Razglas.
Njegova c. k. visokost, presvitli gospod nadvojvoda Ferdinand Maks je zavoljo srečne otetve Njegovega c. k. apostoljskega veličanstva tile poziv za iz zidanje božje hiše na Dunaja razglasil, ktera ima spomin prečudnega varstva božje previdnosti v veke ohraniti:
„Za Austrio novo hudodelstvo se je zgodilo. Nevarnost , ktera nas pretresne, če se le na njo spomnimo, je šla blizo memo nas ; le posebna mila božja previdnost jo je odvernila. Nej večna noč to hudodelstvo zagerne! ali naša hvaležnost in naše veselje nej si spomin postavi, kteri ju bo še v poznih poznih vekih po zasluženju pričal. Za najlepšo nalogo svojega življenja imam , da v nji posebni poziv spoznam, pri resničnim skazovanju, zvestosti in ljubezni, vdanosti in občudovanja za Njegovo veličanstvo povsod pervi biti, in izgovorim zavoljo tega pervi misel, od ktere si morem že pred mi »liti, da jo bodo mnogi kot spolnjenje že davno živih želja pozdravili".
J?V hiši božji smo otetvo Njegovega veličanstva praznovali, in hiša božja bo najlepši spomin, po kterim zamore Austria svojo hvaležnost in svoje veselje oznanovati. Obernem se tedaj na vse, kteri so z mano ene želje, da se misel, ktera naše serce napolnuje, v veličanskem djanju pokaže, in da se tako dušna sprava za hudodelstvo zgodi, in povabim jih, s svojim pripo-maganjem pripomoči, da se bo na Dunaju namenu primerna cerkev sozidala. Kraj se še v tem hipu pervega prevdarka ne more bolj natanjko določiti. Želeti pa je, da bi se ta hiša božja v gotiškim skladu sozidala, ktera je gotovo najbolj prikladna, visokost in bogatost keršanske misli po stavbnijski umetalnosti očitno pokazati".
vSe ve, da je za kaj tacega silno veliko denarjev treba. Pa cesarstvo ima dovolj posestnikov, kteri se nobeni priložnosti ne odtegnejo, svojo vdanost za cesarja in domovino, kakor tudi svojo gorečost za vse, kar je lepega, v djanju pokazati, in kterih bistri um dobro spozna, da je premaga čez sile , ktere so v hudobijah 6. in 18. februarja tako jasno pokazale, od kod da so in kam da merijo, nravni red kakor tudi posestvo otelo, Tudi menj premožni bodo svojo dobro misel z darovi, če «0 še tako majhni, v djanju pokazali. Zavoljo tega smem upati, da se bodo pomočki našli, kaj narediti, kar se z velikostjo reči sklada. Pa prav prav je želeti, da bi vsi, kteri imajo namen za spomin srečnega otenja kaj storiti, svoje darove zidanju naklonijo. 5)Z zedinje-nimi močmi!" to je pregovor Njegovega veličanstva, in kjer se moči ne zedinijo , ni nič prida storiti mogoče44.    Na Dunaju 27. februarja 1853.
Visoka pomemba, ktero ta pobožna zidarija po, njo
oživljajočem duhu najčistejšega in najvišjega domoljubja dobi, in z njo ob enem božji previdnosti darovana hvaležnost, ktera domoljubno djanje posveči, zagotovijo za-početju živo iu občno vdeležnost, in z njo velik tek, ki je želje presvitlega nadvojvoda vreden.
Krajnska dežela, — ktera se sicer, kar velikost, število prebivavcov in deželno bogatost zadene, z drugimi ne more toliko meriti, da bi veliko delo vspešno podperati mogla, bo gotovo z veseljem svoje storila, da se bo pri tem narodnem spominu toliko vdeležila, kolikor je njeni s pobožnim duhom združeni zvestosti in tolikrat poterjeni nepremakljivi vdanosti do cesarske ro-dovine pristojno, in gotovo ne bo za drugimi deželami ostala , kadar velja, čutljeje zvestosti, veselja in pobožne hvaležnosti, ktero je v zboru narodov pred Gospodom nebes in zemlje pokazati in pred oltarjem božjim darovati hitela, tudi v živem djanju pokazati, če velja, moči k delu zediniti, ktero ima čast občne domovine sedanjim ljudem in mlajšim s stanovitnim spominom najzvestejše ljubezni skazovati in z gnjusom njenih narodov nad ostudnim hudodelstvom, kakoršnega do zdaj v njeni zgodovini ni bilo brati, tudi svojo vročo hvalo za prečudno varstvo božje previdnosti ohraniti, ktera je nad posvečeno glavo Njegovega c. k. apostoljskega veličanstva v ostudnem napadu 18. februarja tega leta tako očitno cula, in bo v Austrie največjo srečo, kakor tudi v zatrenje njenih sovražnikov in njih hudobnih naklepov gotovo tudi prihodnje enako cula.
Tistim domoljubom na Krajnskