Titovem Vele-
nju ob 20. uri.
V sredo bo otvoritev nove-
ga vrtca v prostorih dijaške-
ga doma, v četrtek proslavi-
tev dokončanja toplifikacije
v KS Desni breg, v petek
otvoritev obnovljenih pro-
storov NAMA - ERA in otvo-
ritev Kidričeve ceste s pod-
hodom do nove pošte. V so-
boto, 8. oktobra, bo dopol-
dne mednarodni balinarski
turnir in strelsko tekmova-
nje, ob 9. uri pa slavnostna
seja skupščine občine Vele-
nje s podelitvijo občinskih
nagrad in priznanj. Dopol-
dne bo tudi žalna komemo-
racija pri spomeniku talcev v
Šoštanju in otvoritev vodoo-
skrbnega sistema Ljubija na
Grmovem vrhu v Florjanu. S
tem bo rešen problem pitne
vode v velenjski občini, v
nedeljo, 9. oktobra, bo otvo-
ritev asfaltirane ceste v Belih
vodah, odkritje spomenika
padlim borcem in razvitje
prapora krajevne organizaci-
je ZZB v Belih vodah. Na
Trebeliškem bo tekmovanje
v motokrosu za pokal Tito-
vega Velenja in popoldne za-
ključek delovne akcije pri iz-
gradnji toplifikacije v KS
Konovo. V sredo, 12. okto-
bra, bo v avli skupščine obč1'
ne Velenje otvoritev razstav'e
inovacij in podelitev pri2'
nanj inovatorjem ter v sobo-
to, 15. oktobra, še IV. sreča;
nje slovenskih pionirji
Mladi gasilec v Titovem Ve-
lenju.
TONE VRAB1
11. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 2. do 9. novembra
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 3
zadovoljni z dosežki zlatarjev
lahko zapišemo ob
17. zlatarske razsta-
predvsem to, da je tudi
vf' at uspela. Vsi izdelki so
'leteli na velik odziv,
^vsem pa srebrni nakit
f n)iade, ki prihaja iz Zla-
Celje. Razgovor s po-
mniki je ponudil nove za-
razstava pomeni
lturni dogodek, za zlatar-
no razstavo pa velja to še
! sebej,« pravi Anica Ber-
>z, predsednica odbora za
ripravo zlatarske razstave,
priznanja so dobili tisti, ki so
.jji najbolj prizadevni in so
ookazali največ spretnosti in
domišljije pri oblikovanju
jernenitih kovin in izdelo-
Lpju nakita. Skoraj vse na-
pade so ostale v Celju, in
pomenijo spodbudo za na-
(jaljne delo.
Razstava je bila dobro obi-
skana iz vseh delov Jugosla-
vije, kar samo potrjuje trdi-
tev, da je razstava praznik ju-
goslovanskega zlatarstva. Iz-
delki Zlatarn Celje so doži-
veli izredno priznanje pri
vseh generacijah. V Zlatar-
nah pravijo, da so z dosežki
adovoljni, morda celo neko-
liko presenečeni, saj v letoš-
njem letu niso pripravljali
bogatega nakita, ampak so
vsi izdelki primerni današ-
njemu času tako po oblikah
kot po ceni.
Tudi spremljajoče priredi-
tve so dosegle svoj namen.
Na strokovnem usposablja-
nju so mlade zlatarske kadre
seznanili s tehnologijo, novi-
mi tehnološkimi postopki,
velik del pa so namenili tudi
aranžiranju nakita v izložbah
in sami prodaji nakita ali
vprašanju, kako pritegniti
kupca.
Na seji Splošnega združe-
nja predelave kovin so raz-
pravljali o razvojnem progra-
mu zlatarstva Jugoslavije do
leta 1990 in sestavili akcijski
program. Trdni temelji za
uresničitev sprejetih skle-
pov so postavljeni z vedno
bolj čvrstim sodelovanjem
in povezovanjem na področ-
ju razvoja, tehnologije, skup-
nega nastopa na domačem in
tujem trgu.
V sklopu spremljajočih
prireditev je bila tudi okro-
gla miza, ki so jo Zlatarne
Celje organizirale s povsem
naključno izbranimi potroš-
niki. Razgovor je bil dobro
pripravljen in voden. Potroš-
niki so najprej izpolnili an-
keto, nato pa so si pod stro-
kovnim vodstvom ogledali
razstavo. Sledil je pogovor, v
katerem so predlagali veliko
novih, svežih idej, ki bi jih v
dolgoročnem načrtu bilo
vredno upoštevati.
V Zlatarnah Celje obljub-
ljajo, da bomo lahko serijski
in maloserijski nakit kupili
8./marca, medtem ko bodo
unikatni izdelki naprodaj že
ob novem letu.
BLANKA DEC MAN
Delegatsko
izobraževanje
Delavska univerza v Celju
je spet začela z izobraževa-
njem delegatov v stalni šoli.
Upamo, da bo imela manj te-
žav pri kadrovanju in da bo
predavateljski aktiv znal ak-
tualizirati vsebino tudi v an-
dragoško pestrih oblikah de-
legatskega usposabljanja za
konkretno prakso.
UM
Uspela anketa: na vrsti so
sestavljalci delegatskih gradiv
Pravilnost usmeritev v delu INDOK centra le potrdila
včerajšnja skupščina
Na anketo, ki jo je v juni-
p in juliju letos izvedel
celjski Indok center in ki se
ji nanašala na oceno Indok
informacij ter Delegatove-
\\ poročevalca, je bil od-
fflv izreden.
Center je na šestdeset na-
slovov (organizacijah zdru-
ženega dela, krajevnim
skupnostim in družbenopo-
litičnim organizacijam) po-
slal 485 vprašalnikov, izpol-
njenih pa je dobil 65%. De-
lovnim ljudem, delegatom in
občanom torej ni vseeno, ka-
ko so delegatsko obveščeni,
kdaj in v kakšni obliki dobi-
jo informacije za odločanje
in razpravljanje. Gre za ob-
veščanje v Indok informaci-
jah, ki gradiva posredujejo v
Povzetkih ter za Delegatove-
§a poročevalca, ki objavlja
celovitejša poročila za seje
'borov občinske skupščine
kr samoupravnih interesnih
skupnosti.
Anketa je potrdila izredno
■'soko stopnjo zavzetosti za
Nanje družbenih vprašanj.
so tudi odgovori, ki so
Opozorili, da se ne splača pri-
čevati na tem področju,
kr je njihov vpliv nesora-
^eren z vloženim naporom.
Opravljeno delo, ki ga je
^enil magister komunikolo-
gije Franc Križaj iz Ljublja-
ne, je potrdilo, da je velika
večina anketirancev zado-
voljna s trenutnim načinom
obveščanja. Na splošno in v
večini so bile ugodne ocene
za preglednost in razumlji-
vost objavljenih gradiv. Iz
odgovorov lahko tudi zaklju-
čimo, da se je stopnja infor-
miranosti celo izboljšala.
Pripombe na pomanjkljivo
razumljivost so se nanašale
predvsem na tujke, kratice
in strokovne izraze. Tudi pri-
pombe na rovaš dolgovezno-
sti, uradniškega jezika, fra-
zerstva in podobno bi ne
smela naleteti na gluha uše-
sa sestavljalcev gradiv.
Zanimiva in hkrati priča-
kovana je bila reakcija na ob-
sežnost dnevnih redov sej
skupščin in torej na preveli-
ko število zadev, o katerih
morajo delegati razpravljati
in odločati. Fovzetki iz In-
dok informacij so dobili na
sploh pozitivno oceno, če-
prav pomenijo šele začetek
dela.
Več kot 310 delegatov, ob-
čanov, delovnih ljudi in
družbenopolitičnih delavcev
je ocenilo Indok informacije
in Delegatovega poročeval-
ca. Odgovori so dali prizna-
nje opravljenemu delu in tu-
di pokazali na pomanjkljivo-
sti. Zdaj so na potezi tisti, ki
vsebinsko in drugače obli-
kujejo ti glasili.
Da se bo dobro delo nada-
ljevalo potrjuje tudi razprava
na včerajšnji skupščini usta-
noviteljev Indok centra.
M. BOZlC
Podelitev državnih priznanj
V prostorih poročne dvorane v Celju je bila 22. septembra
ivečana podelitev državnih odlikovanj. Predsedstvo SFRJ
e odlikovalo z redom dela z zlatim vencem Vilka Esa za
lQsebne zasluge in dosežene uspehe pri delu, ki je po-
^'mbno za napredek države, z redom republike z brona-
vencem Josipa Toplikarja za zasluge na področju
avnega delovanja, za zasluge in dosežene uspehe pri delu,
ie pomembno za socialistično izgradnjo države pa sta bila
^likovana Angela Čebela in Edi Tajnšek z redom zaslug
f narod s srebrno zvezdo. Z redom dela s srebrnim ven-
j*fn so bili odlikovani: Tilka Bastič, Leopold Drame, Maks
J's, Martin Godec, Stanko Koštomaj, Olga Mastnak,
Jane Ocvirk, Ana Pavlovič, Janez Petek, Alojz Pišek, Jože
''ličar, Anton Smrečnik in Anton Žagar. Za prispevek pri
realistični izgradnji države sta prejeli medaljo zaslug za
4rod Martin Pilih in Tomažin Dominik, z medaljo dela za
in dosežene uspehe so bili odlikovani: Vinko Aristov-
I Tatjana Frajle-Maslo, Alojz Iskrač, Zvonko Juteršek,
• ^ Klokočovnik, Jože Kraljic, Janja Rebevšek in Pokra-
"?ski muzej.
slovesnosti so bila podeljena tudi priznanja SLO,ki jih
pljuje Republiški sekretariat za LO. Prejeli so jih Edo
'°var, Franc Sredovnik in Remont Celje.
BD
Varstvo
okolja zahteva
povezovanje
prek
občinskih
meja
To so posebej poudarili
tudi na seji predsedstva
celjske občinske konfe-
rence SZDL, ko so oce-
njevali dosežke na tem
področju v občini. Zdru-
ženo delo je vse bolj eko-
loško osveščeno, za to
osveščenost pa prispeva
tudi znatna sredstva.
Tako so samo v celjski
občini po sprejetju druž-
benega dogovora za var-
stvo okolja porabili 60 mi-
lijard dinarjev za ekologi-
jo. Predsedstvo SZDL je
opozorilo še na izjemno
pomembno urejanje tal-
nih voda, ki so za Celje
tudi v glavnem vir pitne
vode.
Zanimiva je pobuda, da
bi razmislili o večji proda-
ji ekološko čiste energije
- plina tudi s pomočjo re-
gresiranja. Na področju
raziskovalnega dela pa bi
kazalo še bolj povezati
aktivnosti, znanje in iz-
kušnje tudi iz drugih ob-
močij.
UM
Komite ZKS Celje o gospodarjenju
Vodstvo komunistov v občini Celje je ob razpravi o varnost-
nopolitičnih razmerah posebej ocenilo tudi usmeritve in na-
loge pri prilagajanju ključnih področij programa dolgoročne
gospodarske stabilizacije.
Pri tem je ugotovilo, da so v Celju ob pripravi dolgoročnih
planskih dokumentov izdelali tudi koncept razvojnih usmeritev.
To delo je bilo konkretneje naslonjeno na osem študij in analizo
razvojnih možnosti, predvsem na treh ključnih področjih: pri
prestrukturiranju celjskega gospodarstva, dolgoročnem načrto-
vanju energetske oskrbe in raziskavah o varstvu okolja. Etapni
rezultati teh raziskav že lahko služijo združenemu delu.
Komunisti pa so opredeljevali svoje naloge še na nekaterih
drugih, občutljivih področjih, kot so: preskrba, energetika, sta-
novanjsko in komunalno ter drobno gospodarstvo, stabilizacija
v družbenih dejavnostih ter zaposlovanje in socialna politika.
Ključno vprašanje ostaja usmeritev v izvoz, zato so se na seji
komiteja zavzeli, da v OZD, kjer so dosegli le tričetrt načrtova-
nega izvoza ob polletju, skupaj s samoupravnimi organi razi-
ščejo vzroke za zaostajanje.
UM
S premaknitvijo urnih kazalcev
težave v šolstvu
V osnovnih šolah šentjurske občine, kjer imajo celodnevni
ali pa dvoizmenski pouk, se je s premaknitvijo urnih kazalcev
za eno uro nazaj, zataknilo.
Učenci pričnejo s poukom ob 8,30. uri, domov pa odhajajo
nekaj pred 17. uro. To, da bi se otroci vračali pozimi iz šole
skorajda že ponoči, seveda ne gre - še posebno če pomislimo, da
so med temi šolarji tudi prvošolčki. Tako so člani izvršnega
sveta skupščine občine Šentjur sprejeli sklep da poskušajo
urediti šolske prevoze mimo delavskih prog. Šolstvo bi tako
lahko premaknilo začetek pouka na zgodnejšo uro. otroci, po-
sebno tisti s kozjanskih hribov, ki imajo do šole več kot uro
hoda, pa bi se vračali domov še podnevi.
Za šolarje in njihove starše bi bilo to seveda najbolje, vpraša-
nje pa je, kako zagotoviti avtobuse, ki bi zjutraj lahko pripeljali
otroke v šolo eno ali pa vsaj pol ure prej. Po zagotovitvah
Izletnika avtobusov namreč ni dovolj, premaknitev pouka na
zgodnejšo uro pa bi drugače potegnila za sabo cel plaz spre-
memb. To pa seveda ne gre, saj smo sklenili, da bo delovni čas
enoten.	IVANA FIDLER
Življenjska moč neuvrščenih
Ob začetku zasedanja generalne
skupščine Združenih narodov so se
na sedežu OZN zbrali na plenarni
seji voditelji delegacij neuvrščenih
držav. Na plenumu so se domenili,
kako bodo neuvrščeni ravnali,
kakšna stališča bodo zastopali v
generalni skupščini.
Novih smernic ni bilo treba obli-
kovati. Neuvrščeni so namreč na
sedmem vrhu marca letos opredeli-
li svoja stališča in zasnovali načrte
pa predloge, tičoče se svetovne po-
litične in gospodarske krize, pred-
vsem pa iskanja poti do miru v tem
nemirnem svetu.
Zdaj, šest mesecev kasneje je na
sestanku neuvrščenih na sedežu
OZN predsedujoča v gibanju, indij-
ska ministrska predsednica Indira
G and h i ugotovila, da je zdaj med-
narodni položaj še bolj zapleten
kot letošnjo spomlad, za časa sed-
mega vrha. To nalaga neuvršče-
nim, da se kot večinsko gibanje v
Združenih narodih še bolj zavza-
mejo za razreševanje akutnih in'
kroničnih kriz sodobnega sveta.
V ospredju je razumljivo vpraša-
nje miru, ki je ogrožen na vseh stra-
neh, predvsem spričo grožnje jedr-
skega uničenja. Zato naj bi razoro-
žitev začeli ravno pri jedrsko-ra-
ketnem orožju, čeprav je trenutno
videt i, da ravno v tem pogledu ni
nobenih možnosti napredka, saj sta
obe supersili zapletem v hude spo-
re, tako da je po svoje že mogoče
govoriti o novi hladni vojni med
njima in obema vojaškopolitični-
ma blokoma.
Neuvrščeni se pri tem ne zapirajo
vase, marveč skušajo s svojo avto-
Piše Jože Šircelj
riteto največjega mirovnega giba-
nja v okviru Združenih narodov
vsaj malo izvleči voz sodobnih pro-
blemov naprej, dialogu in sporazu-
mevanju naproti. Zato so neuvr-
ščeni prek predsedujoče Indire
Gandhi v New Delhiju dali pobudo,
da bi med sedanjim zasedanjem ge-
neralne skupščine OZN prišlo ne
samo do sestankov in dogovorov
neuvrščenih vodij delegacij neuvr-
ščenih, marveč tudi drugih držav-
nikov.
Bilo bi seveda nerealistično pri-
čakovati velike, presenetljive
uspehe v tem pogledu. Toda v teh
zapletenih časih, ko stara krizna
žarišča ne ugašajo, nova pa nasta-
jajo, ko govori orožje v mnogih de-
lih sveta, ko se nadaljujejo tuje in-
tervencije in vmešavanje v zadeve
neodvisnih in suverenih držav, je
spodbudno, da neuvrščeni niso
vrgli puške v koruzo, marveč sku-
šajo s svojo avtoriteto storiti vse,
da bi negativna gibanja na svetov-
nem prizorišču vsaj malo zaustavi-
li, če že spričo blokovskih barikad
ni mogoč korenitejši preobrat na
bolje.
To velja tako za vprašanja miru
kot za svetovni gospodarski red.
Neuvrščeni so slej ko prej prepriča-
ni, da mora biti pravična in enako-
pravna mednarodna gospodarska
ureditev podlaga in pogoj miru na
svetu in enakopravnega sodelova-
nja med narodi in državami. Pri
tem neuvrščeni opozarjajo, da so
države v razvoju izpričale in izpri-
čujejo pripravljenost na dialog, na
sodelovanje, toda večina razvitih
držav je še naprej gluha za potrebe
in zahteve svetovnega Juga. Neuvr-
ščeni so torej še naprej za to, da je
treba začeti pogajanja o velikih
vprašanjih preobrazbe mednarod-
nih gospodarskih odnosov, hkrati
pa si prizadevajo, da bi se bolj kot
doslej naslonili na lastne moči, po-
samično in kolektivno.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
V LIK Savinja bodo do konca
leta delali tudi ob sobotah
Po pričakovanju gospo-
darstvenikov se bo z novim
zakonom o obratnih sred-
stvih v začetku prihodnjega
leta začasno ustavila kar
četrtina vse blagovne me-
njave. V delovni organizaci-
ji LIK Savinja, kjer je likvi-
dnost že sedaj predstavljala
največji problem, so oceni-
li, da morajo do konca leta
sklad obratnih sredstev na-
polniti s 150 milijoni dinar-
jev, sicer bo likvidnostna
situacija v začetku prihod-
njega leta kritična. Odločili
so se, da bodo do konca leta
delali tudi ob vseh prostih
sobotah, vsak dan pa bo v
proizvodnji tudi 25 režij-
skih delavcev.
Odločitev so sprejeli na
osnovi predloga strokovnih
delavcev, političnih in sa-
moupravnih organov. Z ne-
katerimi spremembami pr-
votnega predloga, je naloge
in ukrepe, ki jih bodo morali
uresničiti do konca leta,
sprejel samoupravni politič-
ni zbor in vsi delavski sveti.
V dodatno delo, s katerim
so že začeli, so vključeni vsi
delavci, tisti iz režije vsak
dan. Na tak način bo do kon-
ca leta vsak delavec opravil
2216 delovnih ur, 96 ur več
kot so predvideli v delov-
nem koledarju. Dela pa je
dovolj, kajti prizadevanja
prodajne službe so spisek
kupcev, posebno na konver-
tibilnem tržišču, močno po-
večala. Vse dodatno delo v
delovni organizaciji, kjer so
že pred tem povišali norme
za 5 odstotkov, bo namenje-
no delu za izvoz v Saudsko
Arabijo, Italijo, Švico, Šved-
sko, Anglijo, Francijo in
ZDA. Na tak način bodo za-
dovoljili potrebe zahodnih
kupcev, ki zahtevajo pravo-
časne roke in kvaliteto izdel-
kov.
Na dodatno delo so se do-
bro pripravili, tako da bodo
vse funkcij^ poslovnega pro-
cesa potekale normalno. Do-
bro so se oskrbeli s surovina-
mi, pa tudi na morebitne re-
dukcije električne energije
so pripravljeni - imajo na-
mreč lastno električno cen-
tralo. Največjo težavo pred-
stavlja odprema, zaradi po-
manjkanja naftnih derivatov
je namreč težko dobiti pre-
voznike. Zaradi tega je že v
prejšnjem mesecu ostalo v
skladiščih 20 odstotkov
izvoznih izdelkov.
Dodatno delo bodo tudi
dobro nagradili. Predlog, da
bi delali prostovoljno, so za-
vrnili, saj rezultati takšne ak-
cije ne bi bili dovolj učinko-
viti. Tako bodo delavci dobi-
li za opravljeno dodatno delo
sprotno plačilo, v katerem
-bo ovrednoteno tudi minulo
delo, norma in stimulacija.
Ob koncu leta bodo na osno-
vi učinkovitosti dodatnega
dela izplačali tudi posebno
nagrado.
V delovni organizaciji ra-
čunajo, da poslovanje ne bo
ogroženo in da tudi v dru-
gačnih gospodarskih časih
ne bodo imeli likvidnostnih
težav. Tako bodo lahko tudi
v naprej v razumnih mejah
investirali v izboljšanje te-
hnološkega in proizvodnega
procesa. Načrtujejo izgrad-
njo nove sušilnice, ki bo na-
menjena sušenju lesa za
izvoz. Poleg te 30 milijonov
vredne investicije, ki bo
omogočila sušenje 120 m3 le-
sa naenkrat, načrtujejo tudi
razširitev proizvodnih kapa-
citet v Šempetru v Savinjski
dolini (50 milijonov din). Su-
šilne komore gradijo tudi v
svojem tozdu na Ptuju, kjer
bodo širili tudi svoje prodaj-
ne zmogljivosti. Z otvoritvijo
nove tovarniške trgovine v
Celju so namreč ugotovili,
da je takšna naložba lahko
zelo koristna. Med pomemb-
nejše investicije uvrščajo tu-
di proizvodno halo, katere zi-
dovi že rastejo v Celju in bo
namenjena	proizvodnji
knjižnih polic za ZDA.
RADO PANTELIC
V LIK, kjer ob koncu leta
pričakujejo 12 odstotno viš-
jo proizvodnjo kot lansko
leto, so začeli dodatno na-
grajevati delavce za višji'
izvoz že v marcu letošnjega
leta. Prav tako so se odloči-
li, da bodo nagrajevali tudi
zmanjševanje materialnih
stroškov, če bodo ti nara-
ščali počasneje od celotne-
ga prihodka.
V vseh temeljnih organi-
zacijah, ki do 30. septembra
ne bodo uresničile planira-
ne proizvodnje, bodo pri-
pravili sanacijske progra-
me, pa čeprav v tozdih ne
bo izgub.
10 let elektrojeklarstva v štorah
Točno pred desetimi leti na današnji dan so štorski jeklarji
odlili prve tone jekla v novi 40-tonski elektroobločni peči.
Prva peč je 1979. leta dobila močnejšo, 50-tonsko pose-
strimo, obe pa omogočata izdelovanje kakšnih sto različnih
kakovosti jekla, med katerimi so konstrukcijska, ogljikova
in nizko legirana jekla za cementacijo in poboljšanje ter
vzmetna jekla.
Danes predstavlja 200-članski kolektiv štorskih jeklarjev
tudi jeklen steber opornik v vsej delovni organizaciji, s
svojimi jeklarskimi izdelki pa dosegajo vrhunsko kakovost.
Ne samo da so v desetih letih osvojili sodobno in zahtevno
tehnologijo, svoje izkušnje posredujejo v svetu. Tako so v
tek pognali tudi prvo libijsko elektro jeklarsko peč skupaj z
napravo za kontinuirano vlivanje jekla.
MITJA UMNIK
Trgovec - razpeti Prometej med
razredčeno polico in praznim žepom
Pa vendar nasmešek še nadomešča pomanjkanje blaga. V prihodnje ga bo moral
še bolj.
V tem času imamo opraviti s svojevrstnim fenomenom:
kupci kljub kriznim razmeram, padanju vrednosti dinarja
in osebnih dohodkov oblegajo vrata trgovin. Na obrtnem
sejmu ugledna trgovska hiša dnevno pobira po 400 milijo-
nov starih dinarjev izkupička, od tega za sto milijonov
tistih, deviznega porekla.
Da bi takšen splošen vtis preverili pri pravih trgovcih
in skupaj poiskali odgovore ali vsaj pojasnila, smo obi-
skali delovno trgovsko organizacijo TEKO Celje in z nje-
nim direktorjem Vinkom Pečnikom merili temperaturo
današnje trgovske ponudbe.
Nismo bili imuni za
nesmotrne naložbe
Trgovci samokritično ugo-
tavljajo, da v obdobju zad-
njih petnajst let niso vedno
najbolj pametno obračali
svoj in družbeni denar za na-
ložbe v trgovske zmogljivo-
sti. Nove prodajne površine
niso vedno rastle v skladju z
družbenim interesom in v
širšem prostoru. Bilo je ob-
dobje megalomanije blagov-
nic.skoraj v vsaki vasi, neka-
tere trgovine so rastle kot go-
be po dežju, dostikrat kot
navdih posameznikov ili
skupine ljudi, tudi po nače-
lu: roka roko umije, obe pa
obraz.
Pametna usmerjenost na-
ložb ni bila dovolj podložena
z dolgoročneje pretehtanimi
odločitvami in grehov je bilo
kar obilo. To tudi ni navk-
ljub dejstvu, da so druga tr-
govska središča Celje prehi-
tevala. Trgovci smo se nedo-
govorno izčrpavali pri tem,
meni Vinko Pečnik. Pri tem
z olajšanjem ugotavlja, da k
sreči vsi načrti, vse naložbe
niso bile uresničene v obse-
gu, v katerem so bile provt-
no zamišljene. V sedanjem
času bi bila to lahko kata-
strofa za položaj trgovskega
delavca.
Sociala in
ekonomika se bijeta
Tudi v trgovini, ki bi ob
obvladovanju sedanje kupne
moči ter ob uvedbi deljenega
delovnega časa sicer zago-
tavljala primeren, sedanji
obseg prihodka, seveda, če
bi na cesto odšlo 20 do 30
odstotkov prodajalcev. Ze
tako so prodajalci zelo viso-
ko na seznamih nezaposle-
nih. Pri tem je povsem logič-
no, da bi panoga s prodajalci
na cesti dosegala pomembno
večjo storilnost. Najbrž tudi
ne bi bil noben problem se-
danji povprečni osebni do-
hodek, ki se giblje komaj
med 12.000 do 13.000 dinarji,
dvigniti vsaj nad povpreček
v industriji delo združujoče-
ga delavca.
Kaj kupujemo in od
kod denar?
Letos smo presenečeni
nad prometom v trgovinah,
priznava naš sogovornik. Tr-
govci takšnega navala v teh
časih torej le niso pričakova-
li. Sklepajo, da gredo nakupi
tudi na račun prihrankov, pa
seveda stalne bojazni, če je
danes že tako drago, potem
bo jutri še bolj. Pri tem lahko
tudi odmislimo tradicional-
no jesensko nakupovanje,
kajti v trogvskih letnih načr-
tih prometa je največji delež
- 40 odstotkov, namenjen
zadnjemu četrtletju v letu.
Takrat bomo tudi dobili pra-
vo, resnično podobo ter oce-
no nakupov, primerjajoč jih
z letom ali več nazaj.
Kaj pa razprodaje?
V bistvu ne gre za prave
razprodaje, katerih temeljni
smisel je v prodaji artiklov,
ki jih trgovec več ne bo pro-
dajal, ali bo celo spremenil
poslovni predmet in se blaga
praktično hoče rešiti. Tudi
ne gre za razprodaje v smislu
zahodnega tipa trgovine,
kjer trgovec ceno svobodno
določa jasno, v skladu s po-
nudbo in povpraševanjem.
Pri nas gre bolj za pose-
zonske prodaje blaga po zni-
ženih cenah, ki jo diktira do-
stikrat opešanje modnosti
ponujanih izdelkov. Pri tem
pa naši trgovci nimajo takš-
ne »elastike« pri popustih,
kot si jo lahko privoščijo za-
hodni trgovci.
Nasmešek
prodajalca ostaja
vrednota
Ostaja in celo pridobiva
na pomenu, če si pod nasme-
škom prodajalca ali proda-
jalke mislimo selovitost soli-
dne postrežbe, solidne po-
nudbe in prijetnega stika s
kupcem.
Limitiranje in resolucijsko
dogovarjanje in sporazume-
vanje v časih tudi omejuje
resnično elastičnost za spod-
budno nagrajevanje v trgovi-
ni (kot tudi sicer), četudi je
povsem jasno, da je mogoče
deliti samo ustvarjeno, se gi-
bati samo med dohodkom in
ostankom čistega dohodka.
Kaj od tega zadnjega pobere-
jo prispevki, sisi, država in
drugi, pa je vprašanje, ki pre-
sega našto tematiko.
Blišč in beda
trgovskega delavca
O blišču bi lahko malo go-
vorili, o drugi plati medalje
pa veliko. Predvsem je trgo-
vec stalno razpet na robu
človeške, potrošniške, ku-
pčeve in njegovega žepa ob-
čutljivosti. Zasut je z vsem;
vprašanji, pozna pa malo od-
govorov! Ob tem se počuti še
odrinjenega na rob družbe
nega dogajanja, deležen širše
družbene (javne) pozornosti
le v pismih bralcev, interak-
cijah s potrošniškimi sveti,
pa kdaj pa kdaj v črni kro-
niki.
Vprašljiva pa je še vedno
pripravljenost trgovcev na
dogovarjanje, na delita
dela.	J
Pa zato niso potrebne sa
mo fizične integracije v
asociacije združenega dela
ob tem, da so zaradi pomanJ
kanja konkurence kup01
stalno preplašeni. Klasih
oziroma liberalistične trgov
ske konkurence tako ni, sta
le solidna postrežba in do*
bra, normalna ponudba
ga, obe pa začinjeni s pošte*
nim trgovskim nasmeškotf1:
MITJA UMNI*
Bistveno več trosimo za
hrano, oblačila, manj praz-
nimo žepe za trajnejše do-
brine. Naval na belo in dru-
gačno tehniko sicer naspro-
tuje tej trditvi, vendar je
treba upoštevati skrajno
bedno ponudbo. Prav ta me-
gli pravo podobo nakupo-
valne mrzlice za te artikle
Borba za kupca se bo zao-
strila, kajti minevajo časi,
ko je bil prodajalec ob nei-
zmernem povpraševanju
bolj razdeljevalec različnih
trgovskih artiklov. Znati
prodajati, to so talent,spo-
sobnost, znanje, izkušnje,
ob upoštevanju realnih
možnosti za nagrajevanje
po vloženem delu. O tem
smo sicer razvili pravo zna-
nost, sisteme in metodologi-
je, merila in kriterije, razvi-
de in podrazvide del in na-
log, v p-aksi pa dober pro-
dajalec, dober poslovodja
dobita približno enako
majhen osebni dohodek kot
njuna antipoda, slaba tr-
govca.	* _
Pri istih dobaviteljih kU
pujejo isto blago, neracio
nalno oblagajo na ta način
svoje obešalnike in proda}
ne predale ter pulte, kupff
žalostijo s slabo ponudbo
še slabšo izbiro.	^
Pomembna naložba Pohištva
je zdaj tik pred zaključkom
Letos pripravljajo tudi prvi Izvoz na ameriško tržišče
Delo pri gradnji nadomest-
nih proizvodnih prostorov
pri kolektivu mizarskega po-
djetja Pohištvo v Celju, se
bližajo h koncu. Gradiš se je
izkazal, da bo gradnja zaklju-
čena v dogovorjenem času.
Proizvodnja v prvi hali bo
stekla te dni, v drugi pa bo
konec oktobra, oziroma na
začetku novembra. Kolektiv
Pohištva pridobiva dve veli-
ki proizvodni hali, ki imata
okoli 1.600 m2 površine. Na-
ložba bo veljala 40 milijonov
dinarjev. Pri tej obveznosti
je kolektiv udeležen s skoraj
polovičnim deležem, ostalo
so so vlaganja in posojila.
V prostorih so tudi nova
jedilnica, garderobe in zaklo- •
nišča.
Naložba je imela prednost
v tem času edinole zaradi
izvozne usmerjenosti. Ko-
lektiv Pohištva posredno
preko Slovenijalesa izvaža v
Egipt, Libijo in tudi v Zvez-
no republiko Nemčijo. Še le-
tos pa se bo prvič kot samo-
stojni izvoznik pojavil na
ameriškem tržišču. Prvo na-
ročilo res ni veliko, toda če
bo kupec tudi ob prevzemu
naročenih jedilnic zadovo-
ljen tako kot je bil ob naroči-
lu, bodo vrata za izvoz tudi
na to območje prav gotovo
odprta bolj na široko.
Delo pri gradnji novih hal
je teklo po načrtu. Svoj delež
je prispeval tudi mizarski
kolektiv, ki je s prostovoljni-
mi akcijami porušil stare ba-
rake in tudi tako prihranil
veliko denarja. Rušenje sta-
rih lesenih prostorov je pote-
kalo vzporedno kot je to na-
rekovala gradnja novih. Prav
zaradi tega je seveda trpela
redna proizvodnja, zlasti pa
so v tem času narasli njeni
stroški. Zdaj je vsč to že sko-
raj preteklost in novi prosto-
ri ne prinašajo s seboj samo
izboljšanja delovnih pogo-
jev, marveč tudi normalen
tehnološki proces. Znatno se
bo izboljšala tudi požarna
varnost.	M. BOZlC
Inovacije za
stabilizacijo
Društvo izumiteljev in
avtorjev tehničnih izbolj-
šav v železarni Štore je
spet pripravilo zanimivo
razstavo Inovacije za sta-
bilizacijo. Hkrati pa je v
Kulturnem domu v Što-
rah Vinko Pevcin razsta-
vil tudi svoja likovna de-
la, za katere navdih je
iskal v okolju tehnike.
Organizator razstave
posebej podčrtuje vzgoj-
no poslanstvo razstave
med mladino tr njeno rast
v območno prireditev.
Razstava bo odprta še ta
teden.
UM
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Od zraka živi vse in vse ga vdihava
u občinah celjskega območja pa Imajo težave še s kanalizacijo, odlagališči smeti
Ju malomarnostjo prebivalcev
nadaljevanje s 1. strani)
Ugotovljeno je tudi, da ponoči in do-
0ldan v Celju prevladujejo vzhodni,
^poldne in zvečer pa zahodni vetrovi.
Qb pojavih visoke koncentracije Zve-
j0vega dioksida je redno prisoten po-
L temperaturne inverzije. Emisije iz
jOO metrov visokega cinkarniškega di-
mnika ne prispevajo več kot 0,25 mg
g02/m3 zraka in še to na majhnem ob-
močju- V zimskem obdobju je vpliv
emisije iz industrijskega območja na
^esto znatno močnejši kot poleti
(Smeri vetrov), ko je ta vpliv izrazitejši
oZjroma prevladujoč za kraje vzhodno
0d industrijske cone.
Hidrometeorološki zavod Slovenije
je na osnovi zadnjih meritev ugotovil,
da Celje v Sloveniji zaseda sedmo me-
sto, medtem ko je bilo še eno sezono
prej na tretjem mestu.
S pitno vodo je križ
Na področju varstva kakovosti pitne
vode so v Celju začeli s sanacijo raz-
mer znotraj vodovarstvenih pasov v
jiedlogu in Levcu. Začeli so tudi z
gradnjo nove vodarne, nadaljujejo se
dela pri gradnji glavnega zbiralnika
odpadnih vod mesta.
Odgovorne inštitucije ugotavljajo,
da se kakovost jezerske in rečnih voda
letos ni poslabšala. Dobro delata čistil-
ni napravi EMO in Štore, kmalu bo
začela delati takšna naprava v Dobrni,
medtem ko je tista v Škof j i vasi v sana-
ciji zaradi hude okvare.
Z odpadki še ne znamo
pametno ravnati
Čeprav je nesporno, da se odpadki bolj
organizirano in urejeno odlagajo v
okolju, pa nismo dovolj naredili za nji-
hovo predelavo in koristno uporabo.
Odlagališča še vedno predstavljajo do-
sti neposredno nevarnost za zastrup-
ljanje in onesnaževanje površinskih in
talnih voda. Hitreje bo potrebno ureja-
ti vprašanja izlivnih oziroma izcednih
voda iz deponije trdih odpadkov kot
tudi komunalnega odlagališča. Na
vsak način pa bi bilo nujno pospešiti
aktivnosti za sprejetje sporazuma med
obema medobčinskima gospodarski-
ma zbornicama, Celje in Velenje, za
skupno strokovno razreševanje teh
problemov.
Kako naprej pri urejanju
okolja
Nesporno je torej dejstvo, da so za
uresničevanje družbenega dogovora o
varstvu okolja vsi njegovi udeleženci
vlagali izredno velika sredstva za
izboljšanje stanja. Njim gre zahvala, da
v zadnjem času nismo zabeležili hujših
onesnaZenj, ki bi celo ogrožale vre-
dnote okolja in življenja.
Bolj zagnani varstveniki okolja bi
nam morda lahko celo poočitali pre-
več optimističen ton. To še posebej
zaradi določene upočasnitve reševanja
problemov okolja. Na to opozarja tudi
celjski izvršni svet, da delovne organi-
zacije, podpisnice in udeleženke druZ-
benega dogovora o varstvu okolja vlo-
Zijo največje napore in sredstva za do-
seldno uresničevanje vseh nalog do
konca srednjeročnega obdobja.
Prav gotovo je tudi res, da so proble-
mi varstva okolja najbolj izraziti in naj-
ostrejši v tako urbaniziranem in indu-
strializiranem okolju kot je ožje ob-
močje Celja in občine, čeprav je ni ob-
čine, ki se s problemi varstva okolja ne
bi izraziteje ukvarjala.
SO2 je v zraku manjf zato
pa je več dima
Če smo že lahko skoraj zadovoljni z
manjšo navzočnostjo SOz v ozračju,
pa, žal, ugotavljamo, da nas kurilne
sezone »obdarijo« z dimom, kjer smo
se s 15. povzpeli celo na šesto mesto v
republiki. Vzroke je treba iskati v ne-
zadostnem vzdrževanju dimnovo-
dnih naprav ir kurišč, kot tudi v emi-
sijah iz železarne Štore, Cinkarne in
LIK Savinja. Kljub vsemu izrednih
ukrepov II. in III. stopnje ni bilo tre-
ba izvajati.
Divja
odlagališča
odpadkov
V mozirski občini je naj-
večji problem še vedno
odvoz smeti, s tem pa so po-
vezana tudi »črna odlagali-
šča«. Problemi so z vodno
skrbo, saj opažajo pomanj-
irnje kvalitetne vode. Reke
j« čiste, izjema je le Paka.
Smeti odvažajo dvakrat te-
Jensko in redno, kar zadošča
a potrebe občanov. Seveda
stvar še ne teče tako kot bi
morala, vendar se v mozirski
občini lahko pohvalijo, da se
odstopanja kažejo le v neka-
terih sredinah, kjer ljudje ne
izvršujejo obveznosti (ne
plačujejo storitev komunal-
nega podjetja itd.) in trdijo,
da nimajo odpadkov in
smeti.
Organizirano smetišče v
Podhomu, s katerim gospo-
dari Komunalno podjetje, je
^enkrat neurejeno. Sred-
stev za ureditev primanjku-
je zagotovili jih bodo delno
'z samoupravne komunalne
'ftteresne skupnosti, drugi
del pa bodo prispevali obča-
ni z referendumom.
Sicer pa v tem času teče
razprava o odloku, s katerim
^o podanih več možnosti za
reševanje tega problema. Ra-
2Tušljajo še o zbiranju in
Predelavi sekundarnih suro-
vin.
Težave z vodno oskrbo re-
šuje vsaka krajevna skup-
nost sama, izjema je le ob-
močje Mozirje-Nazarje, kjer
^ s problemi ubada Komu-
nalno podjetje. Reke so če-
vlje bolj onesnažene, saj va-
nje odtekajo odplake, čistil-
ne naprave z ustreznim ko-
1&ktorjem pa nimajo. Med
Nbolj onesnažene reke go-
•°vo sodi Paka, katere struga
^ zelo umazana, na bregovih
Pa je polno plastičnih vrečk
'n drugih odpadkov. Košev
za odpadke in smetiščnih
posod je dovolj, razmišljajo
pa tudi o razglasnih tablah, s
katerimi bi preprečili obeša-
nje plakatov po plotovih in
drevesih.
Na koncu naj povemo še
to, da si gozdarji, planinci,
kmetje in mladina prizade-
vajo za čisto okolje. Gozdni
delavci uspešno gospodarijo
z gozdovi, zelo pomembnimi
za ohranitev čistega zraka,
mladina pa je organizirala
več očiščevalnih akcij.
V Šentjurju
kanalizacija do
1985. leta
Posebnih meritev za one-
snaženje zraka v Šentjurju
nimajo, tako da natančen
podatek o stopnji onesnaže-
nosti ni znan. Na splošno
pogledano bi lahko rekli, da
z onesnaženjem zraka v
Šentjurju ni večjih težav,
nekoliko se stanje poslabša
le ob kurilni sezoni in pro-
metnih konicah.
Velike težave pa imajo
Šentjurčani z divjimi odlaga-
lišči smeti, saj krajevne
skupnosti, ki bi morale izde-
lati predlog za enotna odla-
gališča, tega niso storile.
Urejeno odlagališče smeti
imajo samo v krajevni skup-
nosti Šentjur-center, nekaj
občanov se poslužuje celj-
skega odlagališča, drugi pa
seveda odlagajo smeti na
Tlivja odlagališča.
Šentjurčani načrtujejo iz-
gradnjo enotne čistilne na-
prave za kanalizacijo do leta
1985, s tem pa bi zmanjšali
onesnaževanje voda. Doslej
ima urejeno čiščenje odpa-
dnih snovi samo obrat celj-
skega Ema, druge delovne
organizacije pa za čistilne
naprave niso zbrale potreb-
nih "sredstev. Šest pomorov
rib v vodah šentjurske obči-
ne pa jasno kaže na to, da bi
se denar za čistilne naprave
vendarle moral zbrati.
Za smeti le dve
odlagališči
Glavni onesnaževalci zra-
ka v Laški občini so indu-
strija, promet in indivi-
dualna kurišča, tako da
onesnaženje zraka skozi ce-
lo leto ni enako. Poveča se
ob kurilni sezoni in promet-
nih konicah, vendar pa je
obseg onesnaženja ozračja
še v mejah normalnega.
Laška občina ima na svo-
jem območju dve uradni od-
lagališči smeti, in sicer za La-
ško in Rimske toplice v
Trenskem pri Laškem, pre-
bivalci Radeč in Zidanega
mosta pa odlagajo smeti v
Hotemežu pri Radečah. Ne-
kaj divjih odlagališč smeti se
v občini občasno sicer poja-
vi, vendar večjih težav s tem
nimajo.
Podobno kot tudi v drugih
občinah celjskega območja
imajo tudi Laščani težave z
gradnjo enotne čistilne na-
prave. Zaradi pomanjkanja
denarnih sredstev in drugih
zapletov se bo gradnja čistil-
ne naprave, ki bi jo naj zgra-
dili do leta 1985, še nekoliko
zavlekla. Dotlej pa bodo de-
lovne organizacije občine
Laško še onesnaževale reke
in potoke. Za samo mesto
Laško je sicer zgrajen čistilni
kolektor, tudi nekatere de-
lovne organizacije imajo svo-
je čistilne naprave, vendar je
to še vse premalo.
Pojavljajo se neorganizi-
rana, divja odlagališča sme-
ti, ki so grob poseg v nara-
vo. Občani odvažajo na ta
smetišča večje odpadne
snovi, ker prevoz takšnih
odpadkov ni organiziran.
•Mzadevajo pa si, da bi tudi
[a problem rešili.
Kanalizacijske
težave 2alčanov
V občini Žalec že nekaj
časa ugotavljajo, da so v
preteklosti vse preveč po-
zabljali še zlasti na izgrad-
njo kanalizacijskega siste-
ma, več pozornosti pa so na-
menjali gradnji potrebnih
in manj potrebnih objek-
tov.
Zaradi tega se je v zadnjem
času nabralo precej težav, ki
jih bo teško razrešiti, tudi za-
radi tega, ker ni na voljo do-
volj denarja. Načrti za iz-
gradnjo kanalizacijskega si-
stema so izdelani in prvo
večje delo bo gradnja čistil-
ne naprave v Rušah pri Arji
vasi, ki bo še zlasti pomemb-
na za obratovanje mlekarne.
Zal bo gradnja končana ka-
sneje, kot pa bo mlekarna
pričela delovati. Kanalizacij-
ski sistem v občini bodo po-
tem gradili postopoma.
Glede zraka je treba ome-
niti pred vse Ai to, da je polo-
žaj zelo slab v Žalcu zaradi
dveh glavnih onesnaževal-
cev: tovarne krmil in Jutek-
sa. Sicer pa Juteks načrtuje,
da se bo v nekaj letih dobr-
šen del proizvodnje preselil
na novo lokacijo v Ložnico.
Bolje
preprečevati kot
zdraviti
Po tem načelu se v konji-
ški občini lotevajo aktivno-
sti za varstvo okolja, voda
in zraka. Kraji v tej občini
še niso ogroženi zaradi takš-
ne ali drugačne onesnaženo-
sti, to pa seveda ne pomeni,
da lahko stvari pustijo v ne-
mar.
Tudi občani niso ravnodušni
do problemov s področja
ekologije. Najbolj zgovoren
dokaz za to je lokacija za no-
vo odlagališče smeti v Bezi-
ni. Krajani so seveda proti,
strokovne analize in ocene
govore proti njim in lokacija
za odlagališče smeti v Bezini
bo ostala na predvidenem
mestu.
Glede čistilnih naprav v tej
občini je treba povedati, da
je na področju Vitanja zgra-
jen kolektor in da je v izdela-
vi projekt za drugega v Slo-
venskih Konjicah, ki bi pre-
čiščeval Dravinjo.
Čeprav je konjiška občina
dokaj industrializirana, pa se
občani ne dušijo v smogu tu-
di po zaslugi vseh večjih to-
varn, ki imajo vgrajene čistil-
ne filtre. Včasih se kljub te-
mu pojavijo težave, in sicer
na področju Stranic, če veter
raznese drobni dolomitski
prah.
Nevidna usoda
regijskega
projekta
Čeravno bi bilo ekološke
razmere v šmarski občini
težko primerjati, denimo, s
celjskimi, so vendarle to-
vrstna vprašanja vse pogo-
stejša. Ce danes lahko govo-
rimo, da je občina razme-
roma čista, se je treba ozreti
v prihodnost, kajti vse več
je nepravilnosti.
Neobdelano področje one-
snaževanja so odplake gnojil
in kemičnih zaščitnih sred-
stev zaradi intenzivnejše ob-
delave kmetijskih zemljišč.
Zdravju in življenju škodlji-
ve odplake danes »požirajo«
vodotoki.
Industrijski način vzreje
živine povzroča škodo na
kmetijskih površinah in v
vodah. Te nepravilnosti se
odražajo v tem, da gnojevka
odteka v naravne vodotoke
in se meša z meteorno vodo.
Zaradi tega so v šmarski ob-
čini priče vse pogostejšim
zastrupitvam in poginom
rib. Vzroki za takšno stanje
so v tem, da v večini prime-
rov hlevi nimajo zbiralnih
gnojnih jam, v katerih bi se
lahko zbirala gnojevka za
čas, ki ni primeren za gnoje-
nje kmetijskih površin. S
tem se uničujejo tudi kmetij-
ske površine, ker močno
koncentrirana gnojevka pre-
prečuje rast določenim rast-
linskim kulturam, širi pa se
plevel.
Divja odlagališča vsemo-
gočih odpadkov in krame, 40
do 50 jih je danes v občini
Šmarje pri Jelšah, kvarijo iz-
gled gozdov, veliko pa jih je
tudi ob cestah. V letnem pro-
gramu sredstev komunalne
skupnosti bi bilo treba do-
datnih 400 do 500 tisoč dinar-
jev za tovrstne stalne odvo-
ze. Ob tem je treba poudariti,
da je območje šmarske obči-
ne zelo veliko in razvejano,
potrošnikov žep pa preplitek
za tolikšne dodatne obreme-
nitve.
Slaba urejenost na tem po-
dročju izstopa v turistični
Rogaški Slatini, kjer že teče-
jo občasne akcije, potrebno
pa bo še več sodelovanja
med tistimi, ki imajo dolž-
nost in interes, da bi bila Ro-
gaška Slatina bolj čista in
lepše urejena. Največ bi. se-
veda. na tem področju lahko
naredili občani sami.
Problem zase je čistilna
naprava v Rogaški Slatini.
To je sicer stara zgodba, ki
pa ji ni videti konca. Gre za
osem let star regijski pro-
jekt, ki pa je, kot kaže. ostal
bolj na občinskih ramah.
Problem je v politiki vo-
dnogospodarskega progra-
ma, ki temelji na ekonom-
ski moči posameznih občin.
Znesek za čistilno napravo,
ki bi ga morala zagotoviti
občina Šmarje pri Jelšah, je
previsok in ga ne zmore. Či-
stilna naprava, takšna, kot
jo potrebuje Rogaška Slati-
na, bi bila lahko že zdavnaj
zgrajena, ker pa gre v tem
primeru za projekt, ki je re-
gijskega značaja, se stvari
vlečejo v nedogled.
Vsi smo občutljivi do okolja
Avgust Orel iz Celja: Ro-
jen Celjan sem. Res danes
zrak ni takšen, kot je bil pred
davnimi leti, a to lako vsi ra-
zumemo. Z razmahom indu-
strije, z vse večjim prome-
tom je pač zrak vse bolj one-
snažen. Z besedami se tega
ne da izboljšati. Dobro se še
spomnim, kako smo bili Ce-
ljani proti tovarni Zveplene
kisline, pa ni nič pomagalo.
Drugače je pa v Celju veliko
narejenega, pa naj gre za re-
gulacijo Savinje ali za kanali-
zacijo. Preveč Cisto mesto
pa ni. Mene še najbolj motijo
pločniki.«
Anica Tkalec iz Migojnie:
»Pogosto pridem v Celje, pa
res ne bi mogla reči, da bi se
mi zdelo kaj narobe. O zraku
slišim, da se ljudje precej
pritožujejo, meni pa se ne
zdi, da bi bila kakšna razlika
v primerjavi z Migojnicami.
Tudi pri nas je namreč pre-
cej megle. Po mojem je Celje
kar lepo, čisto in urejeno me-
sto, izstopajo še posebej ne-
katere ulice. Seveda pa bi za
čistost lahko naredili še
več.«
Andreja Kotnik iz Stra-
nic: »Zdi se mi bolj prijetno
in predvsem bolj zdravo ži-
veti v majhnih krajih kot pa
v mestih, kjer je okolje ne-
primerno bolj umazano. Naš
kraj je lep in dovolj čist, če-
prav ne rečem, da bi lahko
vsi skupaj še bolj pazili na
naše okolje. Zaenkrat pa ni-
sem opazila, da bi imeli pri
nas kdaj probleme z nečisto
pitno vodo, ali pa da bi dihali
umazan zrak, čeprav veter
včasih prinese kak oblak
prahu. Na delo hodim v Ko-
njice in za primerjavo lahko
povem še to, da se mi zdi
tudi naš občinski center do-
volj čist in lepo urejen.«
Ivan I>akner iz Rogaške
Slatine »V Rogaški Slatini
in občini nasploh bi bilo tre-
ba varstvu okolja, zlasti pa
urejenosti in čistoči, posve-.
čati več pozornosti. Rogaška
je turistični kraj, zato nam ne
sme biti vseeno če inozem-
ski gost s prstom pokaže na
posamezne primere našega
obnašanja. Krajevna skup-
nost in Zdravilišče bi morala
tesneje sodelovati z občani,
lastniki hiš, da bi bilo okolje
bolj urejeno, čisto in privlač-
no. Lovci na terenu marsikaj
opazimo. V gozdovih je vse
polno smeti in divjih odlaga-
lišč najrazličnejših odpad-
kov. Primer neurejenosti je
tudi turistično zanimivo ob-
močje Boča in še kje. Mislim,
da bi bilo treba posamezne
primere nepravilnosti sank-
cionirati. Odbor pri OK
SZDL pa po mojem mnenju
ne odigrava svoje vloge.«
Avgust Orel
Anica Tkalec
Andreja Kotnik
Ivan Lakner
Temo tedna o varstvu okolja so pripravili Mateja Pod-
jed, Marjela Agrež. Ivana Fidler, Blanka Dečman, Milena
B. Poklič, Janez Vedenik in Mitja Umnik.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
Jože Korošec iz Stranic:
»Veseli smo, da smo spet sku-
paj. To srečanje je že peto in
jaz imam kar zahtevno nalogo.
Sem namreč vodja ekipe Slo-
venskih Konjic v streljanju z
zračno puško. Kar dobro smo
se odrezali. Če bi bilo treba,
lahko na nas še računate.«
Anica Fric iz Griž: »Rada
grem na takšna srečanja. Ker
sem v vozičku je zame bolj tež-
ko. Naši organizatorji so to sre-
čanje dobro pripravili, tudi
vreme nam gre na roko.«
Anton Pevec iz Rečice: »Ce
imam priložnost, se udeležim
srečanja. Letos jih je bilo na
celjskem že kar precej, vendar
na vseh nisem bil. Lepo je, da
se na nas invalide tako spo-
mnijo in hvala za vse, kar so
nam nudili tu v Vrbju.«
Veselo praznovanje invalidov
V	soboto so se v Vrbju pri
Žalcu zbrali invalidi celj-
skega območja in tam praz-
novali Dan invalidov.
V	domu krajanov je bila
najprej proslava, kjer je zbra-
nim govoril predsednik
skupščine Samoupravne in-
teresne skupnosti pokojnin-
sko, invalidskega zavarova-
nja občine Žalec, Ivo Robič,
v kulturnem programu so
sodelovali učenci OŠ Gotov-
lje, mladinski pihalni orke-
ster iz Žalca, gojenci glasbe-
ne šole in folklorna skupina
OŠ Petrovče. Po proslavi je
bila zakuska, nato pa so se
invalidi med seboj pomerili
v streljanju z zračno puško
(na sliki), metanju pikada in
šahu. Za veselo razpoloženje
so poskrbeli Veseli fantje iz
Mozirja. Dan je bil lep in sre-
čanje invalidov, ki so ga pri-
pravili člani Društva invali-
dov občine Žalec, je uspelo.
T. TAVČAR
Aktivni rezervni
starešine v Vitanju
~Predvsem smo v kraju dobro
povezaniJe prepričan Vojko Vodovnlk
Našel sem ga doma in
zmotil pri pripravi kosila, saj
žene, medicinske sestre, še
ni bilo z avtobusom iz Slo-
venskih Konjic. Med krat-
kim pogovorom naju je »ob-
streljeval« njegov nadebu-
dni naslednik, tako da sva
bila že kar na začetku
obrambno in sploh SLO-
usmerjena.
Koliko vas je članov
ZRVS in kam sodite po ak-
tivnosti v občini?
»Vsega nas je 35 članov, po
aktivnosti pa nas štejejo bolj
v vrh občine. Lani smo pre-
jeli plaketo ZRVS Slovenije
in mislim, da je zaslužena.«
V Uniorju delate na po-
dročju SLO in družbene sa-
mozaščite, kaj pa počnete
doma, v kraju?
»Naše delo je usmerjeno
tudi k vzgoji najmlajših. Tu
je obrambni krožek na šoli,
priprave in načrti SLO v kra-
jevni skupnosti, pa še redne
občasne vaje v teoriji in pra-
ksi na terenu.«
Zakaj mislite, da ste
uspešni?
»Mislim, da smo v kraju
.predvsem dobro vsi poveza-
ni,« je bil povsem jedrnat
Vojko, ki ob službi veliko ča-
sa žrtvuje še za politično šolo
v Mariboru, za krajevne na-
loge v okviru ZRVS in še za
gradnjo novega doma.
MITJA UMNIK
Kruh vsakdanji iz pekarne Rogla
Poleti so naredili mlečno okrepčevalnico
V delovni organizaciji Pekarna-sla-
ščičama Rogla v Slovenskih Konji-
cah spečejo dnevno 5000 kilogramov
kruha in peciva, ki gre v slast Konji-
čanom in delno tudi sosedom v bistri-
ški občini. Prodajalne s konjiškim
kruhom in pecivom pa imajo tudi v
Ločah in Oplotnici. Med najbolj zna-
nimi vrstami kruha so »zrečan«, »lo-
čan« in predvsem domači polčrni
kruh, ki ga največ prodajajo. Daleč
naokrog pa je znano trdo in mehko
pecivo iz slaščičarne Rogla,
Julijano Košič sem zmotila pri peki
janeževih upognjencev. 19 let je že sla-
ščičarka in rada opravlja to delo. Pra-
vi, da spečejo dnevno več kot 20 različ-
nih vrst peciva. Na prvem mestu po
prodaji pa so že dolgo smetanove in
konjiške rezine. Od suhega peciva gre-
do najbolj v promet janeževi upog-
njenci, pri katerih moraš biti pri peki
še posebno previden, pravi Julijana.
To je še čista ročna proizvodnja in zato
je delo toliko bolj zamudno.
Ni lahko biti osem ur ob razgretih
pečeh, a Julijana pravi, da že po nekaj
dneh odmora ali dopusta pogreša te-
sto, moko, belo čepico na glavi in vonj
po kruhu in pecivu. Včasih se kakšna
peka tudi pokvari, je odkrito pripove-
dovala zgovorna slaščičarka, vendar
imajo peki in slaščičarji zelo malo či-
stega odpada. Ce že pride do smole,
potem iz kruha ali peciva naredijo
drobtine... Vselej pa najprej naredijo
poskusno peko, da ugotovijo, koliko
vlage ima moka. Ce je ima preveč, je
treba testo trše zamesiti. Vaja in izkuš-
nje delajo mojstre tudi med peki in
slaščičarji v Rogli. Njihova prizadeva-
nja znajo najbolj seveda ceniti potroš-
niki v prodajalnah kruha in peciva in v
novo urejeni okrepčevalnici s 40 sede-
ži, na katero je lahko kolektiv upravi-
čeno ponosen, saj se le redko kateri
kraj lahko ponaša z lepo urejenimi
prostori, kjer bi bili na voljo, tako kot v
Konjicah, mlečni izdelki in napitki,
pizze, pecivo in druge dobrote.
MATEJA PODJED
Marjana Bajda
Našla sem jo v delovni
organizaciji Kostroj v
Slovenskih Konjicah, po-
tem, ko so mi povedali,
da je Marjana Bajda izre-
dno prizadevna delavka
ne samo na svojem delov-
nem mestu, ampak tudi
na drugih področjih, zla-
sti pri delu osnovne orga-
nizacije sindikata. Zato
sva se največ pogovarjali
prav o tem njenem delu.
Marjana Bajda je kot fi-
nančna delavka zaposle-
na v tej delovni organiza:
ciji 30 let, torej od vsega
začetka Kostroja. »Laže
bi se pogovarjala s števil-
kami,« je dejala v šali,
»kajti te so, na videz pu-
ste in suhoparne, najbolj
zgovorne. Skoznje že
vrsto let lahko opazujem
rast in razvoj našega ko-
lektiva, ki se srečuje zdaj
z uspehi, zdaj s težava-
mi.« Njena je tudi misel,
da dober delavec s kate-
rega koli področja ne bi
smel nikoli zapustiti svo-
je delovne organizacije,
če uvidi, da ga le-ta potre-
buje, ampak bi moral ta-
krat-še bolj poprijeti za
delo.
V času ekonomske sta-
bilizacije morajo sindika-
ti pokazati še več aktivno-
sti. Niso časi samo za ra-
zmišljanje o ozimnici, pa
morda še o rekreaciji, če-
prav ne gre, da bi tudi
takšne skrbi opustili. Sin-
dikat, katerega članica
izvršnega odbora v Ko-
stroju je tud Marjana Baj-
da, mora znati prisluhniti
težavam in problemom
svojih članov tudi na dru-
gih področjih. Osebni do-
hodki delavcev so na pri-
mer ena najbolj žgočih
tem vseh zaposlenih v
vseh organizacijah zdru-
ženega dela. Nikomur ne
sme biti vseeno, kako živi
njegov sodelavec. Če bo
našel podporo v svoji de-
lovni organizaciji, se bo
čutil močnejšega za pre-
magovanje lastnih težav
in bo tudi sam našel razu-
mevanje za morebitne
probleme s katerimi se
bori kolektiv. Potem je
beseda nanesla tudi na ta-
ko imenovani draginjski
dodatek. V Kostroj u se si-
cer na ravni osnovne or-
ganizacije sindikata o
tem niso pogovarjali, ven-
dar je Marjana Bajda
mnenja, da standard za-
poslenih lahko garantira
le redno in dobro delo, pa
naj si bo v proizvodnji ali
v skupnih službah.
MATEJA PODJED
Maratonska odbojka na Polzeli
V tem tednu praznuje krajevna skupnost Polzela krajevni praznik. Največ prireditev b°
pripravilo društvo TVD Partizan, ki ga ponovno vodi Mišo Marovt. Na prvi prireditvi so s1
zadali, da bodo igrali odbojko 24 ur. Ker so srečanje pričeli v soboto ob devetih dopoldne
končali v nedeljo ob devetih, je v tem času prišlo do premika ure, s tem pa se je njihov'3
tekma od predvidenih 24 ur nategnila na 25.
Rezultat srečanja rdeči - modri je bil 55:45. Najdlje je igral Tomo Cvikl - 12 ur, sledil
Robi Ravtar in Mitko Popovski po 11, Andrej Ferlež 10 ur itd. Najstarejši med igralci je b1
predsednik Partizana Polzela, Mišo Marovt (46 let). Igral je dve uri in sodil šest ur. Skupaj Je
igralo 86 tekmovalcev in tekmovalk. Spili so nekaj več kot sto litrov ore in 15 litrov PraVi
kave.	TONE TAVCA^
V KS Dobje so
praznovali
Ze nekaj let zapored
praznujejo krajani Dobja
25. septembra svoj kra-
jevni praznik. Letos so
praznovanje počastili s
tekmovanjem gasilskih
desetin, nastopom služ-
benih in športnih psov ter
osrednjo proslavo s kul-
turnim programom.
Najzaslužnejšim kraja-
nom so podelili priznanja
krajevne.skupnosti, ki so
jih prejeli Maks Gračner,
Franc Planko, Franci Ro-
bič, Konrad Gračner,
Marko Povalej, Drago
Vrečko, Justina Romih,
Ignac Volasko, osnovna
šola Dobje in vojaki celj-
ske garnizije, ki so sode-
lovali pri izkopu vodovo-
da Kapsl od Bohorja do
Dobja.
IVANA FIDLER
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ne le vojaško usposabljanje
ispel mladinski tabor na Boču
Mladi iz občin Šmarje pri
jelšah in Šentjur, ki ne na-
meravajo obiskovati šol na-
šega srednjega usmerjenega
iiobraževanja, so se ose-
mnajst dni urili v vojaških
spretnostih in si nabirali to-
vrstno znanje na Boču. Zra-
ven so se še idejnopolitično
jobraževali ter se lotevali
neštetih aktivnosti, ki so
mladim ljudem pri srcu.
Stotriinosemdeset mladin-
jev iz omenjenih občin se je
•orej v teh toplih september-
idfr dneh usposabljalo po
rogramu, ki ga je, enotno za
išo republiko, izoblikoval
»publiški sekretariat za
ljudsko obrambo. Organiza-
cijo tega svojevrstnega mla-
dinskega tabora so odlično
izpeljali komite za SLO in
DS ter svet za SLO in DS iz
šmarske in šentjurske ob-
čine.
Mladi so se v tem času veli-
ko naučili in marsikaj zani-
mivega doživeli. Ustanovili
so tudi dva aktiva ZSMS ter
organizirali številne prosto-
časne aktivnosti. Najbolj pe-
stro pa je bilo pretekli četr-
tek, ob zaključku usposab-
ljanja. Takrat jih je obiskal
tudi Martin Košir, republi-
ški sekretar za ljudsko
obrambo, ki je, med drugim,
dejal: »Mladi ljudje morajo
poznati celotno bistvo in vse
vrednote svoje družbe, da bi
jo znali resnično oceniti po
vseh njenih, ne le material-
nih vrednotah. Zato smo dali
tolikšen pomen in poudarek
temu vzgojnoizobraževalne-
mu, idejnopolitičnemu in ne
samo vojaškemu usposablja-
nju.«
Kulturni program, so
spremljali številni predstav-
niki družbenopolitičnega
življenja iz šentjurske, šmar-
ske in sosednjih občin ter iz
republike.
M. A.
Asfaltirana cesta v Tešovo
Na Vranskem so praznovali krajevni praznik
Krajevni praznik Vran-
skega, ki ga praznujejo v
spomin na 22. september, ko
so pod okupatorjevi streli
padli prvi domačini, so le-
tos proslavili s pomembno
delovno zmago. V hriboviti
zaselek Tešovo nad Vran-
skim so namreč asfaltirali
2800 metrov dolgi cestni od-
sek.
Vrednost te ceste znaša
več kot pet milijonov dinar-
jev, pa čeprav so zanjo odšte-
li le milijon. V prvi vrsti gre
zasluga prizadevnim kraja-
nom, ki so se izkazali s pro-
stovoljnim delom in prispev-
ki, na pomoč pa so priskočile
tudi nekatere organizacije
združenega dela: Sigma,
Kmetijska zadruga Savinj-
ska dolina, Inde, Gozdno go-
spodarstvo ter Komunalna
interesna skupnost občine
Žalec in krajevna skupnost
Vransko. Cesta povezuje
med sabo petdeset domačij.
V letošnjem letu so uredili
tudi 1500 metrov dolgi cestni
odsek v zaselek Selo, avto-
busno postajo v Zajasovni-
ku, k Jeseničnikovi kmetiji
so zgradili 2000 metrov dolgi
vodovod, gasilci iz Prekope
in Ločice pa so si obnovili
svoja gasilska domova. V
tem času tečejo tudi inten-
zivne priprave za gradnjo no-
gometnega igrišča.
Kljub temu pa imajo na
Vranskem še kup proble-
mov. Teritorialno je to naj-
večja krajevna skupnost v
žalski občini, njen dobršen
del pa obsega hribovite pre-
dele. Precej komunalnih
problemov je še v Zahomcu,
Vologi in Zaplanini. Na
ozemlju vranske krajevne
skupnosti je še nekaj doma-
čij, ki nimajo ne elektrike in
ne vode.
Ko na Vranskem govorijo
o financiranju krajevnih
skupnosti, poudarjajo, da ni
prav, ker dobijo iz sredstev
samoprispevka vse krajevne
skupnosti v občini enako de-
narja. Bolj bi bilo treba upo-
števati dejanske potrebe po-
sameznih krajev. Navsezad-
nje je v velikih krajevnih
skupnostih, ki povrhu obse-
gajo še hribovite predele,
prav gotovo več potreb, kot
v kakšni majhni krajevni
skupnosti v sami dolini. V
boljšem položaju so tudi ti-
ste krajevne skupnosti, ki
imajo močno gospodarstvo.
Na Vranskem pa je problem
še v tem, da se precej kraja-
nov vozi na delo v druge ob-
čine, od koder praviloma le
redkokdaj ali pa zelo nere-
dno prejemajo tako imeno-
vano glavarino.
JANEZ VEDENIK
Lovska koča na Goljavi
MIRAN VEDENIK, pred-
sednik Lovske družine Pre-
bold: »Z deli pri razširitvi
lovske koče na Goljavi smo
letos zaključili. Zgradili smo
velik prizidek, v katerem bo
velika dvorana, ki jo bo mož-
no razdeliti tudi v manjše
prostore. Prostovoljno smo
delali skoraj vse sobote in
nedelje od januarja sem. Pri
lovski koči je tudi-sodobno
strelišče, na katerem je bilo
že več strelskih tekmovanj,
do Goljave pa se lahko že ne-
kaj časa pripeljemo tudi z av-
tomobili, saj je do sem spe-
ljana lepa gozdna cesta. Pri
gradnji koče so nam poma-
gale nekatere organizacije
združenega dela, kmetje ter
obrtniki, še posebej pa so se
izkazali tudi zasebni avto-
prevozniki. Tako bomo za
nov objekt porabili precej
manj denarja, kot pa bo de-
janska vrednost. Računamo,
da bomo z deli končali pri-
hodnje leto.«
Skupščina ZMDA
Člani skupščine Zvezne mla-
dinske delovne akcije Kozjan-
sko 83 bodo jutri spregovorili o
izvdbi letošnje akcije in zača-
snem finančnem poročilu. Ob
koncu bodo najzaslužnejšim
za izvedbo akcije podelili tudi
priznanja.
Dijaški dom v
Šentjurju zgrajen
Dijaški dom pri Kmetijski
šoli v Šentjurju je zgrajen in
prav danes se bodo vanj vselili
prvi dijaki. Prostorska stiska,
saj je bilo doslej v prostorih
Kmetijske šole le nekaj ležišč,
je končno rešena in v dom bo-
do lahko sprejeli še več učen-
cev, ki so se doslej morali vo-
ziti.
Praznik KS Medlog
1. oktober je praznik krajevne skupnosti Medlog pri
I Celju. Prireditve v počastitev tega datuma so se že
I pričele. Tako je bilo včeraj tekmovanje gasilcev Levca,
Ostrožnega, Lopate in Medloga, zvečer pa šahovski
turnir.
Danes bodo na slavnostni seji skupščine krajevne
skupnosti podelili priznanja za prizadevno delo v kra-
jevni skupnosti, kulturni program pa bo pripravila
sekcija za kulturo v krajevni skupnosti in kvintet Fran-
| kolovčani. Za ob 16. uri je napovedan kolesarski trim
po domači krajevni skupnosti in tekmovanje v strelja-
nju na Gričku. V dvorani Opreme bodo jutri ob 17. uri
pripravili prireditev za starejše krajane, kjer bodo s
kulturnim programom sodelovali učenci osnovne šole
Slavka Šlandra in varovanci vrtca Anice Cernejeve.
Na praznični dan, 1. oktobra bodo namenu predali
asfaltirani odsek ceste Medlog-Lopata in Zidanškov
gaj. Tega dne bodo ponovno nastopili prizadevni člani
sekcije za kulturo iz Medloga.	MP
Teritorialci so
dobro
usposobljeni
V novem centru za
obrambno vojaško usposab-
ljanje v Lokrovcu je bilo te
dni živahno. Enota TO Celje
je imela večdnevno usposab-
ljanje. Urnik dela je bil zelo
obširen, pa se je takšen poči-
tek po uspešno končani vaji
zelo prilegel. Pa ni bil pravi
počitek, temveč so opravljali
analizo dela, ki jo je vodil ko-
mandant TO občine Celje Vi-
li Skrt. Z delom pripadnikov
TO je bil zelo zadovoljen. Po
končanih vajah pa so imeli
še streljanje, na katerem so
ugotavljali strelske sposob-
nosti posameznikov.
ZŠAM Celje vabi
inštruktorje
ZŠAM Celje bo organiziral
tečaj za inštruktorje avto
šole. Predno bodo veljali
novi pogoji za pridobitev te
izobrazbe, bodo organizi-
rali še brezplačni tečaj za
tiste, ki bi se potem zapo-
slili redno ali pogodbeno.
Vozniški izpit morajo imeti
kandidati najmanj tri leta,
imeti pa morajo tudi konča-
no osnovno šolo.
Poleg tega pa nudijo takoj
zaposlitev avtomehaniku
ter vozniškim inštruktor-
jem.
CGP DELO - TOZD PRODAJA
PODRUŽNICA CELJE
GREGORČIČEVA 6
zaposli takoj
vestnega in dinamičnega
prodajalca-ko
za kiosk DELO v Celju
Od sprejetega kandidata želimo, da ima:
-	končano poklicno šolo trgovske ali gostinske
smeri
-	vsaj šestmesečne delovne izkušnje pri opravljanju
enakega ali podobnega dela
Delo je pogodbeno za nedoločen čas, primerno za
mlajšega upokojenca.
Ponudbe sprejema ČGP DELO PODRUŽNICA CE-
LJE. Gregorčičeva 6 ali po telefonu 22-800.
Ibisk mladinske delegacije iz ZR Nemčije
Stiki med celjskimi sindikati in sindikati delavcev v Singenu ter Konstanzu v Zvezni
publiki Nemčiji, trajajo že več kot sedem let. Med njimi so se stkale številne vezi. ki jih
Sabljajo medsebojni obiski in pogovori. Tako'je bila od sobote do srede v Celju
^tričlanska mladinska delegacija. Obiskali so delovne organizacije Aero. Emo. Toper in
'^hnično šolo. Po želji gostov pa so skupno z mladinci iz Celja spregovorili o zaposlovanju
izkušnjah pri samoupravljanju.	MBP
8. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
Za začetek -
Škof Tomaž Hren
Slovensko ljudsko gledali-
šče Celje bo v petek, 30. tega
meseca začelo novo sezono s
krstno uprizoritvijo nove
slovenske drame Skof To-
maž Hren. Napisal jo je pe-
snik Denis Poniž, ki mu to
delo ni gledališki prvenec,
čeprav se v Celju prvikrat
predstavlja. Avtor meni o
svojem delu, da »ni niti zgo-
dovinska drama, niti drama
sodobnosti«, čeravno je tre-
ba pribiti; da je dogajanje
vendarle postavljeno v zgo-
dovinski čas slovenske pro-
tireformacije in osredotoče-
no v zgodovinski osebnosti
škofa Hrena, in da ubijalsko
zatiranje drugače mislečih,
drugače verujočih še kako
posega v današnji čas. Ne
glede na dejstvo, da je škofo-
vo ime neizbrisno povezano
s požigom prvih slovenskih
knjig. Delo je zrežiral Franci
Križaj, dramaturg je bil Ja-
nez Zmavc, scenograf Niko
Matul, kostumografka Cveta
Mirnik, lektor Metka Cuk.
Nastopili bodo Peter Bošt-
jančič. Janez Bermež, Zvone
Agrež, Anica Kumer, Jože
Pristov, Milada Kalezič, Ja-
na Smid, Bogomir Veras, Iz-
tok Valič, Zvezdana Mlakar,
Nada Božič in Miro Podjed.
»Zarja« vabi!
Kulturno umetniško dru-
štvo »Zarja« Trnovlje, pred-
vsem njena gledališka skupi-
na, mora razširiti število so-
delujočih, saj zahtevajo nalo-
ge društva velik napor za do-
sedanje - relativno šibko
(glede na opravljeno delo)
število članov.
Vabijo vse, ki se želijo
poizkusiti na odru, ali kako
drugače sodelovati v dru-
štvu, da se jim pridružijo.
Vabijo igralce - amaterje,
sodelavce za tehnično pri-
pravo odra, razsvetljevalce,
sodelavce za zvočno opremo
predstav in organizatorje, da
se zglasijo v pisarni Zveze
kulturnih organizacij v Ce-
lju, Gregorčičeva 6, kjer bo-
do dobili vse informacije.
Komorni moški zbor je stopil
v 35-letnico svojega dela
Zadnji občni zbor članov
Komornega moškega zbora
v Celju ni bil samo formalni
dogodek. Šlo je za oceno de-
la v minulih štirih letih, za
sprejem programa za novo
delovno obdobje in za spoz-
nanje, da zbor stopa v 35-
letnico uspešnega dela. Ta-
ko tudi to dejstvo prinaša s
seboj velike delovne obvez-
nosti.
Preteklo obdobje je bilo že
po tradiciji polno uspešnic.
Uspeli nastopi doma, dve
srebrni plaketi mesta Mari-
bor in v srečanjih s tujimi
zbori, nizozemskim Oranjem
in Madigalchorom iz Singe-
na v Zvezni republiki Nem-
čiji, ponovne priložnosti za
utrditev medsebojnega po-
vezovanja in prijateljstva
med narodi.
V zadnjem štiriletnem ob-
dobju so člani Komornega
moškega zbora pod vod-
stvom prof. Vida Marcena,
imeli 74 koncertov in drugih
nastopov. V pevskem kolek-
tivu vladajo prijetni tovari-
ški odnosi, dobro razpolože-
nje, zato tudi uspehi.
Toda, v to uspešno in pri-
jetno delo, se zarezuje fi-
nančno vprašanje, ki se tudi
v tem kolektivu vse bolj zao-
struje. Skoraj celotna dotaci-
ja, ki jo zbor prejema od ob-
činske Zveze kulturnih orga-
nizacij, gre za obvezne funk-
cionalne izdatke, in to nav-
zlic temu, da zbor po katego-
rizaciji prejema najvišji mož-
ni delež. Toda, ta je premaj-
hen, zato so nujni še mnogi
napori za dodatna sredstva.
V novem delovnem ob-
dobju čakajo zbor zahtevne
naloge. Najprej bo na vrsti
medobčinska pevska revija,
ki naj bi odprla vrata za so-
delovanje na srečanju slo-
venskih zborov v Mariboru,
aprila prihodnje leto. V okto-
bru se bo zbor predstavil v
Celju s samostojnim koncer-
tom. Tu je potem še delo za
snemanje druge gramofon-
ske plošče. Potekalo bo etap-
no od oktobra do januarja
prihodnje leto. Vtem ko je
zbor posvetil svojo prvo plo-
ščo narodni pesmi, je zdaj na
vrsti umetna pesem jugoslo-
vanskih skladateljev. Gre
edinole za pesmi, ki so jih
znani skladatelji v originalu
pisali za moške zbore.
Seveda pa bodo ob vsem
tem delu tekle priprave na
proslavo častitljivega zboro-
vega jubileja - 35 letnice. Če-
tudi časovno jubilej pada v
mesec februar, bodo praznik
počastili jeseni naslednje le-
to. Ta dogodek bo bržčas po-
vezan z gostovanjem zbora iz
Singena in seveda z drugimi
dogodki, ki bodo znova po-
udarili mesto tega zbora v
našem prostoru, njegovo
vlogo, pomen in veljavo.
Tudi to novo obdobje zače-
nja zbor pod umetniškim
vodstvom prof. Vida Marce-
na, ki je zborov dirigent zdaj
že sedmo sezono. Sicer pa bo
zboru tudi v naslednjih štirih
letih predsedoval Štefan
FVas. Medtem ko so za pod-
predsednika izbrali Marjana
Podgorška, bo blagajnik Pe-
ter Hrastelj, tajnik pa Gustav
Grobelnik.
M. BOZIC
Trenutek z občnega zbora članov Komornega moškega zbora, ko dosedanji in zdaj tudi
novi predsednik, Štefan Fras, poroča o minulem delu in novih nalogah
»Eden drugimi
ogenj dajmo!«
Je mar ljubiteljsko gledališko gibanje v krizi? To
vprašanje so si med drugimi zastavili predstavniki
gledaliških skupin celjskega območja, ki so se zbrali
v soboto dopoldne v kulturnem domu v Trnovljah
pri Celju. Odprli so še več drugih dilem in proble-
mov, zlasti okoli izbire primernih besedil za postavi-
tev iger, pa kadrov, zaprtosti med društvi in skupi-
nami in obojestranskim sodelovanjem s poklicno
gledališko hišo in društvi.
Ne more biti res, da bi gledališkim skupinam pri-
manjkovalo besedil za uprizoritve, le malo več domi-
selnosti in obrtne spretnosti je treba imeti in na odru
lahko oživi tudi že zaprašen ali pa sodoben tekst. Tudi
na področju ljubiteljske dejavnosti bo potrebno v pri-
hodnje malo več inventivnosti in odprtosti. Nikjer ni
rečeno, da uspeh neke predstavitve zagotavlja že samo
ime znanega avtorja ali besedila in da je pri tem že
polovica dela opravljenega. Skupine bi morale izbirati
program po moči in sposobnosti ter starostni strukturi
igralcev. Ce igralec ne bo imel primerne vloge, se tudi
sam ne bo dobro počutil, še manj pa bo prepričal
publiko. Le-te pa seveda še zdaleč ne gre podcenjevati.
Gledališko gibanje bi se tudi bolj razraslo, če bi si
skupine med seboj pomagale, si svetovale, izmenja-
vale predstave ali igralce, namesto da se često zapirajo
za lastne, umetno postavljene plotove, oziroma na do-
mače odre. Tam, kjer so to poskusili, uspehi niso izo-
stali. Podiranje tovrstnih tabujev pa je še vedno prepo-
časno. Ljubiteljsko gledališče ne sme postati usluž-
nostno dejanje, temveč kulturno poslanstvo sleher-
nika ah skupine. Res da večina društev pogreša dobro
strokovno vodstvo ali pomoč in da si želi pomoči s
strani poklicnega gledališča, pa zato sami tudi premalo
naredijo. Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča
je izredno obremenjen s svojim lastnim delom. Vendar
pa v gledališču že nekaj let nazaj opažajo, da so organi-
zirana srečanja med ustvarjalci in ljubitelji gledališča,
ki bi lahko bila za amaterje izredno koristna, brez večje
udeležbe s strani ljubiteljev.
Področno srečanje v TVnovljah je bila priložnost za
ta in podobna razmišljanja. Mnoga s strani udeležen-
cev srečanja sploh niso bila izrečena, zato pa je toliko
bolj obvezujoča Linhartova misel, ki je tudi moto vseh
društev in skupin: »eden drugmu ogenj dajmo!« Če
vse te misli ne bodo ostale na papirju, ali če niso
obvisele v dvorani kulturnega doma, potem je upati,
da bomo kmalu lahko govorili o razcvetu in ne o
zastoju v amaterizmu.
MATEJA PODJED
Film v sredstvih obveščanja
Kritika In Informacija o filmih nista zadostni
O filmu se je nekdaj v
sredstvih javnega obvešča-
nja več pisalo in govorilo
kot zdaj. To je osnovna ugo-
tovitev, s katero so soglaša-
li člani delovne skupine, ki
pripravlja posvet »film v
sredstvih obveščanja«. To
bo, kakor je znano, eden
izmed vsebinskih posvetov
na letošnjem Tednu doma-
čega filma v Celju.
Pobudo za srečanje prika-
zovalcev, distributerja, pro-
ducenta in filmskih kritikov
ter publicistov je dalo sploš-
no združenje kinematografi-
je Slovenije. Želelo je na-
mreč, da bi skupni pogovor
najbolj neposredno zaintere-
siranih odkril, kaj se dogaja z
informacijo, kritiko in pro-
pagando filmov, ki jih vrtijo
domači kinematografi. To
vprašanje je ta čas še zlasti
aktualno za dnevnike in ra-
zlične publikacije, saj je pro-
stora v časnikih manj, pa
ima zato kultura in s tem
film tudi manj možnosti za
širjenje informacij.
Vendar ne gre samo za to.
Prikazovalci na primer kriti-
kom in časnikom zamerijo,
da v ocenah prevladujejo
zgolj estetska merila, nič pa
jih ne zanima ekonomska
problematika kinematogra-
fije. Preveč informacij je de-
ležna proizvodnja, torej na-
stajanje filmov, prav malo pa
da se piše o distribuciji in o
prikazovalcih. Zanemarjene
so nadalje premiere kako-
vostnih filmskih del, o njih
so objavljene tudi redke in-
formacije, predvajanje umet-
niškega filma pa tudi že dol-
go ni kulturni praznik. Pri-
kazovalci potemtakem me-
nijo, da niti slovenska kriti-
ka niti informacija o filmu
nista zadostni in dovolj kva-
litetni. Nezadovoljstvo pri-
kazovalcev je kajpada moč
razumeti. Vendar pa bodo
morah v kinematografih tudi
sami povedati in oceniti, kaj
so storili za dobro propagan-
do in informacijo predvaja-
nih filmov.
Res pa je, da se v časnikih
in v kritiki kar strinjajo z ne-
katerimi ocenami o tem, ko-
liko prostora dobiva film v
tisku, radiu in televiziji. Nek-
daj so imeli časniki po eno
stran namenjeno filmu, ob-
javljali so redne filmske oce-
ne, natančno predstavljali iz-
jemne umetniške dosežke v
filmski umetnosti in filmu
tudi sicer v kulturni politiki
časnika namenjali tako me-
sto, kakršno si je zaslužil gle-
de na množice obiskovalcev
v kinodvoranah. Razmere so
se spremenile. Spremenil pa
se je tudi položaj filma v kul-
turni ponudbi in v kulturni
politiki. Ze zelo daleč pa so
časi, ko so distributerji in
proizvodnja pripravljali
skrbno propagandno gradi-
vo, posebno filmske infor-
macije in lističe, brošure in
podobno gradivo.
Vse torej govori v prid od-
ločitvi, da bi na celjskem po-
svetu v okviru tedna doma-
čega filma z različnih gledišč
razpravljali o tem, kaj se na
Slovenskem naredi za naj-
boljšo informacijo, kritiko in
propagando filma. Na delov-
nem dogovoru pripravljal-
cev posveta v Ljubljani so se
domenili, da bodo imeli
uvodne besede med drugim
Toni Tršar, Milan Ljubič,
Neva Mužič, Milan Lindič,
Viktor Konjar in še nekateri
slovenski filmski kritiki ter
uredniki.
Razstavlja Rudolf Salej
Slikar, ljubitelj. Je na ogled postavil olja
V petek, 23. septembra se
je z več kot dvajsetimi olji
in nekaj primerki akvarela
in tempere v avli kulturne-
ga doma predstavil šentjur-
ski publiki slikar samorast-
nik - Rudolf Šalej.
Kljub temu, da se bavi Ša-
lej s slikarstvom že pet let in
živi v središču Šentjurja, je
le malo ljudi vedelo za njego-
vega konjička. Bolj znan je
kot pionir delovne organiza-
cije TOLO, v kateri je bil dol-
ga leta direktor in iz katere je
pred leti odšel v pokoj.
Slikarstvo je Šaleja prite-
govalo že v mladosti, vendar
se zaradi trdih in težkih eksi-
stenčnih bojev v stari Jugo-
slaviji temu ni mogel posve-
titi. Zanimivo je, da si je ne-
nehno ob vsaki možni prilož-
nosti z izrednim zanimanjem
ogledoval slikarske razstave
in slikarske galerije v domo-
vini in tujini. Nekaj časa se je
v medvojnem času v Beogra-
du udeleževal tečajev za
oblikovanje.
Intenzivneje se je lotil čo-
piča in palete pred petimi le
ti, ko so pričela nastajati
prva realistična olja. Motive
je največkrat iskal v domači
krajini; blizu mu je domači
svet s svojo lepoto, pestrost
jo in barvitostjo. Šalejeva sli-
karstka razstava nekako sov-
pada z njegovim življenj
skim jubilejem, 70-letnico
rojstva, ki jo je čil in zdrav,
poln delovnih načrtov, obha
jal pred meseci.
ERNEST REČNI*
Heidegger M.: Mišljenje i pevanje. Beograd 1982. OML
S. I
Husserl E.: Kartezijanske meditacije EL Zagreb 1976.
OML S. I
Kajzer J.: S tramovi podprto mesto. Ljubljana 1983. OŠ
S. 57472
Karovič S.: Tradicije Sutjeske. Zagreb 1983. OŠ S.
57341
Korsch K.: Marksizam i revolucija. Zagreb 1983. OML
S. I
Kostic V.: Šekspirov život i svet 2. izd. Beograd 1983.
OŠ S. 57481
Lukač D.: Treči Rajh i zemlje jugoistočne Evrope. Beo-
grad 1982. 2 *v. OML S. IV
Martin R. M.: Mammals of the seas. London 1977. OŠ S.
57505
Mastnak M.: Uvod v razumevanje razvoja in strukture
družbe. Maribor 1983. OŠ S. 57424
Mikuž M.: Svet po vojn »45-1957. V Ljubljani 1983.
OŠ S. 57338
Kratice pomenijo: OOM - oddelek za odrasle in mladino,
OML - oddelek za marksistično literaturo, OŠ - oddelek za
študij, OO - oddelek za otroke in KG - oddelek Gaberje
-Hudinja.
Občni zbor
MKUD Tehnik
Člani mladinskega kultur
nega društva Tehnik s sred
nje tehniške šole v Celju,
se na svojem 5. občnem z bo
ru 20 septembra domenil
da bodo v prihodnje večj<
skrb namenjali sodelovanji
z ostalimi društvi na sred
njih šolah, kakor tudi s kd
turnimi društvi v krajevniJ
skupnostih in organizaciji
združenega dela. Obvezali s"
se tudi. da bodo pomagali P11
organizacijah kulturnih dfl1
prvim in drugim letnikoi"
na šoli. Poročali so o de'1!
kulturnih sekcij in sprejo1
delovni načrt za novo šolski
leto. Ob zaključku srečarv
se je predstavila še Gleda'1'
ška delavnica z recitalom W
bezenske ooezije.	^
LIDIJA GOB^
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 9
pestra bera pridobitev
oZje postaja industrijsko središče
v-j še dolgo tega, kar je
jo Kozje nerazvita krajev-
1 skupnost v občini Šmar-
fpri Jelšah. Današnja po-
Aa Je povsem drugačna,
; je hiter napredek pose-
di v sleherno področje živ-
e0ja in dela v tem kraju na
l,robju Spominskega par-
Trebče. V osrčju krajev-
, skupnosti je zrasla nova
^žbena stanovanjska so-
pska, vanjo je posegla in-
ustrija, razpredla se je
^eža sodobnih cest in cest-
I), povezav, uredilo otro-
(0 varstvo in še bi lahko
jštevali tisto, kar daje
rajevni skupnosti danes
•ojski pečat.
Letos so v krajevni skup-
iti Kozje veliko naredili,
sredstev krajevne skupno-
i so odkupili zemljišče za
jdoči športnorekreacijski
jiter, postavili avtobusno
jstajališče v Sonovem,
rradili odcep ceste od po-
apališča do Ferliča, obnovi-
18 kilometrov cest na Ve-
rniku, uredili križišče Po-
eber, sanirali plaz, priprav-
ijo pa še podlago za avto-
isno postajališče v Kozjem
i premostitev klanca Ješo-
ic-Sušica. Pomembna le-
šnja pridobitev je tudi pre-
istitev ceste Kozje-Prela-
p. Letos je krajevna skup-
tst Kozje tesno sodelovala
Gozdnim gospodarstvom
Brežic, zlasti na področju
ograma urejanja cest v za-
Iku Veternik. V sodelova-
li z občinsko komunalno
upnostjo in Cestnim po-
!tjem Celje namerava kra-
jevna skupnost letos uresni-
čiti program izgradnje ploč-
nikov in javne razsvetljave
od bodoče avtobusne posta-
je do glavnega križišča in
stanovanjskih blokov Ste-
klarne. Pomembna letošnja
pridobitev je tudi prodajalna
plina Kmetijskega kombina-
ta Šmarje pri Jalšah.
Za drugačno podobo Koz-
jega ima nedvomno največ
zaslug industrija, ki je prodr-
la v te kraje. V krajevni
skupnosti dobro poslujeta
dve temeljni organizaciji:
»Dekor«, tozd Steklarne Bo-
ris Kidrič iz Rogaške Slatine
in tozd celjske Metke. Obe
sta izvozno naravnani, kar
vliva dodatni optimizem.
Obe tudi dobro sodelujeta s
krajevno skupnostjo, precej-
. šen pa je njun materialni de-
lež, ki ga prispevata za raz-
voj.
Kozje postaja majhno in-
dustrijsko središče, je kraj v
okviru Spominskega parka
Trebče. Kot takšen bi potre-
boval boljšo gostinsko-turi-
stično ponudbo kot je današ-
nja. Za to pa bi bil potreben
sodobnejši tovrstni objekt.
Po vodi so odplavali že dokaj
trdni projekti z Mercatorjem
in Zdraviliščem Rogaška
Slatina, danes pa tečejo do-
kaj resni razgovori s celj-
skim TTG, temeljno organi-
zacijo Atomske toplice v
Podčetrtku. V krajevni
skupnosti so prepričani, da
bi s primernim gostinsko-tu-
rističnim objektom Kozje z
okolico postalo ponovno tu-
ristično zanimivo.
marjela agrež
Radeče praznujejo
S tekmovanjem slovenskih
ribičev za tradicionalni pre-
hodni pokal »Sava«, so se za-
čele prireditve ob letošnjem
krajevnem prazniku Radeč.
Organizacijski odbor je pri-
pravil vrsto kulturnih in šport-
nih prireditev, ki potekajo ves
teden, zaključile pa se bodo v
nedeljo 2. oktobra. V ponede-
ljek so se na strelišču Tone Bo-
stič pomerili strelci sindikal-
nih ekip delovnih organizacij
ožjega radeškega območja, po-
poldne istega dne pa so gasilci
gasilskega društva Radeče s
prikazom akcije reševanja ob
požaru iz ulice Pot na brod,
prispevali svoj delež k letoš-
njemu praznovanju, to pa je tu-
di njihova prva akcija v mese-
cu požarne varnosti. V torek so
se na brzoturnirju pomerili ša-
histi, v sredo pa je rokometni
klub Radeče pripravil turnir.
Danes na kegljišču Jadrana v
Radečah kegljajo člani sindi-
kalnih ekip, zvečer pa za vse
krajane pripravljajo v domu
kulture kino predstavo, pre-
miere filma RDEČI BOOGIE.
V petek se bodo pomerili bali-
narji, organizator tega tekmo-
vanja je društvo upokojencev,
Ocenjeno delo
pionirskih hranilnic
Zdaj so znani tudi rezultati ocenjevanja uspešnosti poslovanja pionirskih
hranilnic na osnovnih šolah na območju, kjer deluje Ljubljanska banka Splošna
banka Celje, v minulem šolskem letu. Gre za delo, ki ima po zaslugi banke prav
tu dolgoletno tradicijo, sicer pa za delo, ki še predvsem posega na vzgojno
področje, saj pionirske hranilnice v osnovnih šolah niso le finančni servisi, ne le
mesto, kamor nosijo učenci svoje prihranke, marveč dosti več. V mnogih
primerih že kar banke v malem, saj preko njih urejajo svoje denarne zadeve tudi
druge organizacije v šolah in podobno. Pa tudi sicer te hranilnice ubirajo pri
svojem delu tudi nova pota, osvajajo brezgotovinski promet in še in še.
Na območju, kjer deluje Ljubljanska banka Splošna banka Celje, deluje 92
pionirskih hranilnic, v ocenjevanje o uspešnosti poslovanja v šolskem letu
1982/83 pa je bilo zajetih 27 hranilnic. Ocenjevanje med njimi je dalo naslednji
vrstni red:
Popolne osnovne šole:
1. Šempeter 146 točk, 2. Podčetrtek 145,5, 3. Lesično 141, 4. Vitanje 140,5, 5.
Braslovče 139, 6. Rogatec 139, 7. Šentjur 136,5, 8. Ponikva pri Grobelnem 129,
9. PH na osnovni šoli Frana Krajnca na Polulah v Celju 128, 10. Vransko 127,5,
11. Kozje 125,5 12. PH na osnovni šoli Frana Roša v Celju 123, 13. Bistrica ob
Sotli 122, 14. Planina pri Sevnici 116, 15. PH na I. osnovni šoli v Celju 103, 16.
Šmarje pri Jelšah 99, 17. PH na osnovni šoli Veljka Vlahoviča v Celju 96 in 18.
Zreče 92 tpčk.
Po razpisu ocenjevanja prejme denarno nagrado prvih petnajst pionirskih
hranilnic.
Podružnične šole:
1. Donačka gora 136 točk, 2. Kostrivnica 132, 3. Dobje pri Planini 128,5, 4.
Stojno selo 120, 5. Strmec 120, 6. Kompole 112, 7. Šmartno v Rožni dolini 74, 8.
Ljubečna pri Celju 72 in 9. Breze 58,5 točke.
V tej skupini prejme denarno naqrado prvih osem pionirskih hranilnic.
Slavnostna razglasitev rezultatov ocenjevanja in podelitev priznanj bo v
osnovnih šolah v oktobru, v mesecu varčevanja.
Živahen vseslovenski izlet invalidov
Sončni jesenski ponedeljek v Zdravilišču Rogaška Slatina je bil v znamenju akcije 83,
izleta invalidov, ki ga že 19. leto prireja Nedeljski dnevnik. Tokrat je v Rogaško Slatino
pripeljalo na urice pozabe devet avtobusov z okoli 350 invalidi z vse Slovenije. Razen tega,
da je bil izlet prijateljev in znancev že sam po sebi doživetje, je za veselo razpoloženje še
posebej poskrbel ansambel Avsenik s pevci. Znani ansambel je prišel v Rogaško Slatino
igrat posebej za invalide in to brezplačno. Tako kot vsakič doslej so se tudi tokrat izkazali
gostitelji, Zdravilišče Rogaška Slatina. Neuradno smo izvedeli, da bo prihodnje, 20. jubi-
lejno srečanje .v Ljubljani.
ob 17. uri pa bo tradicionalni
nočni tek Milana Majcna po
ulicah Radeč. V okviru krajev-
nega praznika dva večerna
koncerta pripravljajo tudi god-
beniki radeških papirničarjev,
ki letos praznujejo 70-letnico
delovanja. V soboto je organi-
zator pripravil ob 16. uri nogo-
metno tekmo stari: mladi, v
nedeljo pa se bodo prireditve
ob praznovanju končale. Tako
bodo dopoldne položili vence
ob spomeniku žrtvam NOB v
Radečah in na pokopališču
padlim in umrlim borcem, ob
10. uri pa pripravljajo zaklju-
čno parado. Na njej bodo sode-
lovali radeški godbeniki, poleg
drugih godb na pihala, pa bo-
do sodelovale še maržoretke,
skupina bobnarjev in drugi.
FRANCI KADUNC
Dolgo polje - podelitev priznanj
Letos je krajevna skupnost Dolgo polje slavila svoj praznik že
tretjič. Praznovanje je bilo povezano z dogodkom pred štiridese-
timi leti, ko je okupator ločil otroke od staršev in jih poslal v
koncentracijska taborišča. Mnogi se niso vrnili.
Na slavnostni seji, ki je bila 21. septembra v prostorih Naro-
dnega doma, so se spomnili vojnih dni in položili venec pred
ploščo ukradenih otrok, poslali pa so tudi telegrame v Bosno in
Hercegovino, Srbijo, Belgijo, Francijo in na Poljsko, kjer so
Nemci izvajali podoben genocid. Zaslužnim krajanom in neka-
terim delovnim organizacijam so podelili družbena priznanja.
Prejeli so jih: Boris Kramberger, Andrej Suštarič, Anton Je-
lenko, Marinka Bučar, Izletnik - TOZD servisno remontne de-
lavnice, Etol in Srednja pedagoška šola. Zavedajo se, da jih ta
praznik obvezuje k izpolnitvi vseh zadanih ciljev.
Po slavnostni seji je bila na dvorišču I. osnovne šole osrednja
proslava, v kateri so nastopali učenci osnovne šole in srednjih
šol, zbor France Prešeren in KUD Zarja Trnovlje.
BD
Prvo srečanje
delavcev,
zaposlenih pri
obrtnikih,
v Celju
I^reko 800 delavcev, zapo-
slenih pri obrtnikih, se je ko-
nec prejšnjega tedna zbralo
v Celju. Prišli so iz številnih
krajev Slovenije na pobudo
osnovnih sindikalnih organi-
zacij, ki jih združujajo. Takš-
no srečanje bo odslej vsako
leto v času sejma obrti v Ce-
lju, saj je že to prvo srečanje
pokazalo, da je lahko bogata
izmenjava mnenj in izku-
šenj, ne le med delavci, tem-
več tudi sindikalnih delav-
cev iz različnih občin.
V sindikat je vključenih v
Sloveniji povprečno 30 do 35
odstotkov delavcev, zaposle-
nih pri obrtnikih, v celjski
občini pa 55 odstotkov. Teža-
ve, s katerimi se srečujejo,
pa so bolj kot ne enake. Ena
osnovnih je obveščanje.
Ker je bilo takšno srečanje
prvič, je bilo namenjeno
predvsem medsebojnemu
spoznavanju, za prijetno raz-
položenje ob njem pa so po-
skrbeli Tof, Rifle in ansam-
bel Vikija Ašiča.
MBP
štiriinšestdeset let po maturi
»Matura je eden tistih dogodkov v življenju, ki v našem
spominu nikoli ne zbledijo. Tudi po štiriinšestdesetih letih je
spomin na tak dogodek enako živ in še lepši,« so zatrdili
slavljenci, ki so prejšnjo sredo slavili visoko obletnico zrelost-
nega izpita.
Leta 1919 je bila na celjski gimnaziji prva slovenska matura.
Po prvi svetovni vojni so namreč na šoli ostali samo slovenski
profesorji. Dvajset dijakov, ki so se morali izkazati v znanju iz
matematike, slovenščine, grščine in latinščine, si je takrat pri-
pelo rdeče nageljne. Šest jih danes še živi. Vsako leto se zbirajo,
da obujajo spomine na skupna šolska leta in prehojeno življenj-
sko pot.
»Spočetka smo se dobivali vsakih pet let. zdaj pa kar vsako
leto in tudi sicer včasih obiščemo drug drugega. Manj nas je. bolj
trdne postajajo vezi med nami.« so povedali in veselo nazdravili
na ponovno snidenje. Dveh nekdanjih sošolcev tokrat ni bilo na
srečanje, štirje, ki so prišli pa so se rade volje postavili pred
fotografski objektiv. Od leve proti desni stojijo: Ljudevit Rovan.
ki je po maturi postal inženir rudarstva. Fortulat Turk. ki je bil
profesor matematike in fizike. Janez Ferlež, ki je vsa leta službo-
val pri železnici in Ivan Glojek. ki se je zapisal domači zemlji in
uredil vzorno kmetijo.
N. KUMER
10. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
Zadruga in zasebniki združili
površine za melioracijo
Farma govedi na Marotu že prihodnjo pomlad
Že v oktobru se bodo
pričela dela na melioraciji
55 ha kmetijskih površin na
področju Marofa v krajevni
skupnosti Jurklošter, kjer
načrtujejo farmo za vzrejo
300 glav goveje živine.
Kmetijska zadruga Laško
že več let planira pričetek in-
tenzivne kmetijske proiz-
vodnje na tem področju,
vendar ji je šele letos uspelo
dobiti vsa potrebna soglasja
za melioracijo, ki jo bo izvrši-
la območna vodna skupnost.
Del sredstev za to investicijo
bo krila poslovna banka, del
pa kmetijska zadruga Laško.
Po predračunih naj bi celot-
na investicija stala milion
800 tisoč dinarjev. Ce bodo
jesensko-zimski meseci do-
volj suhi bodo izvršili melio-
racijo do pričetka spomla-
danske setve.
Na tem področju je zadru-
ga ustanovila melioracijsko
skupnost, ki obsega vse za-
družne površine in del povr-
šin zasebnih kmetovalcev.
Večji del govedi bo tako v
lasti kmetijske zadruge La-
ško, preostali pa pri koope-
rantih, ki so, kot že poveda-
no, lastniki okoliških zem-
ljišč.
S farmo na Marofu bo laški
zadrugi uspelo izpolniti še
eno nalogo iz srednjeročne-
ga programa, ki je še toliko
bolj pomembna, ker gre za
obveznosti, ki si jih je zadru-
ga zadala pri pomoči manj
razvitim krajevnim skupno-
stim, kot je tudi Jurklošter.
»Ta obrat«, pravi direktor za-
druge, Jože Rajh, »ne pome-
ni le več delovnih mest v tej
manj razviti krajevni skup-
nosti, temveč tudi vzor osta-
lim kmetom, kako se da na
tem področju, z združeva-
njem manjših kmetijskih po-
vršin, kmetovati in ustvarjati
ustrezne hektarske pri-
delke.«
VIOLETA V. EINSPIELER
Siliranje koruze
Siliranje se je tudi pri nas že zelo udomačilo, saj so živinorejci spoznali, da je tako spravljen
krma zelo hranljiva in, da jo živali rade jedo. Tudi kmetje so v večini že zgradili silose v kater
spravljajo predvsem koruzo, deloma pa tudi tretjo košnjo. Koruza ne sme biti povsem zrela, zarat
tega je sedaj zadnji čas, da jo pospravijo.	T. TAVCA]
Sredstva za intervencije so zelo nujna
Tako ugotavljajo v mozirski in celjski občini
V občini Mozirje se zavedajo, da so
nadaljnji razvoj kmetijstva in-
rvencijska sredstva letos in v prihod-
em letu še posebno pomembna, saj
suša opravila svoje, pa tudi cene
promaterialov naraščajo hitreje kot
ne kmetijskih pridelkov. Trenutno
manjka četrtino sredstev predvi-
nih za občinski program, žal ravno
najpotrebnejše, za subvencionira-
nabavne cene gnojil in močne
ne. Zato so se že pred štirinajstimi
evi na izvršnem svetu dogovorili, da
>do skupščini predlagali povečanje
.spevne stopnje v okviru občine od
do 0,8 odstotka. Dogovorili so se
li, da bodo temeljiteje kot dosedaj
skušali dobiti sredstva iz intervencij-
skih skladov tistih občin, kjer so naj-
večji porabniki njihove hrane. Pri tem
mislijo predvsem na območje Ljublja-
ne, delno pa tudi Celja. Svoje potrebe
pa bodo bolj kot doslej uveljavljali tu-
di v okviru sisa za preskrbo celjske
regije.
Sklad za intervencije v kmetijstvu in
porabi hrane so v Celju ustanovili šele
lani, vira za napajanje tega sklada pa
sta dvojna: iz prispevka iz bruto OD po
stopnji 0,3 odstotka in iz skladov skup-
ne porabe. Načrt za leto 1983 predvide-
va nekaj čez 40 milijonov, vendar se je
v skladu v prvem polletju nateklo ko-
maj za dobrih 12 milijonov dinarjev.
Prav zaradi tega je sklad predlagal, da
se v občini Celje s 1. 8. 1983 dalje pove-
ča stopnja prispevka na 0,7 odstotka.
Denar je sklad do sedaj namenil kot
udeležbo za izgradnjo govejih pitan-
cev v Zepini, od zavarovalnih sredstev
skupnosti Triglav je pridobil prav tako
deset milijonov in jih namenil za pi-
tance, za farmo molznic v Zalogu in še
nekaj kratkoročnih posojil SOZD
Merx ter SOZD Hmezad z namenom,
da zagotovi za Celje boljšo preskrbo z
osnovnimi prehrambenimi izdelki ter
zagotovi hkrati tudi tekoče financira-
nje osnovne kmetijske pridelave.
RP-UM
omanjkanje krme lahko ublažimo
Pomanjkanje voluminozne
;rme, ki je posledica letošnje
suše, je mogoče omiliti z neka-
terimi ukrepi, ki jih lahko
opravimo še tudi v septembru
in oktobru.
če intenzivno travinje nemu-
doma pognojimo (če tega ni-
smo že opravili) z dušikom
(okoli 150 kg KAN na ha), bo-
mo pospešili rast ruše in s tem
povečali pridelek zelinja.
Krmo pokladamo presno v
hlevu ali pa jo živali popasejo.
Mlada zelena krma v jesen-
skem obdobju vsebuje običaj-
no več vode in manj ogljikovih
kot zelena krma spomladi ali v
jeseni. Dopolnimo jo s krmo,
pri proizvodnejših živalih pa
še z žitom ali drugo škrobnato
krmo. Namesto sena lahko po-
kladamo tudi koruzno slamo.
Dobra koruzna slama po hra-
nilni vrednosti ne zaostaja za
pozno košenim travniškim se-
nom, vsebuje pa manj beljako-
vin, ki pa jih zelena krma v
jeseni, večinoma vsebuje kar
precej. Posebno zeleno koruz-
no slamo govedo rado je. V ob-
močjih, kjer je bil pridelek
krme močno zmanjšan, kaže
razpoložljivo slamo silirati ali
posušiti. Pri siliranju koruzni-
co na kratko zrežemo in po
možnosti mešamo s travo ali
drugo zeleno krmo. Koruznico
namenjeno za sušenje ah silira-
nje poberemo kmalu potem,
ko smo obrali storže, da pre-
prečimo izgube in kvarjenje
zaradi dežja.
Na njivah, s katerih smo po-
spravili krompir ali silažno ko-
ruzo, prav tako pa tudi na še ne
obdelanih in neposejanih žit-
nih strniščih lahko še letos po-
sejemo prezimne krmne do-
sevke, ki so godni za košnjo že
v aprilu. Za te dosevke izbere-
mo predvsem tiste njive, na
katerih bomo spomladi poseja-
li koruzo za silažo ah za zrnje:
V hladnejših območjih lahko
konec septembra posejemo le
ozimno rž (okoli 20Q/kg seme-
na na ha; primerna je zlasti sor-
ta danko). Ogrščico in rž gnoji-
mo ob setvi le z okoli 100 kg/ha
KAN, ob koncu zime pa zelo
izdatno - z okoli 300 kg/ha
KAN-a.
Opozarjamo pridelovalce str-
niščnih dosevkov, ki so name-
njeni za krmljenje v pozni jeseni
(grašica, krmni grah in še zlasti
ogrščica in repica), da dosevke,
ki so jih ob setvi pomanjkljivo
pognojili z dušikom, nemudo-
ma dognojijo z dušičnim gnoji-
lom (150-300 kg/ha).
Kviz o kmetijstvu
V soboto 24. 9. je aktiv mladih zadružnikov iz Griž
organiziral kviz o kmetijstvu. Sodelovalo je 5 ekip iz
okoliških krajev. Zmagala je ekipa iz Petrovč z 18.
osvojenimi točkami v postavi Arzenšek, Felician in
Kramer. Ekipa iz Petrovč zasluži vse pohvale, saj je
osvojila vse možne točke. Nadaljnji vrstni red je bil
sledeč: Polzela 16, Braslovče 15, Šempeter 8 in Prebold
s 5 osvojenimi točkami. Na kvizu je sodelovala tudi DO
SIP Šempeter, ki je udeležence kviza nagradila s prak-
tičnimi nagradami.
Aktiv mladih zadružnikov iz Griž zasluži vse čestitke
za uspešno organizacijo kviza, ki je pomagal preveriti
znanje in prispeval k zbliževanju kmečke mladine.
J. BLATNIK
UREA - ceneni vir beljakovin (3)
Z UREO kot virom nebeljakovinskega dušika lahko
pokrijemo del potreb po beljakovinah pri govejih pitan-
cih v pozni fazi rasti in pri kravah z nižjo proizvodnjo ali
v fazi nižje proizvodnje.
Govedo šele pri teži okoli 200 kilogramov postane pravi
prežvekovalec. Do te starosti se mu namreč razvijajo pred-
želodci. Dokler vamp ni zadosti razvit, v njem ni dovolj
mikroorganizmov, ki bi lahko porabljali iz UREE nastali
amonijak za tvorbo beljakovin. Zato morajo pitanci do
teže 200 kilogramov v krmnem obroku dobivati krmila, ki
vsebujejo prave beljakovine rastlinskega in živalskega
izvora (sojine ali sončnične tropine, lucernino moko, ribjo,
krvno, mesno ter kostno moko in podobno). UREO lahko
torej pokladamo pitancem, ki so težji kot 200 kilogra-
mov.
Kako pa je z uporabo UREE pri prehani krav? Na Fin-
skem so pred skoraj dvajsetimi leti opravili večkratni po-
skus, v katerem so pri kravah vse potrebe po beljakovinah
pokrivali z nebeljakovinskim dušikom (UREA in amon-
sulfat). Te krave so dale letno okoli 4000 kilogramov mleka
in rodile normalno potomstvo. Seveda je bil krmni obrok
tudi sicer zelo skrbno sestavljen in za širšo prakso ni
uporaben. Vendar je poskus pokazal, da lahko tudi v pre-
hrani krav uporabljamo UREO. V zahodni Evropi se sicer
zelo malo govori o krmljenju krav z UREO. Poprečna
mlečnost kontroliranih krav v tem območju znaša od 4500
do 5500 kilogramov mleka v standardni laktaciji in pri
tako produktivnih kravah res ne moremo uporabljati
UREE. Potrebe po beljakovinah so pri takih kravah tako
velike, da jih s sintezo mikroorganizmov ne bi mogli po-
kriti. Zato morajo visoko produktivne krave dobivati v
obroku prave beljakovine in še te morajo biti v vampu
slabo topne (tako imenovane BY PASS proteini, ki gredo
neprebavljeni skozi vamp in se prebavijo šele v tankem in
debelem črevesu).
V Sloveniji pa je poprečna mlečnost še sorazmerno
nizka in lahko govorimo o uporabi UREE v prehrani krav.
Predvsem v severovzhodni Sloveniji, kjer pridelujejo ve-
liko koruzne in malo travne silaže, uporabljajo v prehrani
manj produktivnih krav UREO kot vir beljakovin. Z
UREO lahko namreč pokrijemo del potreb po beljakovi-
nah pri kravah z mlečnostjo do okoli 3600 kilogramov ali
pri najvišji dnevni proizvodnji do 15 kilogramov mleka.'
Hmezad
Interna banka Žalec,
Hmeljarska 3, 63310 ŽALEC
objavlja
prosta dela in naloge:
1. ORGANIZATORJA-
INŠTRUKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva-
ti še naslednje pogoje:
- da imajo višjo izobrazbo organizacijske ali finanč-
no ekonomske smeri.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s
trimesečnim poizkusnim delom.
Delo je pretežno terenskega značaja.
2. Hkrati vabimo k sodelovanju strokovne sodelavce
z visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, ki
želijo delovati na področju gospodarjenja s finančni-
mi sredstvi, finančnem planiranju ter vnašanju novih
dosežkov v delo Interne banke.
Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in opi-
som delovnih izkušenj naslovite na Splošno službo
DS Interna banka v roku 8 dni od objave.
Kandidati bodo po opravljenem predhodnem razgo-
voru obveščeni o izbiri v najkrajšem roku.
900 ton kislega zelja
V kisarni Blagovnega centra Merx Celje v Šempetru imajo v teh dneh veliko dela. Vod
Jože Šketa, ki je tu zaposlen že 31 let, nam je povedal: »Letos bomo skisali 900 ton zelja
150 ton repe. Največ zelja dobimo od kooperantov iz Savinjske doline, Celja in Šentjur
Zaradi suše je letos pridelek nekoliko manjši, zato bomo ta izpad pokrili z nakupom zelja
Hrvaške.« Treba je povedati, da kisarna pokriva celjsko, koroško in zasavsko področje. I
sliki: Pri spravilu zelja v silos.	T. TAVC^
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Celjski turizem
ima kratko sapo
Za dosedanji razvoj gostinstva in turizma v celjski
občini je značilno zaostajanje tako za dosežki v regiji
Kot v Sloveniji. Zato bo toliko bolj zanimivo, v
Kakšno smer bodo obrnjene razprave o dolgoročnem
družbenem planu občine Celje, ko bo v ospredju pro-
blematika gostinstva in turizma.
Res je, da še niso znani podatki za to leto in da
statistika zamuja tudi s celovitimi preglednicami za
leto 1982. Toda v gradivu Razvojnega centra, ki je
analiziral razvojne možnosti gostinstva in turizma v
občini, so podatki o problemih in dosežkih več kot
poučni. Podatki kažejo na razvojna gibanja v zadnjih
petnajstih letih, in sicer v obdobju 1966 do 1981. Šte-
vilo gostov v Celju je sicer poraslo od 37.159 na 45.485
in je letni koeficient rasti 1,22. Toda to je skromno.
Najbolj zaskrbljuje podatek, da v Celju izjemno upada
število tujih gostov. Pred desetimi leti jih je bilo na
primer nekaj prek 10.000, predlani pa še komaj 4.494.
Krajša pa je tudi poprečna doba bivanja tujih gostov v
Celju. Zdaj znaša samo še 2,8 dneva in je torej vse bolj
jasno, da je Celje izrazito tranzitno mesto. To pa obe-
nem kaže, da ne izkorišča možnosti, ki jih sicer daje
celotna gostinško-turistična zmogljivost občine.
Toda v Celju v zadnjih desetih letih sicer skromno, a
vendarle upada celo število domačih gostov. Tako je
protislovje med naraščanjem števila ležišč in sedežev v
gostinsko-turističnih objektih ter med dejanskimi
efekti čedalje večje. Močno se je povečalo število zapo-
slenih v gostinstvu in turizmu. A vse to očitno ne
pomaga, da bi turizem v celjski občini dočakal boljše
dneve. Kako skromne ekonomske učinke daje gostin-
sko-turistična dejavnost dokazujejo podatki o pro-
metu na zaposlenega, še posebej, če jih primerjamo s
tistim, kar dosega regija. Celje je na primer na zaposle-
nega ustvarilo 549.000 din prometa, Titovo Velenje
903.000 din, Mozirje 654.000 din, Slovenjske Konjice
638.000 din, Šmarje 643.000 din, Žalec pa 781.000 din.
Edino Šentjur in Laško sta dosegli manjši promet na
zaposlenega kot v Celju. Tako je regija dosegla na
zaposlenega 631.000 din in je potemtakem Celje po
ustvarjenem prometu na zaposlenega pod regijskim in
tudi pod slovenskim poprečje, ki znaša kar 655.000 din
na zaposlenega. Ob tem bi se morali gostinski in turi-
stični delavci zamisliti, kajti oba glavna razvojna
trenda, to je upadanje števila domačih in tujih turistov
in izjemno nizek promet na zaposlenega, nedvoumno
poudarjata velike in neizkoriščene rezerve v gostin-
stvu in turizmu. Dajeta najboljši odgovor tistim, ki
niso hoteli nič slišati o enotnem konceptu te dejavno-
sti v občini in regiji in ki so premalo storili za kvaliteto
gostinsko-turistične ponudbe.
Za poznavalce turističnih gibanj ni presenetljivo, da
se zmanjšuje delež tujih prenočitev, ki so znašale pred
dobrimi desetimi leti 25,8 odstotkov, predlani pa le še
14,7 odstotkov. Ta podatek velja za območje. In ker
tudi za območje razvojna gibanja v turizmu in gostin-
stvu niso nič kaj bolj optimistična kot za Celje, je zdaj
res že skrajni čas, da bi čimprej ne samo ugotovili
neizkoriščene možnosti gostinstva in turizma v občini
Celje in regiji, ampak da bi tudi dogovorili konkretne
poti za hitrejše odpravljanje sedanjih slabosti. Vse bolj
se ponuja sklep, da gostinstvo in turizem v regiji in v
občini potrebujeta močne nosilce. SOZD Merx je
najbrž med tistimi organizacijami združenega dela, ki
ima največje potence, da resnično lahko doseže hi-
trejše premike v razvoju gostinstva in turizma. Toda le
pod pogojem, če bodo k temu cilju v celjski občini
usmerjeni tudi vsi ostali dejavniki na tem področju.
Odprta koča pod
Ojstrico na Jami
V nedeljo dopoldne je bila
•zadnja svečanost v počasti-
tev 90-letnice slovenskega
planinstva. PD Solčava, ki
praznuje 30 letnico svojega
obstoja je odprla novo pla-
ninsko postojanko, kočo
pod Ojstrico na Jami.
Na Jami se je zbralo precej
planincev. Vse navzoče je
pozdravil predsednik PD
Solčava Edvard Ikovic, ki je
med drugim poudaril in se
zahvalil za denarno pomoč
vsem delovnim organizaci-
jam v dolini, ki so prispevale
k tej izgradnji, kot tudi tele-
snokulturni skupnosti Mo-
zirje, občinski skupščini in
posameznim planinskim
društvom, ki so s svojim pro-
stovoljnim delom pomagali
pri dokončanju te nove pla-
ninske postojanke. Solčav-
ski planinci so opravili 2510
delovnih ur in vložili 345.120
din svojih sredstev.
Slavnostni govornik, Jože
Dobnik, tajnik PZS, se je
spomnil marsičesa, kar je bi-
lo v dolini Savinje in Drete
postorjenega za planinstvo.
Društvu so čestitali k uspe-
hu in jim podelili praktična
darila: Martin Aubreht, v
imenu komisije za planin-
stvo pri ZTKO Mozirje,
Franci Steiner v imenu PD
Mozirje, Dušan Gradišnik v
imenu PD Celje, Peter Jež v
imenu PD Luče in Jože Vo-
dušek v imenu PD Ljubno.
Ob tej priložnosti so pode-
lili tudi priznanja PZS. Zlati
častni znak PZS je prejel
Franci Štebe za dolgoletno
delo pri markiranju poti, de-
la na koči in zasluge za pla-
ninstvo v tem delu doline.
Srebrne znake so prejeli
Edvard in Anton Ikovic, Va-
lent Vider, Anton Cigale,
bronaste Damjan Havdej,
Janez Jezernik in Anton Po-
ličnik, pohvale pa Olga Slap-
nik in Tinče Prodnik.
Kočo je na preprost in še-
gav način, ki je le njemu
svojstven, odprl Naci Štebe.
B. J.
V penzionu naduha je gostinstvo doma
M Lučah še premalo posluha za turizem, zato Je preveč bifejev pa tudi ropota v
središču kraja
Kadar v Gornji Savinjski dolini
iščemo prenočišče ali pa si želimo le
kvalitetne postrežbe, hrane in prijaz-
nega nasmeha gostinca, nam bodo tu-
ristični delavci v dolini svetovali,
naj se oglasimo v penzionu Raduha v
Lučah. Brez dvoma bomo zadovoljni,
saj pravijo, da je ta penzion še vedno
pojem gostinstva v vsej dolini. Do-
brega imena ne pridobiš čez noč, zato
sem o tem, pa o težavah gostincev
poklepetal z Emiko Selišnik, lastnico
penziona Raduha.
»Gostinstvo je v naši hiši doma že od
leta 1775, lokal kakršen je danes, pa je
plod 20 letnega dela. V teh letih sva z
možem, ki je obrtnik lesne stroke, vse
kar sva imela vložila v prenovo, tako
da imamo lahko danes restavracijo s
110 sedeži, skoraj toliko sedežev je tu-
di na vrtu, imamo tudi 7 sob visoke
kategorije in 5 sob druge kategorije.
Brez gostinstva ne bi mogla živeti. V
kuhinji sem vsak dan od zgodnjih ju-
tranjih ur pa tja čez polnoč. Pa ne le v
kuhinji, tudi drugega dela je dovolj.
Nabava, administracija, kontakt z go-
sti, pa pranje in likanje, načrtovanje,
pa tudi sestanki v naši gostinski sekci-
ji... Navadila sem se takšnega življe-
nja, tako da sem v dvajsetih letih bila
le enkrat na dopustu.«
Gostinci se danes vse bolj pritožu-
jejo. Slabo nagrajevanje, težave s ka-
dri, visoke cene?
»Ne morem reči, da nam gre hudo. Ko
si toliko let v tem gostinskem vrtilja-
ku, se navadiš živeti tudi s težavami, in
se vedno nekako znajdeš. Tudi gostje,
ti pa so pri nas največkrat vsakoletni
obiskovalci, razumejo, če ni vedno ti-
stega, kar bi želeli. Tudi v naši gostin-
ski sekciji dobro delamo, vse kar lah-
ko sami uredimo, tudi opravimo.
Največje težave so v tem, ker vse
sporazume o nabavi mesa podpisuje-
mo pred sezono, tudi kalkulacije
opravljamo takrat, tako da smo ob vsa-
kodnevnih podražitvah nemočni. Po
kalkulaciji smo v sezono vstopili z naj-
nižjo možno ceno, in ne spreminjamo
jih, saj bi tako izgubili stalne goste.
Pomagamo si "s tem, da za delo popri-
mejo vsi domači.«
V Lučah, po anketah nekajkrat naj-
lepšega turističnega kraja v republi-
ki, je veliko bifejev. Z izgradnjo obrt-
ne delavnice tik ob penzionu pa je
spremenjeno tudi središče kraja?
»Bifejev je v Lučah preveč, tudi po
krivdi občine. Obrtna dovoljenja bi
morali izdajati v soglasju z obrtnim
združenjem. Odpiranje takšnih loka-
lov je namreč v popolnem nasprotju s
prizadevanji, da bi pridobili več go-
stinskih lokalov, ki lahko gostu nudijo
tudi prenočišče in popolno oskrbo.
Vemo pa, da pijača danes največ pri-
nese in to je nam, ki vse življenje dela-
mo in vsa sredstva vlagamo v to, da bi
izboljšali ponudbo, nelojalna konku-
renca.
Tudi urbanisti premalo razmišljajo o
turizmu. Ob vsem, kar smo v Lučah
storili za turizem, ne bi smeli dovoliti
gradne kovinarske obratovalnice prav
v središču Luč. Kovinarstvo in turi-
zem ne gresta skupaj, kar vprašajte
goste, kako se počutijo ob celodnev-
nem ropotu!«
Kako pa je s kadri?
»Zaslužek pri nas je soliden, a je
pravtako težko dobiti nekoga, ki bo
pripravljen delati ponoči, ob sobotah,
nedeljah in praznikih. Naše delo se ne
konča ob zapiralnem času, v kuhinji
moraš ostati še pozno v noč.
Ob tem je zgrešeno tudi današnje
izobraževanje, saj imajo učenci v go-
stinstvu le 14 dni delovne prakse. V
takšnem času še poklica ne spoznaš.
Bojim se, da bo v prihodnje še manj
dobrih gostincev.«
R. PANTELIC
Preventivno zdravstveni odmor
Izletnik Celje, TOZD turi-
stična agencija in Riviera
Poreč sodelujeta že vrsto
let. Tokrat sta predstavila
turistično ponudbo hotelov
Riviera Poreč za jesen in zi-
mo, poudarek pa je bil na
preventivno zdravstveno
programiranem oddihu.
Ta ponudba je namenjena
vsem delovnim ljudem, ki
delajo v težkih delovnih po-
gojih in so zato psihično in
fizično izčrpani. Program je
strokovno organiziran in vo-
den, rezultati pa se pokažejo
že v kratkem časovnem raz-
dobju. Pri Rivieri Poreč ima-
jo več tipov programiranega
aktivnega oddiha.
»Program A« vsebuje dva
zdravniška pregleda, dnevno
pet ur aktivnosti po progra-
mu, savno, masažo, vibro-
masažo in dva poldnevna
izleta. Aktivni oddih progra-
ma A traja 10 dni, skupina je
omejena na 15 oseb. Dolgo-
trajne izkušnje so pokazale,
da se pozitivni rezultati kaže-
jo v izboljšanju splošnih de-
lovnih sposobnosti, izboljša-
nju funkcije dihalnega siste-
ma in metaboličnih proce-
sov, v povečanju količine gli-
kogena v krvi in podobno.
Vsebina »programa B« je
podobna prejšnjemu progra-
mu, obstajajo pa tudi nekate-
re razlike. Tako je v skupini
25 ljudi, dnevne aktivnosti
trajajo samo štiri ure, poleg
tega pa ni ponovnega zdrav-
niškega pregleda ob koncu
aktivnega odmora. »Pro-
gram C« je najbolj svoboden,
saj vsebino dnevnih aktivno-
sti izbirajo udeleženci sami.
Pri pripravi vseh tipov ak-
tivnega oddiha je poleg stro-
kovne ekipe sodelovala tudi
Fakulteta za fizično kulturo
iz Zagreba. Riviera Poreč do-
bro sodeluje z delovnimi or-
ganizacijami po Jugoslaviji,
žal pa tp ne moremo trditi za
celjsko območje, kjer je od-
ziv majhen.
BD
V Šempetru so
zadovoljni z
obiskom
Še nekaj dni in vrata mar-
sikaterih turističnih objek-
tov bodo zaprli. Tudi TD
Šempeter, ki je najbolj de-
lovno v žalski občini, za-
ključuje sezono ogledom
Antičnega parka in jame
Pekel konec oktobra. Pred-
sednik društva Slavko
Štrucl je takole ocenil letoš-
njo sezono:
-Letošnja turistična sezo-
na je bila sicer finančno
uspešna, vendar pa je bilo
nekaj manj obiskovalcev kot
lani, ko je bil po številu obi-
skovalcev dosežen rekord.
Res je, da sta oba objekta od-
prta še do konca meseca ok-
tobra in računamo še na ka-
kih 4000 obiskovalcev. Do
sedaj je jamo Pekel obiskalo
21.395 obiskovalcev. Antični
park pa 13.322. V primerjav i
z istim obdobjem lani pome-
ni to okoli 700 obiskovalcev
manj. Tuji obiskovalci, bilo
jih je 1475, so bili ob ogledu
nagrobnikov, posebno z nji-
hovo ohranjenostjo in veliči-
no. zelo navdušeni. Priredili
smo tudi dve tradicionalni
prireditvi. Pomlad in Jesen v
Peklu. Obe prireditvi smo
popestrili s šaljivimi igrami,
nastopom folklorne skupine,
prikazom jamarskih veščin
in drugim. Poleg ogleda nu-
dimo obiskovalcem vrsto
razglednic, brošuro Antične-
ga parka, spominske značke,
miniaturne amfore in lojen-
ke iz rimskih časov, kemične
svinčnike z napisom Antični
park in še druge manjše spo-
minke.«
T. TAVČAR
Čez mejo ne gremo za nakupi
Planinci Avto Celje dobro sodelujejo z zamejskimi Slovenci
Planinska sekcija Avta
Celje sodi med najbolj ak-
tivne na našem območju.
Deluje od leta 1975, šteje pa
preko sto članov, kar pome-
ni, da je vsak tretji delavec
član te sekcije. O dejavnosti
planincev smo se pogovar-
jali z Marjanom Mavcem,
Marjanom Kajzbo in Stan-
kom Jekušem.
MARJAN MAVC: »Dobro
sodelujemo tudi s slovenski-
mi planinci iz avstrijske Ko-
roške. Pred kratkim smo bili
skupaj na izletu na Sar plani-
ni. Njene lepote so navdušile
naše zamejske prijatelje. Tu-
di sami smo že bili pri njih in
reči moram, da so nas prisrč-
no sprejeli. Sicer pa moram
reči, da se izletov, ki jih pri-
reja naša sekcija, redno ude-
ležuje po najmanj petdeset
članov.
MARJAN KAJZBA: »Pri
slovenskih prijateljih v za-
mejstvu smo bili že tudi po
uvedbi depozita. Poudaril bi
rad, da smo se takrat lahko
znova prepričali o tem, kako
nas naši Slovenci onstran
meje cenijo. Srečanje smo iz-
koristili tudi za to, da smo se
pogovorili o njihovih teža-
vah, za katere še vse premalo
vemo, pa čeprav se o tem pri
nas dosti piše.«
STANKO JEKUŠ: »Slo-
venci iz avstrijske Koroške
nas vabijo, da jim vrnemo
njihov obisk, problem pa je v
tem, da so na Zvezi telesno-
kulturnih organizacij odo-
brili prehod čez mejo brez
depozita le petnajstim pla-
nincem. Mislim, da to ni do-
bro. saj ne gremo preko meje
zaradi nakupov, pač pa zato,
da bi nadaljevali z našim pri-
jateljstvom.
JANEZ VEDENIK
Marjan Mavc
Marjan Kajzha
Stanko Jekuš
12. STRAN - NOVI TEDNIK
29. ^
Sreča se včasih ne
pusti kovati
Ivanu in Mariji Mostni k iz Zibike je življenje obrnilo hrbet
Svatba pri Rihtarjevih, kot seje reklo po domače,
ni bila nič drugačna, kot je bilo v navadi na kmetih.
Nevesta Marija in ženin Ivan sta stopila pred oltar
zibiške cerkvice, potem pa je bilo doma veselo in
slavnostno, kot se za poroko spodobi. Že naslednje
jutro je bilo, kot da se ni nič zgodilo. Treba je bilo
prijeti za delo, kot ga ukazuje vsakdanje kmečko
življenje. Vsak zase pa sta Marija in Ivan potihem
kovala načrte za življenje v dvoje. Predno sta si
zaželela lahko noč pa sta skupajpremlevala čez dan
dozorele misli in snovanja. Pred njima je bilo še
toliko let življenja!
Ivanova mladost
Ivanu Hostniku iz Strteni-
ce, vasi v šmarski krajevni
skupnosti Zibika, je življenje
zgodaj obrnilo hrbet. Pri pe-
tih letih je izgubil mater,
mnogo prezgodaj, da bi se je
danes lahko spominjal. O
njej ve povedati le to, da je
bila dobra kot kruh in da ga
je imela rada. Ker pa je bil
grunt v dolgovih, se je oče
odločil znova poročiti. K hiši
je prišla ženska, ki je morala
biti bogata. Za malega Ivana
pa so se s tem pričeli drugi
časi. Mačeha je imela res ve-
liko denarja, a je bila prav
hudičevo hudobna. Večkrat
je bil tepen kot pa sit. Takš-
no je bilo torej Ivanovo
otroštvo.
Marijina mladost
Cisto drugačna so bila Ma-
rijina mladostna leta v so-
sednji vasi. Ko se je oče po-
ročil z njeno materjo, je s sa-
bo pripeljal dva svoja otroka
iz prejšnjega zakona, potem
pa se je v novi zakonski
skupnosti rodilo pet hčera.
Sedem otrok se je poslej gre-
lo na domači peči, ki je bila
za vse enako topla. V hiši je
bilo dovolj kruha za vse,
povsod pa se je razlegala pe-
sem peterih deklet, ki so po
vasi slovele kot izvrstne pev-
ke. Marija je šla medtem v zi-
biško osnovno šolo in vsa le-
ta sedela v istem razredu kot
Hostnikov Ivan iz sosednje
vasi. Na enem od mnogih je-
senskih kožuhanj sta si, kdo
ve kako, povedala, da sta si
všeč. Potem pa so stvari kar
same stekle in Marija se je
poslej pisala Hostnik. Zapu-
stila je svoj dom in odšla k
možu na Rihtarjevo.
Rihtarjev dom
Rihtarjev dom ni bil prija-
zen, tudi za Marijo ne. Veliko
je bilo zemlje, hlev poln živi-
ne, dela čez glavo, toplih be-
sed pa bore malo. Gospodo-
vala je Ivanova mačeha, oče
pa je svojo bolečino utapljal
v alkoholu. S pridnimi roka-
mi in z ljubeznijo sta Ivan in
Marija premagovala vse, ves
čas pa sta sanjala o novi hiši-
ci, ki naj bi zrasla na njuni
zemlji.
Bolezen
Nekega dne je Marija opa-
zila, da ima prste na rokah
otekle, a se za to ni zmenila.
V potoku je bilo treba prati
plenice za trimesečnega
Francija, treba je bilo tudi na
polje, k živini, za štedilnik in
se ukvarjati z dveletnim
Francijem. Takrat ji je bilo
šestindvajset let.
Otekline so postajale vse
večje, od prstov so se razširi-
le na zapestje in postopoma
na vse ostale sklepe. Hudo jo
je bolelo, in ker bolečine ni-
so hotele jenjati, se je odpra-
vila k domačemu zdravniku,
Tablete proti bolečinam je
dobila pri njem, bolezen pa
počasi, vztrajno napredova-
la. Sklepni revmatizem je
postajal iz leta v leto hujši,
bolečine neznosne, deli tele-
sa pa so, drug za drugim od-
povedovali. Le na nogah je
še za silo stala. Od leta 1968
dalje, ko je bil Janko star
enajst let, Franci pa devet, ni
mogla več ničesar delati.
Mož Ivan se je ves ta čas
privajal na gospodinjstvo,
saj je bilo treba sčasoma v
vsem nadomestiti bolno Ma-
rijo. Kuhal je, pral, posprav-
ljal, čistil, skrbel za dorašča-
joča šolarja, zraven pa oprav-
ljal vsa dela na kmetiji. Vse
bolj je bilo treba skrbeti tudi
za bolno ženo, ki je sčasoma
postala brezmočna, odvisna
od njega in priklenjena na
posteljo. Sinova sta se med
tem časom izšolala. Prvi za
strojnega ključavničarja,
drugi pa za šoferja.
Dvanajst let na
postelji
Ze celih dvanajst let je Ma-
rijin svet majhna soba, sino-
va in ljubeči mož Ivan. Pred
tremi leti se je pridružila sna-
ha, potem pa še vnukinji
Darja in Janja. Ves dan sedi
Marija na postelji, oprta na
blazine. Kako neskončno
dolgi morajo biti njeni dnevi,
kako težke noči, kadar jo
zgrabijo bolečine! Minute so
kot ure, tedni kot meseci...
Leta 1975, ko Marija že šti-
ri leta ni mogla stopiti na no-
ge, sta se Hostnikova odloči-
la uresničiti svoj davni sen.
Pričela sta graditi novo hišo.
Vse, prav vse je bilo na Iva-
novih plečih, in človek se
mora vprašati, od kod črpa
energijo, da ne omaga ali
obupa. Morda zato, ker v ne-
sreči ni bil nikoli sam. Ve-
dno so bili ob njem in njego-
vi Mariji dobri sosedje in do-
mala vsi ostali Zibičani, ki so
pomagali kot so vedeli, zmo-
gli in znali. Pri gradnji hiše
so pomagali tudi brigadirji iz
občine Velenje, ki so bili v
tistem času v teh krajih na
akciji. Hiša je rasla in zrasla.
Dvoje pripovedi
Marija pripoveduje: »Na
začetku priklenjenosti na
posteljo sem imela še dobre
živce, zdaj pa mi že počasi
odpovedujejo. Ljudje iz naše
vasi so mi kdaj rekli, da bi se
na mojem mestu že zdavnaj
obesili. Kako pa naj se obe-
sim, če se ne morem. Se do-
bro, da sem ostala pri pame-
ti, da sem lahko Ivanu pove-
dala, kako se ta ali ona reč
pripravi, kaj je treba stori-
ti... ob vsem tem pa sem se
sekirala, ker mu nisem mo-
gla prav nič pomagati. Sedaj
je veliko lažje, ko so pri hiši
kmetijski stroji, gospodinj-
ski aparati. Mlada je sposob-
na in lepo skrbi zame. Jaz pa
sem morala z revmo prati v
mrzlem studencu... Ce sem
kdaj srečna? O, seveda sem.
Srečna sem, če se mladi ra-
zumejo. Razveseli me tudi
dveletna vnukinja Darja.
Skupaj tudi kakšno domačo
zapojeva. Včeraj je naša kra-
va povrgla, pa je pritekla k
meni in mi povedala, da ima
v štali telička... Ne vem, ka-
ko bi brez mojega Ivana.
Preveč je zgaran, zato se bo-
jim zanj. Saj veste, mož je le
prvi...«
Ivan pripoveduje: »Ne
vem, zakaj ravno mene živ-
ljenje tako tepe. Mladost ni
bila nič vredna, potem nama
je v prvih letih poginjala živi-
na, končno pa je še Marija
tako hudo zbolela. Včasih se
res vprašam, kako sem vse
to zmogel: velika kmetija,
dva otroka, žena na postelji,
jaz pa sam za vse. Včasih ni-
sem več vedel, česa naj se
lotim... Marsikdo mi reče:
jaz bi tega ne zdržal, pa kaj se
more. Ljudje se premalo za-
vedajo, kaj pomeni, biti
zdrav...«
Konec zgodbe?
In potem sta Marija in Ivan
živela dalje. Bila bi lahko
najsrečnejša človeka pod
soncem, če bi bila Marija
zdrava. Ker pa je neozdrav-
ljivo bolna, je njena ura ve-
dno naravnana na stari čas.
Po tem času se ravna tudi
njen Ivan.
Takšen bi bil lahko konec
te zgodbe. Ker pa to ni zgod-
ba, ampak življenje, se kon-
ca ne da napisati.
MARJELA AGREZ
Obiskali smo jo pred te-
dnom dni, pa je bila v
njeni sobi ura še vedno
naravnana na stari, zim-
ski čas. Za Marijo bi bil
premik urnih kazalcev
brez pravega pomena.
Po dveh letih zakona je
na svet privekal Janko,
in ko ta še niti trdno sho-
dil ni, sta se mlada Host-
nikova odločila, da bo
drugi sin Franci. Tri me-
sece je dopolnil, ko se je
za Marijo in Ivana priče-
lo življenje, tako dru-
gačno od tistega, ki sta
ga skupaj sanjala.
Ivan Hostnik
Vnukinja Darja posije v Marijino sobo kot topel sonček
Če fti bilo dovolj raket, potem
Potem bi bila tudi obramba pred točo bolj učinkovita, pravi Slivo Fendre
Jesen se je pričela, nevarnost
pred točo je vse manjša, vendar pa
vseeno ne smemo pozabiti na može,
ki so v teh poletnih mesecih skrbe-
li, da neurja s točo le ne bi preveč
prizadela našega kmetijstva. Eden
takšnih je tudi Silvo Fendre iz
Brezja pri Slomu.
Obrambni center v Brezju prf Slo-
mu sodi v sklop celotnega obramb-
nega omrežja osrednje Slovenije.
Strelci imajo na voljo dve rampi s po
šestimi raketami, tako da bi lahko
bila obramba pred točo v tem delu
šentjurske občine popolnoma
uspešna. Lahko, če bi le bilo na voljo
dovolj raket... Vendar pa kljub te-
mu, da so sklenili pogodbo z delov-
no organizacijo »19. decembar« iz
Titograda, strelci ne dobivajo pravo-
časno raket. Tako se strelci proti to-
čonosnim oblakom trudijo, da bi s
čimbolj racionalno porabo raket za-
gotovili vsaj delno varnost. Poleg te-
ga je letošnjo obrambo proti toči v
osrednji Sloveniji motila tudi okva-
ra radarskega centra v Zikaricah pri
Mariboru. V času, ko je na Kozjan-
skem pustošilo neurje s točo, sta na-
mreč odpovedala radarska centra v
Zikaricah in pri Zagrebu, tako da ni
bilo mogoče določiti lege točono-
snih oblakov. Vse podatke in navo-
dila za izstrelitev raket dobijo strelci
iz Zikaric in brez le-teh obramba
proti toči sploh ni mogoča.
V letošnjem sušnem poletju, ko je
bilo za normalno kmetijsko proi-
zvodnjo vse premalo dežja, so se
med kmeti hitro razširile govorice,
da so pomanjkanja moče krivi prav
strelci proti točonosnim oblakom.
Ponekod so celo ostro nastopili pro-
ti strelcem in jim prepovedali še
vnaprej izstreljevati rakete. Silvo se
je na te govorice le nasmejal, saj so
kmetje v Brezju pri Slomu lepo
sprejeli obrambni center, Franc Mli-
nar pa je celo odstopil zemljišče.
kjer so postavili strelno postajo. Ve-
liko zanimanja so ljudje pokazali tu-
di za potek obrambnih priprav in
samo streljanje. Tako se zopet na-
smehne: »najprej z Jankom Sene-
gačnikom sploh nisva mogla v miru
streljati, saj je bilo vedno veliko gle-
dalcev, ki so radovedno spremljali,
kako bova izstrelila rakete.«
Silvu je letos sedeminšestdeset
let, uživa zasluženi pokoj, vendar
vseeno ne more pozabiti časov, ki jih
je preživel pri PTT. Spominja se, ka-
ko je moral takoj po vojni voditi dela
pri popravljanju telefonskega kabla
med Mariborom in Zagrebom. Ka-
bel je bil devetnajstkrat prekinjen in
veliko dela, narisanih skic in posku-
sov je bilo potrebnih, da so končno
iz Maribora lahko priklicali Zagreb.
Silvo je torej sedaj v pokoju, ven-
dar pa, kot sam pravi, prostega časa
skorajda ne pozna. »Včasih, ko sem
bil še v službi, sem si lahko privoščil
vsaj dopust, zdaj pa še tega ni več-,
se nasmehne. Seveda, ob dveh vnu-
kih, delu na majhni kmetiji, lovskih
pohodih in streljanju proti toči, si
veliko prostega časa res ne more pri-
voščiti.
IVANA FIDLER
To, da se velikokrat nasme-
hne in podkrepi svoje besede s
širokim zamahom roke, je
sploh značilno za Silva. Sicer
pa, kateri lovec, ki ima za sabo
že trideset let članstva v »zele-
ni bratovščini«, ni takšen? Ve-
liko zanimivih dogodivščin je
doživel Silvo v teh letih, naj-
bolj pa se mu je vseeno vtisnil
v spomin lov na divjega peteli-
na v Slovenj Gradcu. Sredi no-
či, dobro uro zatem, ko je odbi-
lo polnoč, so se podali lovci v
gozd in čakali na svit, ko zapo-
je divji petelin. Splačalo se jim
je, saj so petelina - priznano
lovsko trofejo - tudi dobili.
EfH1983
NOVI TEDNIK - STRAN 13
tka
tfbica
kima
rivice
privica je silno redoljuben
peli širokega in odprtega
kolikokrat je že sklenil, da
Mil zaradi takšne ali dru-
Miparije«, pa vendar ni in
jf svoje kože. Ko so mu pred
fiserji, medtem ko je samo
£ odšel nekam ven, name-
$ pri pomivalnem stroju
j zamenjali grelno ploščo
j! novem štedilniku, je sicer
p znorel, ampak tudi poteg-
jjjco in naštel astronomsko
zbasana,« je razglabljal pri
ho šlo tako naprej, si še k
t bom upal. Kaj pa, če mi bo
t slepič!«
\ Joakim je sklenil nekega
tega dne, da se bo podal v
D o v hribih si odpočijem od
tih traparij!« je zadovoljno
ti sebi, medtem ko je ročno
il kovček.
jo je proti Okrešlju in se
tamkajšnji koči. Bilo je pre-
iokojno in zrak je bil tako
t je dopustniški planinec
[ vsemi pljuči.
je dopust, to!« je Koprivica
) hvalil oskrbniku. »Tak
tk! Fantastično!«
t ni ničesar odgovoril, le
i silno navihano,
ieru so začele prihajati tru-
nikov. Starejših, mlajših,
zelo glasnih in še posebej -
ih«.
ose ježe, ko je skupina pre-
ladeničev tulila na ves glas
vala prazne steklenice ka-
naneslo.
basana«, se je razhudil si-
ibni Joakim, »bo že mir!«
so v en glas zarjovel i bodo-
valificirani nogometni na-
šem zaradi miru, vi pa se
kot Huni v Atilovi odsotno-
se je oglasil nekdo v trumi,
oš našel mir, a?«
ne ve!« je zmagoslavno
i truma.
i potapljaško obleko in se
bpljaj!« je spet zabrusil
ca ni rekel ne bele ne črne.
tm svitu je pograbil kovček
t domov. JOSIP JESIH
Otroci z Vrha so ponosni na šolo
Radi so v celodnevni šoli, ker se tam tudi igrajo, ker imajo tam svoje prijatelje, ker se v šoli vse
naučijo, ker jim ni treba nositi težkih šolskih torb domov...	______
Podružnična šola v Vrhu nad Laškim se po niče-
mer ne razlikuje od katerekoli druge šole, kjer
otroci že leta in leta pridno nabirajo znanje in obli-
kujejo svojo osebnost, da bi lahko samostojno sto-
pili v svet odraslih.
Velika, trdna zgradba je za
lučaj niže od cerkve Svetega
Lenarta, ki je prav na vrhu
hriba. Zato se šola že od da-
leč prav lepo vidi. Tu pa tam
prebudi davni spomin temu
ali onemu krajanu, ki je ne-
koč gulil šolske klopi, se po-
dil po okoliških pobočjih in
rabutal sadje, tako kot to
počne tudi današnja, že četr-
ta ali celo peta generacija
otrok iz teh hribovskih kra-
jev nad Laškim. Šola je pre-
stala dve vojni, dva požiga in
živi svoje od ponorelega sve-
ta nekoliko odmaknjeno živ-
ljenje kot tudi sam Vrh, vasi-
ca, ki le počasi spreminja
svojo stoletno podobo.
Zjutraj, ko večina naših
otrok vidi komaj za ped pred
nosom zaradi goste megle, ki
v jesenskih jutrih pritiska k
tlom, se šola na Vrhu koplje
v soncu. Z njenih oken pa se
vidijo pobočja zelenih hri-
bov in gora, vse tja do Sa-
vinjskih Alp, nad dolino pa
se vije gosta mlečno bela me-
glica.
Potem se na široko odpre-
jo šolska vrata in že zadiši iz
kuhinje po beli kavi. Po prvi
šolski uri bodo otroci prišli v
jedilnico in pojedli prvi
dnevni obrok. Ze naslednjo
uro bo v pritličju zadišalo po
golažu ali po čem drugem,
kar bo pač kuharica Milica
pripravila za svojih 32 otrok.
Ce koga radovednost po-
tegne še nekoliko naprej od
garderobe, zavoha značilni
vonj ozimnice: krompir, ja-
bolka, hruške, slive, čebula.
Vse to je spravljeno v shram-
bi. Nekaj ozimnice so odku-
pili od kmetov, čebulo pa so
pridelali na svojem vrtu.
Spomladi bodo še vse drugo,
saj imajo velik vrt, na kate-
rem bo zraslo dovolj solate,
korenčka, petršilja, krompir-
ja in še česa s čimer bo kuha-
rica lahko napolnila šolski
lonec.
V pritličju je še telovadni-
ca. Cista, na novo prepleska-
na, z novim parketom. Res,
da ne tako velika kot so osta-
le telovadnice, toda za te
otroke bo kar dovolj.
Iz učilnic, ki so v prvem
nadstropju, se sliši le glas
učiteljic. Otrok je 32, učitelji-
ci sta dve, učilnici sta tudi
dve, razredov pa kar štiri. V
prvem in drugem uči tovari-
šica Marica Knez, kombini-
ran pouk za tretji in četrti
razred pa ima tovarišica Mira
Kolander. Nekaj časa bo še
težko, menita učiteljici, do-
kler ne bo prišla še ena de-
lovna moč. Takrat si bodo
učne ure in vse ostale dejav-
nosti razdelile in jima bo
ostalo več časa za priprave.
Sedaj sta obe kar osem ur
neprenehoma z otroki. Obe
sta iz teh krajev. . Dobro po-
znata otroke in njihove star-
še, zato živijo v šoli kot veli-
ka prijazna družina.
Le nekateri krajani se še
niso sprijaznili s celodnevno
osnovno šolo, čeprav so o
tem veliko govorili na zborih
krajanov pa roditeljskih se-
stankih. Da je predrago, me-
nijo nekateri, saj morajo za
malico odšteti 250 dinarjev
mesečno, za kosilo pa 35 di-
narjev na dan. Tu so pa
kmetje doma, povsod skuha-
jo kosilo in kmečki lonec je
vedno dovolj poln, da nasiti
vse domače pa še kakšnega
gosta povrhu. Zakaj naj bi
jedli otroci v šoli? Šola je po-
skrbela za otroke, katerih
starši, zaradi slabšega stan-
darda, ne morejo plačevati
kosila. V prihodnje pa se mi-
slijo dogovoriti s starši tako.
da bi le-ti del stroškov za ko-
silo krili v naturalijah. Tako
bi bila šolska malica in kosi-
lo cenejša. Bodo starši za to?
Ni to edini razlog, zaradi
česar nekateri starši niso
navdušeni nad celodnevno
šolo. Navajeni so, da jim
otroci tudi pomagajo. Dela
na kmetiji je vedno dovolj za
vse pridne roke. Sicer pa
otroci niso ves dan v šoli.
Prvi in drugi razred konča
celodnevni pouk že ob 14.
uri, tretji in četrti pa uro ka-
sneje. Do noči jim torej osta-
ne še vedno nekaj časa. In
takrat večina otrok pomaga
staršem.
Irena iz prvega razreda
pravi, da se v šolo pripelje z
mlekom. To pomeni, da jo
starši pripeljejo v šolo mimo-
grede, ko razvažajo mleko.
Irena rada hodi v šolo, saj se
tu tudi igrajo, ne samo učijo.
Tu ima vse svoje prijateljice.
Tudi Lalijanine prijateljice
so vse drugošolke iz razreda.
Ona pride iz šole ob isti uri,
ko prideta mama in ata iz
službe. Letos je v šoli lepše
kot je bilo lani, ko je bila še v
prvem razredu. Torbe ji ni
treba več nositi domov, kar v
šoli jo vsi pustijo, potem ko
napišejo nalogo in se vse
naučijo za drugi dan. Tudi
Jože, ki je že v četrtem raz-
redu meni, da bo letos bolj
priden v šoli kot lani. Saj
bolj uboga tovarišico, ko ga
ta priganja naj se uči in kot je
prej ubogal starše.
Prav veselo je na tej šoli.
Včasih morajo otroci mirno
sedeti in poslušati tovariši-
co, ki razlaga matematiko ali
kaj drugega, potem imajo
dolg odmor s telovadbo, po-
tem še eno uro sedijo in se
učijo, nato je že kosilo. Po
kosilu se igrajo, potem gredo
v krožek in nato imajo še uro
učenja in pisanja nalog. Po-
tem pa gredo domov.' Brez
torbe, brez skrbi, kaj bo jutri
z nalogo. Pred sabo imajo še
celo popoldne. Dovolj časa
za igro in tudi za delo. če je
potrebno.
Nato se šolska vrata zapre-
jo. Le še nakaj kokoši, ki so
zašle na šolsko dvorišče, mo-
tijo popoldanski mir ali pa
Fik, mladi šarplaninec. še
kdaj zalaja in opozarja, da je
tudi on gospodar šolskega
poslopja.
Proti večeru šolsko igrišče
ponovno oživi. Vaški fantje
se zberejo za košarko ali no-
gomet, v učilnici pa se bo
zvečer sestalo še katero
društvo. Morda pevci ali ga-
silci.
VIOLETA V. EINSPIELER
Poleg kuhinje in jedil-
nice so v pritličju tudi
garderoba in sanitarije
za vse otroke. Jože iz če-
trtega razreda se še spo-
minja, kako je bilo lani
in nekaj zim nazaj. Vsa
obutev je otrokom zmrz-
nila in sami tudi niso bi-
li nič manj premraženi.
Letos ne bo več tako. Za
to jamči velika nova kot-
lovnica, več ton premo-
ga in seveda veliki beli,
čisto novi radiatorji.
Kaj pa otroci? Oni so
navdušeni. Veseli, razi-
grani, ponosni na svojo
šolo, kot vsi otroci pač.
In jih ne moti, da imajo
celodnevno šolo. Saj so
od lani sem, ko je šola
bila še poldnevna, vse
prostore prenovili in v
enem letu šolo tako po-
pravili, da se po standar-
du lahko primerja s ka-
terokoli celodnevno
osnovno šolo.
d na Triglavu
sekcija LB Celje je v sodelovanju s PD Železničar, priredila trodnevni izlet na Triglav- v
u;te obletnice PD Slovenije. Vodja izleta je bil Jakob Berdnik. Kljub težkim vremenskim
le bila pot pokrita z zmrznjenim snegom, je vzpon na Triglav uspel, kar je bila velika zasluga
so z nasveti in odličnim vodenjem izlet uspešno pripeljali do konca.
MIRAN LESKOVŠEK
14. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
Zanimiv izie!
Ni nujno, da z upokojitvijo
preneha tudi aktivnost upo-
kojenih. To dokazujejo tudi
upokojenci UJV, ki so včla-
njeni v klubu Maksa Perca
Celje. Dejavni so na vseh po-
dročjih življenja, pa tudi v
športu in rekreaciji. 15. sep-
tembra smo bili na zanimi-
vem izletu v Kumrovcu in v
hrvaškem Zagorju. Za izlet
se je prijavilo kar za dva av-
tobusa članov in njihovih
svojcev. Bogat program izle-
ta je popestril še lep dan in
dobra volja.
Postanek v Krapini smo iz-
koristili za ogled muzeja in
najdbišč bivališča krapin-
skega pračloveka. V Stubi-
cah smo si ogledali spome-
nik Matiji Gubcu in muzej
kmečkih uporov. V Augu-
stinčičevi galeriji v Klanjcu
nas je prijazna vodička sez-
nanila s posebnostmi njego-
vih del, kar je bila prava po-
slastica v mozaiku bogatega
programa . Potep smo za-
ključili še z ogledom rojstne
hiše maršala Tita in spomin-
skega doma v Kumrovcu. Ta
postaja vse lepši, kar se za
rojstni kraj našega velikega
voditelja in junaka tudi spo-
dobi. Zadnji postanek je bil
v Atomskih toplicah, kjer
smo imeli tovariško sreča-
nje, mnogi pa so se tudi na-
makali v zdravilni kopeli.
ferdo Sirca,
Celje
Kaj je CIA
Ne zamerite radovednosti,
a zanima me kratica, ki ste jo
uporabili pri opisu sojenja
očetu, ki naj bi umoril svojo
hči. Gre za kratico CIA in
prosim, da jo raztolmačite
bolj preprosto, saj nas je več,
ki vsega ne razumemo.
Pa še nekaj me teži. Naj
začnem z verzom iz narodne
pesmi: »Po gorah je ivje, po
dolinah pa mraz, zeblo bo
mene...« Zeblo bo tudi naše
šoloobvezne otroke iz Bla-
govne, ki vsak dan čakajo na
avtobus, da jih prepelje v šo-
lo v Šentjur. Čakajo kar pod
milim nebom. Ze več let se
na sestankih KS Blagovna
pogovarjamo, da bi bilo tre-
ba postaviti čakalnice, toda
kakor kaže, bo to menda
spet preloženo za kakšno le-
to. Otroci, pravimo, so naša
bodočnost. Nuditi jim mora-
mo vse najlepše. A kako se
nas bodo spominjali? Jesen-
sko in zimsko vreme jim bo
iz giav izbrisalo ves spomin.
ROZI MIHELClC,
Goričica
Uredništvo:
Kratica CIA pomeni Cen-
tralno obveščevalno agen-
cijo ZDA (Central Intlligen-
ce Agency) in je že tako
ozloglašena, da si preprosto
nismo mislili, da bi komu
delala težave. CIA je na-
mreč po celem svetu raz-
predla svojo mrežo in bojda
vtika svoje prste povsod,
kjer je kakšna kriza ali pa
se ta pripravlja. (Tako je bi-
lo na Kubi, pa v Čilu itd.)
Kar zadeva čakalnice za
otroke, pa naprošamo KS
Blagovna, da nas seznani,
kako je s tem.
Težave s šolo
Oglašamo se vam prizadeti
starši iz vasi Polže, Hrenova,
Vi ne, in Lemberg, vsi iz kra-
jevne skupnosti Strmec.
Ogorčeni smo namreč zaradi
krivičnega odnosa in ravna-
nja osnovne šole Bratov Do-
brotinšek iz Vojnika do na-
ših otrok, ki so se v tem šol-
skem letu prešolali v peti
razred v Dobrno.
Odkar je šola v Strmcu po-
stala podružnična, so se
učenci po končanem četr-
tem razredu prešolali v peti
razred v osnovni šoli Vojnik
in Dobrna. V obeh šolah se
• ožijo z avtobusom v Vojnik
s šolskim, na Dobrno pa z
rednim. Razdalja med šola-
ma je 10 kilometrov. Letos se
je prešolalo na Dobrno se-
dem otrok, ki so večinoma
vsi bliže Dobrni, vozovnic pa
niso dobili, čeprav so od šole
oddaljeni nad 4 kilometre.
Cesta je zelo prometna. Tre-
nutno obiskuje iz naših vasi
osnovno šolo XIV. divizije
na Dobrni okrog 31 učencev
od petega do osmega raz-
reda. Vsi ostali, razen letoš-
njih prešolanih, so dobili vo-
zovnice. Letošnji jih niso do-
bili, ker je osnovna šola Bra-
tov Dobrotinšek iz Vojnika
to prepovedala pri izobraže-
valni skupnosti Celje. Tako
imamo primere, ko dva otro-
ka iz iste družine dobita vo-
zovnice, tretji, ki se je prešo-
lal letos, pa ne. Čeprav teče
že četrti teden rednega pou-
ka, smo učenci še brez vo-
zovnic. Take krivice ne mo-
remo preboleti. V imenu pri-
zadetih staršev sem se zglasil
na izobraževalni skupnosti v
Celju in na šoli v Vojniku.
Upal sem, da bodo problem
v najkrajšem času uredili.
Ker ga še niso, sedaj preko
Novega tednika vprašujem
vse odgovorne, kdaj bodo
ukrepali. Menimo namreč,
da so zahteve šole v Vojniku,
ki na tak način zahteva pri-
silno prešolanje naših otrok,
neumestne in krivične. Pot v
šolo bi bila daljša in dražja.
DRAGOSLAV NIKOLIC,
Hrenova,
v imenu prizadetih staršev
Uredništvo
Problem je resen, zato mi
prosimo Zavod za šolstvo,
da pojasni, zakaj ga ne mo-
rejo razrešiti v interesu šo-
larjev in njihovih staršev.
Študentske
pravice
Moje življenje se je pričelo
pred 15 leti v lepi domovini
Jugoslaviji. Komaj sem za-
pustila osnovno šolo in po-
stala dijakinja, sem se zgrozi-
la nad nadaljnjim življenjem.
Gre za težave vozačev, štu-
dentov in dijakov. Konec av-
gusta sem dobila potrdilo,
katero šolo bom obiskovala.
S tem sem se zglasila pri
Izletniku, kot edinem jav-
nem prevozniku na progi
Loče-Celje in obratno. Izdali
so mi mesečno vozovnico in
pouk se je začel. Vstopam v
Ločah ob 5.45, vendar mo-
ram kot dijakinja v Sloven-
skih Konjicah pričakati av-
tobus ob 7.10 ter se z njim
odpeljati v Celje, čeprav se
pouk prične ob 7. uri. Le če
moji starši premorejo dovolj
denarja, se lahko na loškem
avtobusu pojavim kot potrti-
ca, kupim vozni listek in se
peljem do Celja.
A to še ni vse. Sprevodnik
nas vsako jutro zmerja, pre-
ganja z avtobusa ter godrnja,
češ da mladi nismo z niče-
mer zadovoljni, da nam ni
dovolj mesečna vozovnica s
popustom, še z avtobusi, ki
nam niso namenjeni, se ho-
čemo voziti. Ko smo vztraja-
li, da iz Konjic nadaljujemo
vožnjo z istim avtobusom,
nam je sprevodnik odvzel
mesečne vozovnice in nam
jih vrnil šele po posredova-
nju prometnika avtobusne
postaje v Celju. Spet smo za-
mudili dragoceno uro preda-
vanja. Ob vsem tem imam
tiho željo, da me kot dijaki-
njo naučijo in vzgojijo v po-
šteno, za družbo koristno dr-
žavljanko. Sprašujem samo,
ali ima dijak, študent, enake
pravice kot ostali člani naše
družbe.
ALBINA NOVAK
Loče
Uredništvo:
Problem je, kot kaže, pre-
zapleten, da bi lahko odgo-
vorili sami. Ne vemo na-
mreč, ali gre za kak poseben
dogovor o šolskih avtobu-
sih ali pa le za nejevoljo in
muhe sprevodnika. Zato ob
odgovoru, da imajo dijaki
povsem enake pravice, ali
naj bi jih vsaj !meli, prosi-
mo Izletnik za ustrezno po-
jasnilo.
V pobratenem
Kosjeriču
Enainštirideset žensk iz
občine Slovenske Konjice
nas je v septembru obiskalo
pobrateno občino Kosjerič.
Bilo je nepopisno lepo. V or-
ganizaciji konference za
družbeno aktivnost žensk
pri OK SZDL in s posebnim
prizadevanjem • predsednika,
Filipa Beškovnika, smo se
odzvali povabilu iz Kosjeriča
in pripravili uspelo srečanje.
Nanj so bile povabljene
predvsem ženske, ki so bile
posebej aktivne na raznih
področjih dela v občini. V
Kosjerič smo prispele 9. sep-
tembra. Pot smo si krajšale s
petjem in dobro voljo. Po
prisrčnem sprejemu in mali-
ci so nam v kulturnem domu
pripravili krajši spored in
nam predstavili občino.
Ogledali smo si tudi tovarni
konfekcije in električnih ka-
blov. Po kosilu so nas razde-
lili na domove gostiteljic,
kjer si je vsaka prizadevala,
da bi nas čimboljše pogosti-
la. Večer smo preživeli sku-
paj ob harmoniki, kolu in
polki. Naslednje jutro smo si
ogledali zgodovinski muzej
v Titovem Užicu, kjer je
1941. leta bila prva partizan-
ska tovarna orožja in od ko-
der je tovariš Tito vodil delo
v naši prvi svobodni Užiški
republiki. Bili smo tudi na
Kadinjači, kjer je impozan-
ten spomenik padlemu de-
lavskemu bataljonu, ki je
obranil umik vrhovnega šta-
ba iz Užic novembra 1941.
Sledil je piknik in za njim
povabilo na kulturno zabav-
no prireditev in družabno
srečanje z gostitelji v hotelu
Skrapež. Ne morem popisati
vseh toplih besed in pesmi,
ki so nam ta večer privrele iz
src. Tretjega dne smo položi-
li venec k spomeniku pad-
lim, kjer je govoril tudi prvo-
borec in predstavnik ZZB
NOB ter povedal, s kolikšni-
mi žrtvami je bila priborjena
svoboda. Od gostiteljev se je
v našem imenu poslovila Ro-
zika Sodin. Na poti domov
smo obiskale še Hišo cvetja
na Dedinju v Beogradu, kjer
pod belim kamnom sredi rož
počiva naš največji mož.
Upamo, da bomo vsaj
majhen delež gostoljubja
lahko našim gostiteljem po-
vrnile, ko bodo obisk vrnili
JULKA TAJNIKAR,
Slov. Konjice
Gaberje brez
javnega
stranišča
Na kraju, kjer je nedavno
Kovinotehna zgradila svoj
Prodajni center in skladišča,
je bilo včasih javno stranišče
za Gaberje. Pri gradnji so ga
odstranili, do danes pa dru-
gega javnega stranišča niso
postavili, čeprav so se za to
zavezali. Sedaj je tam na
vseh koncih in krajih nesna-
ga in se širi smrad, saj si ob-
čani v sili drugače ne morejo
pomagati.
Dr. ERVIN MEJAK,
Celje
TURISTIČNA AGENCIJA VABI
-	NA OGLED MEDNARODNE DIRKE V
SPEEDWAYU ZA »ZLATO ČELADO« V
LENDAVI - 2. 10. 83
-	NA VINSKO TRGATEV V HALOZAH - 8. 10
83
-	NA GRAŠKI VELESEJEM - za skupine od 1
9. 1 dan, cena 1100 din
-	SIROGOJNO - ZLATIBOR - razpisni izlet,
7.-9. 10. 83, 3 dni, cena 4300 din
Pričenjamo s prodajo preventivno -
zdravstvenih paketov »RIVIERA« Poreč!
Organiziramo oglede olimpijskih objektov v
Sarajevu.
ZOI 84 že v prodaji!
Janischev opis je mogoče dopol-
niti z nekaterimi nadrobnostmi.
Letnica 1558, vklesana na prekladi
portala v vhodnem stolpiču, datira
modernizacijo obzidja in njegovo
utrditev z jugovzhodno rondelo
ter obema okroglima stolpičema -
vhodnim in severozahodnim. Ob
injiciranju obzidja 1979 je bilo
ugotovljeno, da je obzidje na me-
stu severozahodnega stolpiča pr-
votno potekalo v mehkem loku,
ne da bi bilo posebej utrjeno z do-
datnim obrambnim objektom,
medtem ko sta šalasta polstolpa
na zahodni in severni strani z njim
sočasna. Mogočni renesančni
vzhodni rondel ima v podstrešni
etaži, oprti s konzolnim vencem,
še vedno v neokrnjeni obliki ohra-
njen obrambni sistem, ki ga opre-
deljuje sosledje strelnic in izlivnic
za smolo. Portal nad stopniščem,
ki na severozahodni strani drži v
notranji grad, je kamniten, pol-
krožno sklenjen, s starimi kovani-
mi vratnicami. Pripelje nas v vežo,
v kateri so pred nekaj leti odstra-
nili lažni obok, tako da je zdaj spet
stropana z značilnimi zmozničeni-
mi tramiči, medtem ko so ključa-
sto strelnico nasproti vrat, ki je
nekdaj varovala dostop, pred ne-
kaj leti samovoljno zazidali. Na
dvorišču so vhodi v pritlične kleti
severnega in zahodnega trakta
delno še opremljeni s poznogot-
sko-renesančnimi portali s starimi
kovanimi vratnicami in tudi nekaj
svetlobnih lin je tu še iz tega časa,
medtem ko vsi drugi arhitekturni
elementi - z izjemo renesančnih
arkad - datirajo že v mlajši čas.
Zanimiva je še heraldična plošča,
vzidana v južni, edini nearkadira-
ni steni dvorišča, ki datira zadnje
pomembnejše prezidave gradu v
leto 1858. V zadnjih letih so žal
zazidali tudi gladovalni jašek v
kletnih prostorih severnega stano-
vanjskega trakta.
Stavbna zgodovina gradu je v
temeljnih obrisih znana. Prvotni
grad je imel obliko iregularnega
kastela z manjšim stolpičem v se-
verozahodnem vogalu in verjetno
že kmalu nato - če ne celo istoča-
sno - pozidanim ozkim palasom
ob južnem delu zasnove. Grad so v
tej obliki pozidali sredi 13. stol.,
naslednja obdobja pa označuje
sukcesivna pozidava razpoložlji-
vih površin znotraj obzidanega
prostora. Pomembnejši poseg iz
tega časa pomeni pozidava moč-
nega okroglega obrambnega stol-
pa na jugozahodnem vogalu za-
snove, ki ga datiramo v poznogot-
sko dobo. Sele na začetku 16. stol.
so novi posegi občutneje spreme-
nili dano stavbno tkivo. Na vzho-
dni strani so h kastelu z zunanje
strani prislonili nov trakt, s kate-
rim so zaobjeli tudi severni del pr-
votne zasnove; pri tem so podrli
del severnega kastelnega obzidja
in z novim traktom ustvarili stop-
niščni zamik, posihmal dostop v
notranjost gradu. V času zrele re-
nesanse, ki ga okvirno opredeljuje
letnica 1558 na vhodnem portalu,
je grad v temeljnih potezah dobil
današnjo podobo.
Pesniški dvor
(Pfissnltzhofen),
dvor, graščina
Na blagem pobočju, Pesniški
dvor 13, pri Jarenini pri Mariboru.
Občina Maribor.
Dvor nima nobenega opravka s
starimi vitezi Pesniškimi, ki se v
srednjem veku večkrat omenjajo
(prvi med njimi že o. 1190 Negoy
de Pezniz, utegne pa biti posestni
naslednik nekdanjega gradu Do-
brenj na hribu nad cerkvijo v
Spodnji Kungoti pri Mariboru.
1632 je Krištof Wucherer izjavil,
da si je pridobil Regallov štok -
den Regallschen Stock. Zdi se, da
je bil to stari Pesniški dvor, kajti
Wuchererji so pozneje izpričani
kot njegovi lastniki. 1730 je postal
njegov lastnik Johan baron pl.
Lang, aprila 1739 Friderik Žiga ba-
ron pl. Schwitzen in nato še maja
istega leta Wolf Žiga baron pl. Ja-
bornigg, 1752 Jožefa baronica pl.
Jabornigg, nato Jurij Nagerl pl.
Rosenbiihel, 1773 Jožef Nagerl pl.
Rosenbiihel, 1801 rodovina Muck,
nato do 1832, ko je dvor od Marije
Seiller, roj. Weigl kupil šentpavel-
ski samostan, še nekaj lastnikov.
V lasti šentpavelskega samostana
je ostal dvor do konca zadnje voj-
ne, posest pa so upravljali iz Ve-
trinjskega dvora v Mariboru. Zdaj
so v razpadajoči stavbi stanova-
nja.
Graščina je preprosta, enonad-
stropna stavba pravokotnega tlo-
risa z na južni strani prislonjenim
kapelini m stolpičem. Vhodni por-
tal ima na sklepniku letnico 1778.
Na fasadi so večidel ohranjeni ori-
ginalni kamnitni okenski okviri, v
veži nadstropja je profiliran lesen
strop, v treh sobah so na stropih
razgibani štukirani okviri, nekda-
nja kapela je križno obokana.
Stavba je iz enega liva, le prostor
za veliko prešo na severni strani
so ji prizidali šele 1872. Pritličje
ima funkcijo kleti.
Pesniški dvor, vhod v graščino
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 15
praznovali smo
letošnji krajevni praznik je bil
svečen bolnici Zimi. V soboto
P°jjil v ta namen pri partizanski
Ljiici kulturni program. O voj-
vj razmerah nam je govoril dr.
pral0 Hruševar.
Naslednji dan smo s praznova-
nji nadaljevali na Blagovni. Po
»zdravnem govoru je bila pode-
priznanj, ki so jih prejeli de-
lovni ljudje iz KS Blagovna, dva
^nca OŠ Šentjur in dva iz OŠ
Qjagovna. Po podelitvi priznanj
^o imeli program. Tudi otroci
£ frnovca smo pripravili nekaj
Reklamacij in glasbenih točk. Ko
^ je bil program končan, je
p0mžalski kvintet zaigral nekaj
valčkov in polk, mi pa smo zaple-
sali-
SIMONA HLADNIK, 4. c
OŠ Franja Malgaja
ŠENTJUR
IVlali muc
Del počitnic sem preživel pri
stari mami v Globočah. Po kosilu
;ffio se vedno kaj igrali. Bila je
nedelja in zjutraj smo gledali
otroško matinejo. Kmalu je na-
počil čas kosila in stara mama
nas je poklicala. Prišli smo v ku-
hinjo in sedli za mizo. Nestrpno
smo pričakovali, kaj nam je pri-
pravila dobrega za pod zob.
Krožniki so bili na mizi in stara
mama je hotela natočiti juhe. 2e
je nesla moj krožnik, ko se je ne-
nadoma pojavil mali muc, ki mu
je stara mama stopila na rep.
Muc je zamijavkal, stara mama
se ga je ustrašila in spustila krož-
nik juhe na tla. Od jeze je mačka
pognala ven, mi pa smo se na ves
glas smejali.
ROBI KOREN, 7. r.
OŠ Frankolovo
Pri teti
Med počitnicami sem bila pri
teti sedem dni. Imajo psa Tigro, s
katerim sem se igrala. S teto sem
hodila v vinograd in na travnik.
Na travniku sem obračala seno.
Tam je bilo zanimivo. V vinogra-
du smo vezali trstje. Teta je za
menoj popravljala in to mi ni bilo
všeč.
To so bili moji najlepši dnevi
med počitnicami.
BREDA OBUL, 3. a
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
Preselili smo se
Preselili smo se v Slovenske
Konjice. Prišli so nam polagat
ploščice iz Maribora. Imam svojo
sobo. Z Urošem sva večkrat sa-
ma. V šolo hodim v Slovenske
Konjice. Na Stranice grem še ve-
dno rada, ker je tam trava, gozd,
ker imam tam prijateljice.
MATEJA JEVŠENAK
Dopisniški krožek
STRANICE
Vabilo na obisk
Dragi mladi dopisniki, vsak teden se srečujemo na
tej strani in nekateri smo že stari znanci, čeprav se
nismo še nikoli videli. Mi pa bi želeli, da se tudi pobliže
spoznamo. Zato bo skozi vse šolsko leto tekla akcija Mi
pri vas - vi pri nas. Vabimo vas torej, da nas obiščete v
našem uredništvu, prav radi pa Bomo tudi mi prišli k
vam.
Mi vam bomo predstavili naše delo, vi pa nam boste
spregovorili o delu vašega krožka. Po vsakem obisku,
bomo krožek seveda tudi predstavili v Novem te-
dniku.
V tokratni številki lahko preberete, kaj smo izvedeli
na obisku pri pionirjih dopisnikih z osnovne šole Vere
Šlander na Polzeli.
Dogovorite se z vašo mentorico in nam pišite. In
kmalu na svidenje!
Taborniki odreda II. grupe
odredov - delovno v novo leto
V nedeljo, 25. 9. so se zbrali taborniki odreda II. grupe
odredov na letni skupščini. Izvolili so delovno predsed-
stvo, razrešili stari izvršni odbor in izvolili novega, pregle-
dali delo v preteklem letu in sprejeli program akcij in
finančni plan za leto 1984.
Starejši taborniki si prizadevajo, da bi se murni in čebe-
lice znašli v vsaki situaciji in imeli pozitiven odnos do
narave in okolja. Letos je bilo več pohodov, med njimi tudi
nočni. Osvojili so precej znanja, sodelujejo pa tudi v kra-
jevnih skupnostih, v mladinskih organizacijah in ostalih
družbenopolitičnih organizacijah.
BD
Na Koroško
Iz Laškega se je spet ogla-
sil naš znanec Teodor Ortl.
Tokrat nam je poslal fotogra-
fijo, ki jo je posnel na šolski
ekskurziji. Na njej je (tako
nam je napisal) ena najlepših
grobnic v Rimski nekropoli.
Sicer pa Teodor med drugim
v svojem pismu piše, da so si
ogledali tudi jamo Pekel, in
rojstno hišo slovenskega pi-
satelja Prežihovega Voranca.
Kako smo kosili
Nekega popoldneva smo se od-
ločili, da bomo šli kosit breg. Bi-
lo nas je šest.
Stric Ivan je začel prvi in za
njim še ostali. Ko smo prišli vsi
do konca prve redi, se je ulila
ploha. Vedrili smo pod drevesom
in se tudi odžejali. Jaz še nisem
znal najbolje brusiti. Koso mi je
brusil oče. Ce pa bi brusil sam,
mi kosa ne bi dolgo rezala. Vča-
sih sem s koso udaril tudi v kak-
šen kamen. Ne samo jaz, ampak
tudi ostali. Oče je moral pa klepa-
ti, ker nismo čuvali kos. Ko pa
smo pokosili do sredine, je spet
bila ploha. Spet smo vedrili in se
odžejali. Darko je imel bolj spolz-
ke podplate, zato mu je spodrsni-
lo vsakih pet metrov. Oče se je
pošalil in mu je rekel, da je spil
preveč jabolčnika. Ko pa smo ko-
sili vsak zadnjo red, smo slišali,
kako se približuje huda ploha.
Vsi smo naglo končali, kose pu-
stili na stezi in se poskrili v gr-
movje tako naglo kot piščanci, ki
jih napade jastreb. Ko smo prišli
domov, je mama skuhala ve-
čerjo.
Ta dogodek se mi je zdel naj-
lepši v počitnicah, zato sem ga
tudi opisal.
MVTEVZ ZAVRŠNIK, 6. b
OS BRASLOVCE
Mladi novinarji so polni načrtov
Ce bi hoteli podrobno opisati vse tiste, kar počnejo mladi
dopisniki na osnovni šoli Vere Šlander na Polzeli, bi potre-
bovali veliko več prostora kot teh nekaj vrstic, ki so nam
odmerjene. Novinarski krožek, ki ga vodi mentorica Vale-
rija Pukl, je namreč med najbolj aktivnimi na šoli. Novinarji
so pač tisti, ki morajo spremljati vsak pomemben dogodek v
svojem okolju in tudi polzelski pionirji novinarji upoštevajo
to pravilo.
V sodelovanju s fotokrožkom pripravljajo reportaže in
sploh vzorno urejajo šolski stenčas, tako da so njihovi so-
šolci vedno dobro obveščeni o vsem, kar se dogaja v šoli in
tudi v kraju samem.
To pa ni edina njihova naloga. Odločili so se namreč, da
bodo poskrbeli tudi za to, da ljudsko izročilo v njihovem
^raju ne bo izumrlo. Zato pridno brskajo po podstrešjih,
radovedno zaslišujejo starejše prebivalce in pridno zapisu-
jejo vse, kar izvedo. Ni še dolgo kar so začeli s to akcijo in
vendar imajo že kar lepo zbirko starih, nikjer zapisanih
pesmi, pripovedk in običajev. S podobno vnemo so se lotili
tudi zbiranja podatkov o delu pionirske organizacije vse od
vojne pa do danes. Vsa dognanja bodo letos zbrali v svojem
glasilu Glas mladih.
Šolski novinarji pa dobro sodelujejo tudi z obema polzel-
skima tovarnama in s krajevnimi organizacijami. Letos
bodo skupaj z delovnima organizacijama Garant in Tovarno
nogavic izdali dve glasili. Prav za vzorno sodelovanje s
svojim okoljem so letos dobili tudi zvezno priznanje in
nagrado.
To je le delček vsega tistega, kar počnejo mladi dopisniki s
Polzele. Ker so marljivi in vestni, smo prepričani, da tudi v
našem Vrtiljaku odslej ne bo manjkalo njihovih prispevkov.
Ob otvoritvi prizidka šole so polzelski pionirji-no vinarji
izdali glasilo s takšno naslovno stranjo.
Oktobra gremo v Skofjo Loko
Letošnje srečanje pionirjev dopisnikov bo od 13. do 15.
oktobra v Škofji Loki. Tudi Novi tednik je nanj povabil tri
svoje dopisnike. Dolgo smo oklevali, preden smo se odločili,
koga povabiti s seboj, saj je bilo nemalo dopisniških krož-
kov tako pridnih, da bi si resnično zaslužili potovati v Skofjo
Loko. Navsezadnje pa smo le mislili, da bi bilo prav. da
tokrat povabimo dopisnike s tistih šol. ki so nam vse leto
pridno pisali, pa na srečanju še niso bili. Tako bodo letos na
srečanju sodelovali Hedvika Kunst s COŠ Marija Broz. Bi-
strica ob Sotli. Matjaž Kačičnik z osnovne šole bratov Leto-
nje Šmartno ob Paki in Tosja Oplotnik z OŠ Boris Vinter iz
Zreč. Cim se vrnemo, bomo seveda natančno poročali o
vsem. kar se je na srečanju dogajalo.
Moje največje želje
Da noben človek na svetu ne bi bil bolan.
Da bi na svetu ne bilo več vojne.
Da bi bil dober atlet.
Da bi bili vsi na svetu pravični.
Da bi bilo vse poceni.
Zelo rad bi bil v vseh razredih odličen.
SAŠO ROMANOVIC. 3. c
OŠ Slavko Šlander
CELJE
16. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
Rokometne
vzporednice
Piše: Vlado Bojovič
V tradicionalnem derbiju smo s Kolinsko Slovanom v
Ljubljani zasluženo izgubili 30:25 (17:11). Domačini so nas
/. bolj zrelo in učinkovito igro nadigrali. Ze kmalu na
začetku so si priigrali prednost 4-5 zadetkov, kar jim je
omogočilo veliko bolj sproščeno igro. K temu sta jim v 1.
polčasu pomagala tudi sodnika, ki sta imela čisto druga-
čen kriterij pri dosojanju prekrškov na naši strani, prav
tako pa sta našo igro -sekala« s prekinitvijo zrelih akcij za
gol zaradi »prekrškov« nasprotnika. Upoštevajoč še okoli-
ščino, da naše mlado moštvo ni preneslo pomembnosti
srečanja, je srečanje bilo kmalu odločeno. Sicer smo drugi
polčas dobili s 13:12, na trenutke pa pokazali, da znamo
igrati tudi bolje, kot je na koncu pokazal rezultat na sema-
forju.
Igrali smo premehko v obrambi, prav tako pa nasprot-
niku nismo vsilili naše igre, pa tudi uspešno izvedenih
protinapadov je bilo le nekaj. Vse to bo treba spraviti v
prihodnjih tekmah na najmanjšo možno mero. Vprašanje
je, če nam bo to uspelo, saj nas že danes v Celju čaka
izredno pomembno srečanje s Partizanom iz Bjelovarja, ki
je po mojem mnenju za Metaloplastiko iz Šabca trenutno
naše drugo najboljše moštvo. V njem igrajo reprezentantje
Jurina, Obran in Vidakovič, ki bodo ob ostalih izkušenih
igralcih res težka preizkušnja za naše mlado moštvo, ki
skuša prebroditi odhod nekaj ključnih igralcev. Obeta se
torej (začetek ob 18. uri v hali Golovec) zanimiva tekma.
Igralci smo skupaj s strokovnim štabom pregledali posne-
tek tekme s Kolinsko Slovanom, ugotovljene napake smo
analizirali in jih bomo skušali do tekme s Partizanom
odpraviti. Vsekakor pa bomo potrebovali tudi pomoč gle-
dalcev, ki so se na tekmi s Kolinsko Slovanom v Ljubljani
resnično izkazali in nas bodrili tudi v najtežjih trenutkih.
Upam in želim si, da bo tako tudi v bodoče.
P.s.: sicer pa rokometaše Aera Celja v tem tednu čaka
še več težkih preizkušenj. Po tekmi s Partizanom Bjelo-
var bodo že v petek zjutraj odpotovali v Zrenjanin, kjer
se bodo v soboto v 3. kolu srečali s Proleterjem za točke,
od tam pa odpotovali v Čuprijo, kjer se bodo v nedeljo v
prijateljski tekmi srečali z domačim drugoligašem Mla-
dostjo. Ob vsem pa še to: Vlado Bojovič si je poškodoval
levo roko že v deseti minuti prvega polčasa v Ljubljani.
Močno ima zateklo ter pomodreno in hodi vsak dan na
terapijo v bolnišnico. Sam je toliko skromen, da o tem ne
govori, kar pa reče je to, da bo do četrtka vse O. K. Pravi
športnik na pravem mestu!
Uspešen start celjskih judoistov
Judoisti kluba Ivo Reya iz Celja so odlično startali v zvezni ligi. V 1. kolu so zabeležili tri zmage.
Z leve proti desni stojijo: Stanko Anderle, Zlatko Pliberšek, Fadin Imamovič, Marjan Fabjan,
Srečko Pliberšek, Jaka Oštir in Milan Rošer.
Soliden uspeli
mladih
Celjski atletski delavci so
pripravili dva izredno
uspešna atletska štarta. V
soboto je bilo žensko mla-
dinsko, v nedeljo pa moško
mladinsko finalno tekmo-
vanje za pokal Jugoslavije.
Pri mladinkah so zmagale
Mariborčanke, pri fantih pa
zagrebška Mladost. Mlada
celjska ekipa je pri mladin-
kah osvojila nepričakova-
no visoko mesto četrto,
fantje pa so bili peti.
Pri dekletih je bila Ja-
zbinškova tretja v metu
kopja, Erjavčeva pa je ta
uspeh potrdila v metu kro-
gle. Pri fantih je zmagal sa-
mo Lotrič v teku na 1500
metrov. Zmagala pa je tudi
članica Velenja Nataša
Krenkar na 100 m z ovi-
rami.	J. KUZMA
Barbara in mladinke državne prvakinje
V Ljubljani je bilo državno
prvenstvo v streljanju z maloa-
libersko puško serijske izdela-
ve in vojaško puško, ki so se ga
udeležili tudi najboljši celjski
strelci in strelke ter dosegli ne-
kaj izrednih rezultatov in uvr-
stitev. Mladinke Celja so znova
blestele in postale že petič
okipno državne prvakinje z
malokalibersko puško v troj-
nem položaju od 600 možnih
krogov. Zmagale so z novim
slovenskim rekordom 1421
krogov. Celje: Vesna CUCEK
453, Darja KAČNIK 474 in Bar-
bara JAGER 494 krogov. Bar-
bara je s tem rezultatom posta-
la prvakinja Jugoslavije in ta-
ko uspešno nadaljuje družin-
sko tradicijo pri osvajanju me-
dalj, ki sta jih nekoč dobivala
njen oče in sestra Alenka, ki je
bila letos med članicami osma
s 476 krogi, kar je precej manj
kot smo od nje pričakovali.
Med mladinkami posamezno
je velik uspeh dosegla Darja
Kačnik z osvojitvijo šestega
mesta. Pri članih je ekipa Celja
zasedla šesto mesto z novim
slovenskim rekordom 1495
krogov, kar je celo za 33 kro-
gov boljše od prejšnega rekor-
da. V celjski ekipi so nastopili:
Tone JAGER 483, Ervin SER-
ŠEN 500 in Jože JERAM 512
krogov, ki se je uvrstil na zelo
dobro 9. mesto med 80 najbolj-
šimi jugoslovanskimi strelci,
hkrati pa je bil najboljši med
slovenskimi strelci. V tej disci-
plini je ekipa »KOVINARJA«
iz Stor pristala šele na dvajse-
tem mestu. V njihovi ekipi je
zadovoljil le Ivan Kočevar s
489 krogi, Vili Dečman je bil s
472 krogi poprečen, Branko
Malec pa je s 454 krogi hudo
razočaral. SD »KOVINAR« pa
se je znatno bolje odrezala z
vojaško puško, saj je postavila
nov slovenski rekord s 515 kro-
gi, kljub rekordu pa se v izre-
dno izenačeni ekipni konku-
renci ni uvrstila med najbolj,
ših deset ekip. V ekipi Kovi-
narja so nastopili: Franc Hoče-
var 160, Ivan Kočevar 176 in
Vili Dečman 179 krogov od 200
možnih - leže.
T. J.
V tem tednu ni bilo rednega kola v republiški ligi.
Igrali pa so nekaj tekem za Titov pokal na slovenskem
področju V 5. skupini je Rudar iz Titovega Velenja
premagal doma Brežice 6:2 (strelci Kljajič 3, Kurnik,
Mišetič in Kurnik), Kladivar pa je ugnal Proleterca iz
Zagorja 4:1. V 6. skupini je Elkroj iz Mozirja izgubil s
Fužinarjem 2:0, Šmartno pa je doma težko premagalo
Pekre 2:1, strelca Oszerc in Prašnikar. V 7. skupini sta
Dravinja in Steklar v Rogaški igrala neodločeno 1:1.
Strelca sta bila Ravnjak za Dravinjo in Kaštrun za
Steklarja.
TV
Športniki invalidi v
Vrbju
V Vrbju pri Žalcu je bilo ob
Dnevu invalidov občinsko tek-
movanje športnikov invalidov, ki
so se pomerili v streljanju, šahu
in pikadu. V streljanju je zmagal
Peter Turnšek pred Milanom
Brilejem, Dragom Grešakom in
ostalimi. V šahu je slavil mojster-
ski kandidat Marjan Crepan pred
Jožetom Grobelnikom in Sreč-
kom Ha betom, medtem ko je v
pikadu osvojil prvo mesto Jože
Košir iz Laškega pred Jožetom
Glušičem iz Vrbja ter Romanom
Arazmom iz Laškega. Ob šport-
nem srečanju so pripravili tudi
kulturni program, organizatorji
pa so hvaležni vsem, ki so to pri-
jetno srečanje omogočili.
JOŽE GROBELNIK
Modelarji za
Štajerski pokal
Modelarski klub L.T EMO Ce-
lje je na letališču v Levcu pripra-
vil zvezno tekmovanje za pokal
Štajerske v kategorijaih F 1 A, F 1
B in F 1 C. Nastopilo je 50 tekmo-
valcev iz Slovenije, Hrvaške,
BIH, Srbije in Vojvodine. V kate-
goriji F 1 A sta Milan Mastnak in
Vinko Mazej, člana LT EMO Ce-
lje, osvojila peto oziroma štirinaj-
sto mesto, ekipno pa so bili pred-
stavniki LT EMO Celje četrti. V
ostalih kategorijah niso osvojili
vidnejših mest.
SINJO ZARIC
Rogaška klonila po
krepkem vodstvu
Košarkarice Rogaške so se v
polfinalu za pokal Slovenije po-
merile v telovadnici osnovne šo-
le v Šmarju z ekipo Marlesa iz
Maribora. Kljub krepkemu vod-
stvu v prvem polčasu -42:25 - so
srečanje izgubile. Izkušenejše
gostje so jih ujele v 18. minuti 2.
polčasa in na koncu slavile s ko-
šem prednosti. Najboljša pri do-
mačinkah je bila Pešičeva, ki je
dala 27 košev. Ob tej priložnosti
so preizkusili tudi nov semafor
Digitron, ki je obvezen za nasto-
pe v II. zvezni ligi. Največ sred-
stev zanj je prispevalo Zdravili-
šče Rogaška. Po tej tekmi so ko-
šarkarice Rogaške gostovale v
Zagrebu v Veliki Gorici in pre-
magale Radnik 69:57.
TV
Hokejisti na travi
uspešni
Hokejisti na'travi Partizana
Gaberje so na igrišču v Štorah
igrali neodločeno z Ljubljano 0:0
ter visoko s 6:0 premagali Mari-
bor. Strelci so bili Zupane in Gril
po dvakrat ter Bratec in Iskrač
po enkrat. V naslednjem kolu bo-
do Gaberčani igrali v gosteh z
Mursko Soboto.
M. TREBIČNIK
Občinska nogometna
liga v Žalcu
Odigrali so 3. kolo, srečanja pa
so se končala takole: Sušilnica-
-Flamengo 3:7, Gradnja-Borut
3:3, Feralit-Juteks 2:5, Rekreaci-
ja-Sokoli 1:2, Partizan Zalec-
-Manchester 4:0 in Cosmos-Po-
staja milice 0:6. Po 3. kolih sta
najboljša strelca Herič 10 (Fla-
mengo) in Markovič 5 (Postaja
milice), vodi pa ekipa Flamenga
s 6. točkami pred Partizanom Ža-
lec 5 točk in ostalimi. V 3. kolu so
izključili tri igralce, tekme pa so
dobro sodili Gorišek, Pesjak in
Vašnek.
Štirje v finalu
V	Celju je bilo polfinalno keg-
ljaško tekmovanje posamezni-
kov za leto 1983. Nastopilo je 52
tekmovalcev, od katerih bo naj-
boljših 20 nastopilo še enkrat v
Radovljici in na Jesenicah. Med
dvajsetimi najboljšimi so tudi
štirje predstavniki z našega ob-
močja.
V	vodstvu je Hočevar (Gradiš)
s 1849 keglji, peti je Kačič 1813,
16. Štor 1759, 18. Nareks (vsi Ce-
lje) 1751, 19. Cagalj 1749.
V	Trbovljah je bilo žensko tek-
movanje. V finale, ki bo v Kra-
nju, so se iz Celja uvrstile Šeško,
Gobec, Pečovnik in Bajde.
Končano je tudi tekmovanje v
regijski kegljaški ligi, kjer je v
finalu dosegel najboljši rezultat
Ludvik Kačič, sledijo Urh, Na-
raks, Cagalj, Tomažič, Čehovin,
Šrot in ostali.
J. KUZMA
2500 gledalcev med konjeniki
Za pokal obrtnega sejma
Celje je Konjeniški klub
Merx Celje pripravil na hipo-
dromu v Škof j i vasi velike
meddruštvene tekme šport-
nih in kmečkih konj. Nastop
42 konj s konjeniki si je ogle-
dalo več kot 2500 gledalcev.
Rezultati: med mladimi ko-
nji je bil Celjan Grilec na
Markizu drugi, v 2. parkurju
je zmagal Šeško na Esi (na
sliki), Herman pa je bil četrti
v 3. parkurju na Windsorju.
Ekipno so Celjani osvojili
drugo mesto za Ljubljano. V
preskakovanju višinskih za-
prek je bil Herman iz Celja
drugi, Mesarič iz Gotovelj pa
četrti. Kmečki konji: pri
enovprežnih je zmagal Ko-
želj iz Škofje vasi, pri dvov-
prežnih Bornšek iz Babnega,
pri galopskih Vodnik iz Bra-
slovč in pri polnokrvnih Ku-
čer iz Celja.
TV - Foto: DM
Nace FilipčiC:
»Težko bo«
V soboto se bo pričelo držav-
no prvenstvo v hokeju na ledu.
V prvem kolu bodo Celjani
igrali doma proti Medveščaku
iz Zagreba.
Letošnje prvenstvo bo v zna-
ku premoči dveh najboljših:
Olimpije in Jesenic ter borbe v
sredini lestvice, kjer je najbolj
napredovala Crvena zvezda.
Nace Filipovič: »Letos treni-
ramo izredno dobro. Zlasti po-
letne priprave so bile koristne.
Toda tokrat imamo smolo z
igralci. Teh je premalo, kajti
kompletni mladinski napad je
odšel v vojsko. Lesjak je nehal
igrati, Vojko Bratec gre na
operacijo in imeli bomo teža-
ve, da pripravimo močno eki-
po. Kljub temu pa mislim, da
se bomo borili skupaj z Medve-
ščakom in Crveno zvezdo za
tretje mesto.«
J. KUZMA
SfO|»
ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 45
Šahovska sekcija v Cinkarni Celje je bila ustanov-
ljena že leta 1949, torej je med najstarejšimi v Celju.
Eden izmed ustanoviteljev je bil JOŽE ŠNAJDER,
kdo je bil drugi?
Iskren PIPUS Slavko VRHOVEC
Andrija MISURA
Pravila so ista, kot v prejšnjih igrah: pravilni odgo-
vor obkrožite, kupon izrežite in pošljite na dopi-
snici na Novi tednik do najkasneje 10. oktobra.
Tokrat nagrajuje CINKARNA Celje, ki letos slavi
pomemben delovni jubilej -110 letnico.
Radeče drugič
poražene
V	republiški ženski roko-
metni ligi letos nastopajo tri
ekipe s celjskega območja
Mlada ekipa Velenja je izgu-
bila v Trbovljah z Rudarjem
25:14, Radeče na Ravnah s
Fužinarjem 26:14, medtem
ko je Šmartno doma visoko
premagalo Beltinko 26:8.
Šmartno je 4., Velenje 7. in
Radeče 8. med dvanajstimi
ekipami. Pari prihodnjega
kola: derbi bo v Radečah
med domačinkami in Šmart-
nim, medtem ko bo Velenje
igralo dima z Radgono.
V	Medrepubliški ligi je Šo-
štanj tretjič izgubil in sicer
tesno 30:29 v Dubrovniku ter
je na lestvici brez točk na de-
setem mestu med dvanajsti-
mi ekipami. V 4. kolu bo
igral doma z Jelovico
škofje loke, ki je osma. Y
republiški moški ligi je Mi;
nerva iz Griž doživela prvi
poraz in sicer z Jeklotehno v
Izoli 29:28. Tako je Minerva s
prvega zdrknila na tretje me-
sto. V 5. kolu bo igrala dom3
z DVZ Ponikve.
Tv
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 17
0 Srečko S. in Štefan P.
^staneta pod vplivom al-
kohola preveč pogumna,
prejšnji teden je prvi raz-
dajal v Ljudski restavraci-
ji drugi pa v bifeju Center,
j^ličniki so oba »nagradi-
li« s polpenzionom v pro-
dih za iztreznitev.
f Nemalo so bili presene-
ti gostje Anice K. Ko so
hoteli oditi domov, so na-
mreč ugotovili, da jim je iz-
pred vhodnih vrat nekdo
odnesel čevlje. Ne vemo,
ali so gostje odšli domov
bosi, vsekakor pa jih bo
Anice morala prihodnjič
spustiti v stanovanje obute.
•	Neznanec, ki je vlomil
v garažo Rudija R., je imel
nesrečno roko. Avto, s ka-
terim se je nameraval odpe-
ljati, je namreč kmalu od-
povedal. Neznanec se je
moral vrniti in si »sposodi-
ti« pony-ekspress istega
lastnika, s katerim se zaen-
krat še vedno vozi.
•	Matija Z. je sklenil, da
ga to zimo ne bo zeblo, zato
je na sejmu obrti izmaknil
kučmo. Obrtnik Miroslav
S. pa ni imel razumevanja
za Matijeva mrzla ušesa in
ga je gladko prijavil milič-
nikom. Ti so kučmo vrnili
lastniku, Matija pa se bo
moral kako drugače znajti.
•	Družina Zorana P. si
je dolgo noč s sobote na ne-
deljo skrajšala s pretepom.
Oče, mati in sin so si skočili
v lase. Ni sicer jasno, kdo je
X) kom bolj udrihal, na
concu pa se je le izkazalo,
da je najkrajšo potegnil
oče, ki je moral celo ostati v
bolnišnici, sin je prav tako
moral k zdravniku, le mati
jo je odnesla brez resnejših
poškodb. V bodoče si bodo
P.-jevi najbrž krajšali čas
kako drugače.
•	Marjan S. in Renato S.
sta se odločila za izlet v ne-
znano. Ker pa svojih avto-
mobilov nimata, sta si spo-
sodila dva Merxova tovor-
njaka. Čeprav sta vozili vr-
nila, delovne organizacije
njun podvig ni navdušil in
so ju prijavili.
• Neznanci, ki so ponoči
zašli na Griček, niso imeli
težkega dela, ko so se hoteli
odžejati. Čeprav je napis na
vratih gostišča govoril, da
je restavracija zaprta, so bi-
la vrata odklenjena in žejni
gostje so si kar sami postre-
gli s pijačo, vredno okoli
3000 dinarjev.
N. K.
Plodna dejavnost ADM šlander
V ospredju delovanja je preventiva
Kljub varčevalnim ukre-
pom na vseh področjih se
pri Avto moto društvu
Slander trudijo, da dejav-
nost društva ne bi bila okr-
njena.
Ob deset odstotni zmanj-
šani porabi naftnih deriva-
tov, ob težavah pri nakupu
avtomobilov in vsestran-
skem omejevanju investicij-
skih sredstev jim uspeva, da
poslujejo normalno. Za avto
šolo je še vedno dovolj zani-
manja, dober odziv je tudi
pri tečajih za voditelje mo-
tornih čolnov. Med najpo-
membnejše dejavnosti druš-
tva, v katerega je včlanjenih
že blizu 8000 članov, pa lah-
ko uvrstimo njihovo preven-
tivno dejavnost.
Po podatkih statistike iz
črne kronike lahko ugotovi-
mo, da je za predavanja o po-
znavanju cestnoprometnih
predpisov, ki jih po poseb-
nih programih pri društvu
pripravljajo za šole, delovne
organizacije in krajevne
skupnosti, še vedno premalo
zanimanja. Največji je odziv
v občini Šmarje pri Jelšah, s
katero društvo že nekaj let
dobro sodeluje. Posebno
učinkovita so predavanja za
voznike traktorjev, ki se sez-
nanijo z varnim delom s
traktorji na javnih površinah
in na polju. Lani namreč na
Šmarskem ni bilo nobene
nesreče s smrtnim izidom
pri delu s traktorjem. Dober
je tudi odziv v šolah, preda-
vanja in roditeljski sestanki
za starše šoloobveznih otrok
so vedno dobro obiskani.
Poleg programov preda-
vanj o poznavanju cestno-
prometnih predpisov, izdela-
nih za osnovne in srednje šo-
le, so pri društvu pripravili
tudi posebne programe za
delovne organizacije. Med
temi je še posebno pomemb-
no obnavljanje teoretičnega
in praktičnega znanja profe-
sionalnih voznikov. V mno-
gih delovnih organizacijah
se še ne zavedajo, da je bi-
stvo preventive v testiranju
teh voznikov. Tudi tisti, ki
svoj delovnik preživijo za vo-
lanom, neradi preverjajo
svoje znanje, četudi je to nji-
hova dolžnost.
R. PANTELIC
Avstrijski voznik obsojen v
odsotnosti
Na Temeljnem sodišču v Celju, Enota Šentjur je bil na eno leto
zapora v odsotnosti obsojen Walter Kowald, 59-letni trgovec iz
Dierbacha v Avstriji. Odvzeli so mu tudi varščino, okoli 650.000
dinarjev.
Nesreča se je pripetila 6. avgusta zvečer na sloveniki pri
Dramljah, ko je avstrijski voznik začel s svojim avtomobilom, za
katerim je imel pripet motorni čoln, prehitevati tovornjak, ki ga
je vozil Franc Bratuša. Avstrijec je čelno trčil v Opel Kadett z
novomeško registracijo, ki ga je pravilno po desni peljal Milan
Praznik. Ta in sopotnik Zdravko Marušič sta ob nesreči umrla.
Voznik se je zagovarjal, da naj ne bi tovornjak vozil po svojem
pasu. Strokovnjaki so ugotovili, da je Avstrijec prehiteval s
hitrostjo 43 km/h, nasproti vozeči osebni avtomobil pa s
117 km/h.
Zaradi neprevidne
vožnje štirje hudo
ranjeni
Iz Pečovja proti Svetini je v
petek okrog 14. ure vozil oseb-
ni avtomobil 19-letni Zvonko
Černec iz Rogaške Slatine. Za-
radi neprimerne hitrosti ga je
začelo na ovinkasti cesti zana-
šati, tako da je zadel v drsno
ograjo, od koder se je avto od-
bil in prevrnil v Bojanski po-
tok. Voznik ter trije sopotniki
so bili hudo poškodovani.
Storjeno uslugo je
sopotnik poravnal z
napadom na
voznika
V soboto zvečer okoli 19. ure
sta se z osebnim avtomobilom,
peljala Mirko Rajtmajer, 29, iz
Šentjurja, ki je osebni avtomo-
bil vozil in Martin Zupančič, iz
Dolge gore v Ponikvo. Med
vožnjo sta se sprla, tako da je
Rajtmajer vozilo ustavil, kar je
Zupančiča tako razjezilo, da je
Rajtmajerja povlekel iz avto-
mobila in ga z nožem zabodel v
desni ledveni predel, ga hudo
poškodoval in so morali vozni-
ka Rajtmajerja prepeljati na
zdravljenje v celjsko bolniš-
nico.
Neprevidna vožnja
se je za kolesarja
končala s smrtjo
V petek, 23. Septembra
okrog 8. ure zjutraj se je na
regionalni cesti Arja vas-Tito-
vo Velenje pripetila prometna
nesreča, ki se je končala s
smrtjo kolesarja, 72-letnega
Franca Mouha iz Titovega Ve-
lenja. Iz Arje vasi proti Velenju
je vozil tovorni avtomobil 25-
letni Drago Stojilkovič iz Pri-
stave pri Mestinju. Ko je pripe-
ljal na križišče Celjske ceste in
ceste Vrnjačke banje, je z ne-
prednostne ceste levo pred
njim zavijal Franc Mouh. Sto-
jilkovič se mu je sicer umikal,
vendar nesreče ni mogel pre-
prečiti in ga je zbil po cestišču.
Mouha so hudo poškodovane-
ga prepeljali v slovenjegraško
bolnišnico, kjer je dve uri za-
tem umrl.
Peščica
poslušalcev
Sodno obravnavo zoper
Maksa Mlakarja, obtože-
nega umora lastne hčerke
(preložili so jo zaradi do-
polnitve preiskave), je na
Temeljnem sodišču v Ce-
lju spremljala le peščica
poslušalcev. Ce se ne mo-
timo, so bili to večinoma
sodni pripravniki. V ne-
katerih drugih mestih
imajo ob podobnih pri-
merih težave, kako poskr-
beti za tiste, ki želijo na
obravnavo, pa je sodna
dvorana očitno premaj-
hna ...
Javnost obravnave je
sicer določena z zako-
nom. Navzoče smejo biti
le polnoletne osebe. Te
seveda ne smejo imeti s
seboj orožja ali nevarnega
orodja, izvzemši paznika
obdolženca, ki je lahko
oborožen. Senat sme ob
vsakem času izključiti
javnost, če je to potrebno
za obvarovanje tajnosti,
varstvo javnega reda, mo-
rale ali koristi mladoletni-
kov ali drugih posebnih
koristi družbene skupno-
sti.
Ko smo na celjskih pra-
vosodnih organih skušali
ugotoviti zakaj je v Celju
tako majhno zanimanje
za takšna sojenja, nismo
dobili pravega odgovora.
•Očitno gre za dejstvo, ki
ni raziskano. Morda se bo
v zvezi s tem oglasil kdo
izmed naših bralcev.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
ŠE SPREJEMA PRIJAVE ZA VPIS V:
1.	OSNOVNA ŠOLA
za odrasle 5., 6., 7. in 8. razred
(izobraževanje je za vse udeležence brezplačno)
2.	SREDNJE USMERJENO
IZOBRAŽEVANJE
EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA
vzgojnoizobraževalni program: poslovno-finančna
dejavnost
(rok prijave 3. oktober 1983)
3.	ENODNEVNI SEMINAR
ZA DELAVCE, KI DELAJO Z
DOKUMENTARNIM GRADIVOM V
OZD -
priprava za opravljanje strokovnega izpita - v sode-
lovanju z Zgodovinskim arhivom v Celju,
(rok prijave 10. oktober 1983)
VSE INFORMACIJE DOBITE V TAJNIŠTVU DELAV-
SKE UNIVERZE CELJE, Cankarjeva 1, tel. 25-620 ali
22-631.
Odbor za delovna razmerja delovne skupnosti
Zavarovalne skupnosti Triglav
Območne skupnosti Celje
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA ZA
ZASTOP ŠENTJUR - GROBELNO
Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še na-
slednje pogoje:
-	da imajo srednjo strokovno izobrazbo
-	eno leto delovnih izkušenj
Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na
področju zastopa oz. v neposredni bližini
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (do-
kazila o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah naj
kandidati pošljejo v 8 dneh od dneva objave na
naslov: Zavarovalna skupnost Triglav, Območna
skupnost Celje, Ulica XIV. divizije 4, Celje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od
dneva izbire
»TKANINA« n. sol. o. Celje
TOZD MALOPRODAJA n. sol. o.
Celje
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
ČISTILKE
Pogoj: NK - delavka
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, z 1-
mesečnim poskusnim delom.
Vloge sprejema Sektor za samoupravno organizira-
nost in kadre »Tkanine« Celje, ul. XIV divizije št. 12,
v roku 8 dni od dneva objave.
Kandidatke bomo pisno obvestili o izbiri najkasneje
v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku.
»MIK« proizvodno podjetje
Prebold n. sol. o.
TOZD kovinar in mizarstvo
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge
1.	VODENJE DE MIZARSTVO
(1 delavec)
Pogoji: srednja tehnična ali delovodska šola lesne
smeri, 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podob-
nih delih, sposobnost vodenja in organizacijska spo-
sobnost
2.	OPRAVLJANJE SREDNJE
ZAHTEVNIH
KLJUČAVNIČARSKIH DEL
(2 delavca)
Pogoji: PŠ kovinske stroke, 1 leto delovnih izkušenj
pri ključavničarskih delih
3.	OPRAVLJANJE SREDNJE
ZAHTEVNIH DEL VARJENJA
(2 delavca)
Pogoji: PŠ kovinske stroke, tečaj za varjenje, 6 me-
secev delovnih izkušenj pri delih varjenja
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delov-
nim časom. Poskusno delo traja 3 mesece.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih
pogojev naj kandidati pošljejo na naslov »MIK« proi-
zvodno podjetje Prebold, splošno kadrovska služba
v 15-ih dneh po objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili najpozneje v 30.
dneh po končanem zbiranju prijav.
TOZD TRANSPORT
razpisuje
po sklepu delavskega sveta TOZD Transport dela
in naloge s posebnimi pooblastili
VODJA TOZD TRANSPORT
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za oprav-
ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še nasled-
nje:
-	da imajo visoko šolo strojne, ekonomske ali pro-
metno-tehnične smeri in 2 ieti delovnih izkušenj na
podobnih delih in nalogah ali
-	da imajo višjo šolo istih smeri in 5 let delovnih
izkušenj na podobnih delih in nalogah.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH
SLUŽB
objavlja
po sklepu delavskega sveta DSSS dela in naloge
REFERENT V KOMERCIALNI
SLUŽBI
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za oprav-
ljanje navedenih de! in nalog izpolnjevati še nasled-
nje:
-	da imajo visoko šolo ekonomsko-komercialne
smeri ali agronomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj
na podobnih delih ali
-	da imajo višjo šolo istih smeri in 4 leta delovnih
izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol-
njevanju razpisnih oz. objavljenih pogojev pošljite v
8 dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat
Šentjur pri Celju - kadrovska služba.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 19
^ bi le držalo
fsja nedavni seji odbora zvezne konference SZDL
Celju, je Dane Rine, namestnik sekretarja za fi-
^nce, obetajoče komentiral govorice o velikih sta-
,ilizacijskih davkih, ki naj bi nas doleteli. Dejal je,
j3 letos iz tega še gotovo nič ne bo, pa tudi za
|fihodnje leto naj bi ob tem veljalo naše ljudsko
,ravilo: tresla se je gora, rodila se je miš.
Upamo lahko le, da se tudi ta ugodna napoved ne
jo spremenila v svoje nasprotje, kar smo že dokaj
vajeni.
Od rojstva do smrti
skrbi nas morijo,
stiskajo, tlačijo,
da komaj živimo.
Skozi življenje ,,
po svoje vsak hodi.
Je na boljšem tisti,
ki ga kdo vodi?
Bo bolje
Na celjskem obrtnem sejmu
niso le razstavili veliko izdelkov
in sklenili veliko kupčij - na šte-
vilnih razpravah so namreč tudi
»razstavili« veliko težav, ki zade-
vajo obrt in zapisali veliko skle-
pov.
Če bi vse to, kar so sklenili,
tudi uresničili, bi bilo naše obrt-
ništvo kmalu rešeno.
Na »srečo« tudi na tem po-
dročju velja, da samo sprejeti
sklepi še ne pomenijo rešitve.
Posnemanje
Nekateri pripominjajo, da pre-
malo upoštevamo pozitivne iz-
kušnje z zahoda.
Marsikdaj bi to dosti pomagalo
pri delu.
Žal pa vsake stvari ne osvojimo
tako hitro kot aerobiko.
fraki čistoče
Kot smo lahko te dni brali, lahko
ase tudi sami prepričamo, prebiva-
3v novem »cinkarniškem« jezeru v
Ijkovžlaku tudi race, žabe in še
akšna žival. To pomeni, da to odla-
jališče ni ekološko problematično.
Nekateri pripominjajo, da bo stvar
iri Cinkarni povsem v redu, ko bodo
jdi na cinkarniškem dimniku sedeli
lolobi.
Čujte, ljudje, le kako naj
se znajdem: marsikdaj že
samo en razpravljalec go-
vori o starih dinarjih, pa no-
vih dinarjih, pa o dolarjih.
Da o dinarjih deviznega
porekla niti ne govorimo!
Strah
So ljudje, ki pravijo, da so naši
ribiči v resnih skrbeh.
Le od kod bodo dobivali de-
nar, ko bodo organizacije in za-
sebniki nehali onesnaževati vode
in kot kazen plačevati dokaj viso-
ke odškodnine?!
No, taka bojazen je zaenkrat še
odveč.
Je, seveda je. Samo
prej je treba še urediti,
da dobimo tudi osebne
dohodke in pokojnine v
devizah.
Nočna izmena
Ali res obstaja boja-
zen, da bodo v Celju še v
več organizacijah uvedli
nočno izmeno?
Nekateri to sprašujejo
zato, ker sta celjski žu-
pan in eden izmed pod-
predsednikov izvršnega
sveta pretekli petek po-
zorno opazovala NOČ-
NO IZMENO.
Bila jim je všeč.
Ansambel Nočna
izmena namreč.
1. Gozdno gospodarstvo Celje -
1 TOZD Boč Rog. Slatina
ponovno razpisuje
prosta dela in naloge
VODJE TOZD BOČ S SEDEŽEM V
ROGAŠKI SLATINI
2. Gozdno gospodarstvo Celje -
Delovna skupnost skupnih služb
objavlja
prosta dela in naloge:
a)	GEODETSKA DELA -
TERENSKA IZMERA
b)	ADMINISTRATIVNA DELA
PRI UREJANJU GOZDOV n
Pogoji:
Pod 1) Poleg splošnih pogojev določenih z zako-
nom, mora kandidat izpolnjevati še naslednje:
-	dipl. gozdarski inženir
-	opravljen strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti vodenja
-	družbenopolitična aktivnost
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Izbran kandidat bo imenovan za 4 leta.
Kandidati morajo k prijavi na razpis predložiti tudi
razvojni program in opredeliti svojo vlogo pri reali-
zaciji tega programa.
Pod 2 a) višja izobrazba ustrezne smeri in eno leto
delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas.
Pod 2 b) ekonomska šola, eno leto delovnih izku-
šenj.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s
poskusnim delom 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v osmih dneh od objave na
naslov: Gozdno gospodarstvo Celje, Ljubljanska c.
13, 63000 Celje.
Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni v tridese-
tih dneh po poteku razpisa oz. objave.
Sejem kamel v
Nabeulu
z jugoslovanskimi turističnimi agenci-
jami potuje tudi precej avstrijskih držav-
ljanov. Pravijo, da so potovanja, ki jih
organizirajo naše agencije dobro priprav-
ljena, res pa je tudi to, da so precej cenej-
ša kot tista, ki jih organizirajo avstrijski
potovalni organizatorji. Na trgih so nas
Avstrijci kar debelo gledali, ko so videli,
kako radi imajo Tunizijci Jugoslovane.
Skoraj nihče Avstrijcev ni spraševal, če
so iz Avstrije.
Tako je bilo tudi na znanem sejmu ka-
mel v Nabeulu. Tudi to je svojevrstno
doživetje. Seveda na tem sejmu še zdaleč
ljudje iz bližnje in daljne okolice ne po-
nujajo le kamel. Tu je moč dobiti tako
rekoč vse: izdelke iz gline, po katerih
Tunizija še posebej slovi, izdelke iz volne,
čudovite preproge in razne lutke, bobne,
ponče ter narodne noše. Tem stvarem je
rezervirano prvo dvorišče. V naslednjem
dvorišču ponujajo semena, sadje, zelenja-
vo, pozamentarijo ter na stotine raznih
naprav in pripomočkov, ki jih kmetje
nujno potrebujejo. Svojevrsten je pogled
na tretje dvorišče, kjer kmetje drug dru-
gim prodajajo kamele, koze, ovce in go-
vedi. Kamele ponujajo po ceni od 180 do
200 tuniških dinarjev. Tuniški dinar velja
okrog 90 naših. Za ilustracijo naj zapi-
šem, da se je še do današnjih dni ohranil
običaj, da ženske istovetijo s kamelami.
Pravzaprav je ženska vredna mnogo več
in za žensko so nekateri pripravljeni dati
tudi po dvajset in več kamel. Na deželi so
takšne ponudbe še kar precej v veljavi,
pa čeprav so prizadevanja, da se takšnim
stvarem odpovedo, obrodila sadove. Po
zakonu je dandanes v Tuniziji prepove-
dano, da bi moški imel več žensk. To si
lahko privoščijo le še starejši prebivalci
te dežele. Nasploh skuša biti Tunizija čim
bolj podobna Evropi. Namesto petka so
za prosti dan uvedli nedeljo in tudi čas je
srednjeevropski. V tovrstnih prizadeva-
njih so vsekakor v dobršni meri uspeli.
Starejšim prebivalcem pa petek še vedno
pomeni toliko kot nam nedelja.
Vrnimo se k sejmu v Nabeulu. Težko je
reči, ali je na tem sejmu več domačinov
oziroma trgovcev ali turistov. Vsekakor
pa se turistom tu ponujajo enkratne mož-
nosti, da se slikajo z domačini - ti pona-
vadi za to zahtevajo tudi nekaj denarja - s
kamelami, na kamelah in tako naprej.
Tudi na tem sejmu je treba skrbno paziti
na svoje osebne stvari, do izraza pa znova
tudi tu pride pogajanje za cene. Le te so
tu že v začetku za polovico nižje kot na
primer v Tunisu na trgu. Izdelki pa so
prav takšne kakovosti.
Fantič, star morda osem let, je stekel za
mano ter mi za tri njihove dinarje ponujal
tri prisrčne lutke v tunizijskih narodnih
nošah. Po nekaj minutah sva pristala pri
ceni en dinar. Prepričan pa sem, da bi
lahko še to ceno znižal, vendar nas je
avtobus že čakal in treba se je bilo vrniti
na kosilo v bližnje turistično mesto Ma-
moura Beach, kjer smo stanovali. S tremi
lutkami je za mano tekal po vseh treh
predelih sejma v Nabeulu.
Ko sem že prej nehote primerjal kame-
le in ženske, potem je treba nujno zapisa-
ti še to. da so domačini, še zlasti v okolici
turističnih naselij, pravi mojstri v osvaja-
nju ženskih src. To jim je poseben hobi in
osvojitev Evropejke jim mnogo pomeni.
V Mamoura Beach klubu sem slišal pri-
povedovat fanta, da je z vsem svojim bit-
jem osvojil Avstrijko, ki ga je jeseni zara-
di njegovih posebnih zaslug na lem po-
dročju povabila v Avstrijo. Celo potrdilo
je pokazal, da mu je ženščina poslala ši-
linge za pot. Sanjaril je. da se bo v Avstriji
poročil. Pogum pri osvajanju pa takoj
upade, ko se v ženski druščini pojavijo
njihovi spremljevalci. Takrat se obnaša-
jo, kot da žensk sploh ne vidijo.
Za ženo je treba odšteti kakšnih deset kamel.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
Za prehodni čas
Za prehodni čas sta naju-
dobnejši oblačili jakna in
krilo. Oboje lahko poljubno
kombiniramo z različnimi
dodatki kot so: sovi. rute...;
Ze nekaj časa pa je oblika
takšnega kostima predvsem
Pripravlja
Duška Som
drugačna od ustaljenih, kla-
sičnih.
Današnji model je narejen
iz povoščenega platna, jakna
je udobno široka, s šal ovrat-
nikom in širokimi kimono
rokavi. Krilo je ozko in sega
le do kolen, v sredini pa je
prešit rob. Jadna je v pasu
stisnjena s širokim usnjenim
pasom.
Tavče - gravče
Potrebujemo: 1 kg tetovskega fižola, 50 dkg čebule, tri
stroke česna, dve žlici olja, sol, dve žlici moke, žlico rdeče
paprike v prahu, vejico mete, dve žlici sesekljanega peterši-
lja.
Namočen fižol kuhamo in pazimo, da ga ne prekuhamo in
ostanejo zrna cela. Ko je fižol kuhan, odlijemo vodo, tako da
ostane nekaj fižolnice še v loncu. Čebulo drobno sesekljamo
in jo prepražimo na olju, ter dodamo fižolu. Primešamo tudi
rdečo papriko. Po želji dodamo še poper in česen. Jed
stresemo v lončeno posodo, jo pokapamo z oljem in posi-
pamo z rdečo papriko. Tako pripravljen fižol sočno spečemo
v pečici. Zraven ponudimo pleskavico ali drugo meso z žara,
pečenko in sir.
Griževnjak (tavžentroža)
Griževnjak (Gentiana centaurium L.) je eno do dve letna
rastlina, ki zraste do 30 cm visoko. Listi so nasprotni,
sedeči, podolgovati; cvetovi so rožnati in zbrani v pako-
bulu. Griževnjak je malo dišaven in grenkega, ostrega
okusa. Cveti od junija do avgusta. Uspeva na senožetih in
jasah, zlasti po peščenih hribovitih pašnikih, ob robu
gozda. Zdravilna je vsa rastlina in jo nabiramo poleti brez
korenin in posušimo v senci na prepihu. Suho drogo nato
zrežemo na drobne delce in spravimo v dobro zaprti po-
sodi.
Griževnjak ima pri nas zelo dolgo uporabo in jo je ljudska
modrost uporabljala zoper najrazličnejše bolezni. Zato je
poznano tudi njeno ljudsko ime in sicer tavžentroža. Od
zdravilnih snovi je najpomembnejši glikozid eritrocentau-
rin, nekaj eteričnega olja, pa še sluzi, smole, organske ki-
sline itd. Vse te snovi delujejo grenko in so izvrstno zdravilo
za bolni želodec. Griževnjak učinkuje zaviralno na vrenje in
spodbuja dejavnost želodčnih, črevesnih žlez in slinavk.
Služi za spomladansko čiščenje krvi in v ta namen si pripra-
vimo čajno mešanico iz enakih delov griževnjaka in regrato-
vih korenin. Krepi preslab in oslabel želodec, pospešuje
izločanje želodčnih sokov in posledice uživanja čaja iz gri-
ževnjaka so izboljšanje teka, boljša prebava, iztrebljanje je
pospešeno in tudi bolečega napenjanja ni več. Griževnjak
vzpostavi v prebavilih red in tudi jetra in trebušna slinovka
bolje delujeta. Z izboljšanjem prebave, in večjim delova-
njem prebavnih žlez izgineta tudi telesna in duševna utruje-
nost in izčrpanost. V lekarni izdelujemo iz nje tinkturo za
želodec. Drugače pa si iz griževnjaka pripravljamo čaj in
sicer vzamemo enake dele griževnjaka, benediktinke, kami-
lic, kolmeževih korenin in žlico te mešanice poparimo s
skodelico vrele vode, pustimo, da se ohladi in nato prece-
dimo. Caj pijemo, če nas tišči v želodcu, nas mučijo vetrovi
in po vsaki mastni jedi. Caje, ki spodbujajo delovanje že-
lodca, je treba uživati nekoliko drugače kakor tiste, ki bolj
pomirjajo in uravnavajo, kot je npr.: čaj poprove mete ali pa
kamilični čaj. Pri tem je treba upoštevati predvsem dvoje:
čaj z grenčinami pijemo vedno hladen, ne pijemo ga po jedi,
pač pa približno pol ure pred jedjo.
Griževnjakov čaj naj pijejo predvsem ljudje, ki imajo slab
tek, se jim spahuje, imajo občutek prenapolnjenega želodca,
jih spremlja nemir, jim nič več ne gre v slast in jim je čisto
vseeno, kaj pride na mizo. Griževnjak je primeren zlasti pri
povešenemu želodcu. To se dogaja precej pogosto in ta
težava pesti mnoge slabotne in stare ljudi. Dobro naredi
griževnjak tudi ljudem, ki so preboleli kakšno hudo bole-
zen, pa se po njej še niso popolnoma opomogli.
BORIS JAGODIC
Posebneži
Za večino sprehajalcev
ob naši Savinji ali ob
Šmartinskem jezeru, so
ribiči zmeraj veljali za ne-
koliko čudne ljudi, ali
vsaj za posebneže. Čaka-
nje ob vodi ali napeto
opazovanje plovčka je za
njih največkrat pomenilo
neumno zapravljanje ča-
sa in ni čudno, da o ribi-
Piše
Ignac Jevnišek
čih kroži toliko anekdot,
katerih vsebina njihove-
mu početju ni najbolj na-
klonjena. K sreči skrbijo
celjski, pa tudi drugi ribi-
či, za pravilno seznanja-
nje širše javnosti o drugi
plati svojega početja, ki ji
posvečajo ure in ure teža-
škega dela in naporov.
Tej plati se reče gojitev
rib, borba za čisto okolje,
čuvanje ribjega življa
pred krivolovci, organizi-
ranje rekreacije, delo z
mladino in še bi lahko na-
števali.
Da pa se, dragi bralci,
ne bi preveč oddaljili od
namena tega pisanja in
tako zašli v drugo skraj-
nost, je treba povedati, da
je med ribiči res nekaj po-
sebnežev, marsikdo pa
jih ima tudi za čudake.
Kaj si na primer mislite o
ribiču, ki teka ob potoku
sem in tja in v mrežico
lovi žuželke? Kaj si misli,
te o ribiču, ki ne more mi-
mo trgovine, ne da bi ku-
pil novo ribnico, čeprav
jih ima doma polno oma-
ro in jih v glavnem sploh
ne uporablja? Kaj si mi-
slite o ribiču, ki nabira
zdravilne rastline zato, da
bo končno ujel amurja,
velikega rastlinojedca?
Ali veste da je nek ribič
vstavil v železno blestiv-
ko kroglice, ker je nekje
prečital da some draži ro-
pot? Ali veste da bi ribič-
muhar večkrat preplačal
starega in skoraj neužit-
nega petelina, zato da bi
prišel do njegovega perja,
ki ga bi uporabil za veza-
vo umetnih muh. Ali ve-
ste da je nek muhar več
let lovil nekega hrošča.
Videl je postrv kako je
hlastnila za njim in ga je
hotel identificirati. Hro-
šček je res moral biti ne-
kaj posebnega ker je živel
le na izredno nedostop-
nem delu reke in tako je
naš ribič leta in leta nosil
s sabo ribiško palico le za-
to, da se mu drugi ne bi
šmejali, kajti ribolov ga ni
več zanimal.
Posebnežev med ribiči
res ne manjka in lahko bi
napisal še vrsto »čudnih«
dejavnosti, vendar ostani-
mo zaenkrat pri našem
muharju-vezalcu umet-
nih muh, le-ta je našim
bralcem verjetno najmanj
razumljiv. Pa o tem več
drugič.
Čez koliko časa učinek
saditve?
Vse vrste rastlin niso enako zahtevne
in tudi sicer nimajo enakih lastnosti.
Nekatere moramo večkrat obrezovati,
druge redkeje. Nekatere so bolj zahtev-
ne za gnojenje, okopavanje, varstvo
pred boleznimi in škodljivci, druge
manj. Za vse pa velja, da je treba pred
saditvijo zemljo dobro pripraviti. Izko-
pati jarek, če je zemlja slaba, jo zamenja-
mo ter obilno pognojimo, kajti živa meja
bo na istem mestu deset in več let. Od
vsega navedenega pa je v mnogočem
odvisen učinek saditve.
Pester izbor sadik za živo
mefo
Rastline za živo mejo moramo poiska-
ti pravočasno. Cena za sadiko je zelo
različna, v veliki meri je odvisna tudi od
velikosti sadike, ki jo želimo. Verjetno
bo res najcenejša živa meja iz kaline
(Ligustrum), zlasti še, ker si jo iz podtak-
njencev lahko vzgojimo tudi doma. Zato
jo tudi tako pogosto srečamo po naših
vrtovih.
Nekoliko dražja je živa meja iz rožma-
rina, sivke, lovorikovca in podobnih
rastlin, ki so primerne predvsem za Pri-
morsko. V centralni Sloveniji sodijo
med srednje drage žive meje iz forsitije,
japonske kutine, ognjenega trna, lovori-
kovca, češmina, medvejke in še mnoge
druge. Iglavci so v nekaterih primerih
zelo dragi, npr. tisa, tuja in ciprese. Ce-
nejša sta macesen in smreka.
Smelo pa trdimo, da je tudi živa meja
iz najdražjih sadik (tisa) mnogokrat ce-
nejša od kakršne koli klasične ograje,
po vrhu pa še mnogo lepša.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO
CELJE
Bisernica
BISERNICA je goba, za katero lahko re-
čemo, da je v naših gozdovih najbolj razšir-
jena.
Bisernica (amanita rubescens) ima več
drugih imen: biserka, kurešnica ah rdečka-
sta mušnica.
Marsikdo se ob besedi mušnica močno
prestraši in že v začetku samem odločno
odklanja vsako misel o tej »strašno strupeni
gobi«. Vendar pa bisernica ni močno stru-
pena, temveč je pogojno užitna, kar pomeni,
da je treba gobo olupiti in prekuhati ter
odliti vodo. Nato pa jo pripravljamo kot vse
ostale gobe. Bisernica je goba odličnega
okusa in uporabna za vlaganje, zamrzovanje
ter seveda za kuhanje ali peko. Sušiti je ne
smemo.
Bisernico bi lahko neizkušen gobar kaj
lahko zamenjal z zelo strupeno panterjevo
mušnico.
Klobuk bisernice je posut z temnejšimi
krpicami (pikami) medtem ko je klobuk
panterjeve mušnice posut s svetlimi krpa-
mi. Bet bisernice je gomoljast in bradavi-
čast ter v glavnem rahlo rdeč. Najbolj zanes-
ljiva metoda pri ugotavljanju razlike med
bisernico in panterjevo mušnico pa je v tem,
da olupimo klobuk in če bo kmalu meso na
vrhu klobuka postalo rožnate barve, imamo
opravka z bisernico..
AMADEO DOLENC
Lepo je biti kipar, lepo in pametno - kamnosek
Stoletja dolgo je veljalo prepričanje, da je poklic
kamnoseka nekaj težkega, nekaj skratka, kar
človeku nihče ne bi privoščil. Delo v vročini,
enolično in garaško vihtenje kladiva in že ga vidimo
- to je kamnosek.
Tako je bilo včasih. Z razvojem tehnologije pa so
stroji odvzeli človeku težaško delo in poklic
kamnoseka je postal nekaj povsem drugega. Postal
je oblikovanje, s poudarkom na lepem, skladnem in
natančnem, malodane kiparstvo.
Šola za kamnosek mladega človeka nauči, kako naj
obrne kamen, da najde pravo žilo ter ga s pomočjo
mehanizacije obdela do najbolj zahtevnih oblik Kot
pika na i nato sledi še montaža, vgraditev izdelkov v
razne objekte.
Pa ne le to. da delo sodobnega kamnoseka ni več
težko, tudi plačilo zanj je znak pametne odločitve za
ta poklic. Povprečni mesečni osebni dohodek
kvalificiranega kamnoseka danes presega I S. (HM)
dinarjev.
IZOBRAŽEVALCA SKl 1PNOSTSRS
JE PODALJŠALA ROK ZA VPIS ISA SREDNJI
GRADBENI ŠOLI - ODDELEK
ZA KAMNOSEŠTVO DO 30. 9. 1983.
Delovne organizacije, ki so združene \ slovensko
kamnoseško skupnost, vsem dijakom na tem
oddelku nudijo več kot veliko:
-	brezplačno bi tanje in bruno v dijaškem domu
-	brezplačne šolske potrebščine
-	štipendije in kar je najpomembnejše v tem ca.su
-	zagotovljeno zaposlitev.
Če še nisi star IH let in če imaš dokončano osnovno
šolo potem je še čas. da se (MJločis in tudi ti postaneš
član skupine zanimivih strokovnjakov, ki svoj pečat
\ tiskajo \ večne oblike kamna, mojstrov, ki jim
ljudje še vedno pravijo kamnoseki, le da danes to
besedo izgovore s spoštovanjem.
Za vse informacije pokliči sede/ skupnosti, ki je »
DO Mineral. Ljubljana, l.etališka kadrovska
služba, tel.: (061) 441-210. >/. (Ot> 1)447-4 IV ali
najbližjo delovno organizacijo, članico kamnoseške
skupnosti: Marmor Sežana. Marmor Hotavlje.
Ingmag Pohorje - Josip dol. Industrija granita
Oplotnica - Oplotnica. Obnova 7OZD Obrtno delo
Celje.
KAMNOSEŠKA SKUPNOST SLOVENIJE
SEPTEMBE^983
NOVi TEDNIK - STRAN 21
mammmmmmmmmmmmu
22. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
gg. SEPTEMBER 1983
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
29. SEPTEMBER lQftl
V prenovljeni pritlični etaži
Veleblagovnice »T«
dopolnjena izbira blaga na oddelkih papirnica, teks-
tilna galanterija, steklo-porcelan, drogerija, usnjena
galanterija, elektro-akustika in bonboniera.
Še novost na oddelku BONBONIERA!
Velika izbira zdravilnih čajev, proizvodov za diabe-
tike, program Medex in otroška hrana.
Če gobic ne najdete se nič ne sekirat
jase v gozdovih so prav zapeljive
nič kaj dosti ne fantazirat
utrgajte cvet gobarke nedolžno vab-
ljive...
Nekoč je bilo
v Podsredi drugače
Obiskali smo najstarejšo občanko v KS
Podsreda
Najstarejša krajanka v
krajevni skupnosti Podsre-
da je enaindevetdesetletna
Marija Moškon.
Od rojstva že živi v Podsre-
di oziroma v zaselku Gorja-
ne, skupaj s sinom Jožetom
in snaho. V življenju ji ni bilo
z rožicami postlano. Podsre-
da je imela nekdaj čisto dru-
gačen obraz, trd in neprija-
zen, kot je bilo trdo življenje
v kraju brez spodobnih cest,
elektrike, vode in še marsi-
česa, kar daje Podsredi da-
nes čisto drugačen pečat in
utrip življenja.
S pokojnim možem sta
spravila h kruhu pet otrok,
Štirje so se razkropili po
Kozjanskem in si ustvarili
družine, eden pa je doma in
uspešno kmetuje. Večkrat se
dobijo skupaj in takrat je v
hiši veselo in tesno, saj ima
Marija tudi štirinajst vnukov
in osem pravnukov.
Najhuje ji je bilo v življe-
nju takrat, ko sta z možem
izvedela, da jima je umrl sin
na ruski fronti in pozneje, le-
ta 1974, ko je izgubila moža, s
katerim se je lepo razumela.
»Nikoli se nisva skregala,«
pravi.
Marije Moškonove se kot
partizanske mamice še spo-
minjajo živeči borci s Koz-
janskega. Spominja se tež-
kih dni in strahu, ki ga je
med vojno doživljala, ker je
bila pri hiši partizanska jav-
ka, in Marija je često postre-
gla premraženim in lačnim
borcem.
Marija je danes, kljub
enaindevetdesetim letom še
pri močeh. Pomaga pri lažjih
opravilih, bere in gre kdaj-
pakdaj še od doma, saj je v
nogah še kar trdna. Le sluh ji
je opešal. Enaindvajsetega
novembra, ko bo dopolnila
enaindevetdeseto leto pa bo
hiša na Gorjanah zopet pol-
na njenih najdražjih.
M. AGRE2
Obadji piki
Pravijo, da je težko telesu, ki nosi neu.
mno glavo.
Najlaže uspe tisti, ki dela z glavo in si z
rokami le pomaga.
Bogate tudi pri nas vse bolj redijo re-
veži.	\
Včasih so se mnogim pri nas ob pogledu
na polne izložbe cedile sline. Sedaj pa se
bodo marsikomu ob pogledu na prazne
izložbe ob misli na preteklost utrnile
solze.
Lenemu je vseeno kje vedri. Lahko tudi
pod strganim dežnikom. Zanj je po-
membno le, da vedri.
Vzpodbujali smo gradnjo hiš in viken-
dov. Kreditirali smo nakup avtomobilov
in čolnov. Z namenom, da bomo lahko ne-
koč od tega pobirali tudi davke?
V času, ko želimo dvigniti produktiv-
nost, bomo še bolj obdavčili pridne. Le-
nuhi bodo tako še naprej svetel vzgled.
OBAD
Račke tokrat potegnile krajšo
Ja, pa še res je. Letos smo potegnili »ta kratko«, bi lahko rekli. Pa vendar imamo izgovor,
zakaj je bilo tako. »Zoga je okrogla, boljšemu pomaga«, poje slovenska popevčica. Mi pa se
lahko izgovarjamo, da žoga sploh ni bila okrogla (kdaj pa je že kdo videl okroglo rugby
žogo) in zato ni pomagala boljšemu. Rezultat je sedaj torej 1:1, saj so račke lani krepko
premagale nasprotnika. Kako. bo pa prihodnje leto, bomo še videli. Mi se že krepko
pripravljamo, žal nam je le, da ne bomo mogli prihodnje leto spet zapisati, da so račke
pozobale pepel, saj pepela ni več. Sedaj je naš nasprotnik ekipa Studio 3, pa da ne pozabimo
napisati, za kaj sploh gre. Vse tole je namenjeno nogometni, sedaj že tradicionalni tekmi
med ekipama Novega tednika-Radia Celje in v večini športnikov, ki so gostje celjskega
bistroja Studio 3.
Najtežja riba je
tehtala 1260
gramov
Ribiška sreča je bila tek-
movalcem 10. jubilejnega
srečanja za tradicionalni po-
kal slovenskih športnih ribi-
čev SAVA 83 v Radečah,
izredno naklonjena. V nede-
ljo 25. septembra se je ob
bregovih Save zbralo 21 ekip
z 71-tirni tekmovalci, ki so se
pomerili v treh sektorjih.
Največ sreče so imeli Zagor-
jani, saj so zmagali tako
ekipno, kot v posamični
konkurenci. Drugo mesto so
med ekipami zasedli Rade-
čam - druga ekipa, tretji pa
za bili Litijani - druga ekipa.
S celjskega območja so letos
sodelovali ribiči iz Šempetra
in Laškega, ki pa niso imeli
največ sreče pri ulovu.
Skupno so tekmovalci ulovi-1
li 239 rib oziroma 86 kilogra-,
mov in 58 dekagramov. Naj i
več je bilo mren, pa klenovi
in podusti. Najtežja riba, ki
jo je ujel Egidij Knez iz Ra-|
deč je tehtala 1260 gramov
Tekmovanje je izredno do-
bro pripravila ribiška druži-
na iz Radeč.
F. K
Uspešen nastop članov kluba podvodnih dejavnosti LT EMO
Takole so se pred objektiv postavili letošnji prvaki Štajerske v podvodnem ribolovu, člani kluba podvodnih dejavno*1
LT EMO Celje. Prvenstvo, na katerem so sodelovala še društva podvodnih dejavnosti iz Maribora, Trbovelj in Titoveg
Velenja je bilo 17. septembra v vodah okoli otoka Cresa, zunaj konkurence pa so sodelovali tudi člani s Celjem pobratenj
društva iz Nerezin. Celjani so slavili ekipno kot tudi med posamezniki, kjer sta prvi dve mesti zasedla Emil Gregorčič
Tone Zupane. Memorialni pokal za najtežjo ulovljeno ribo pa je prejel Robin Balič iz Titovega Velenja. Z memorialn1,
tekmovanjem v spomin na tragično preminulega potapljača Jožeta Strupeha so organizatorji, klub podvodnih dejavn0
LT Emo, počastili tudi 20-letnico obstoja svojega kluba.
___^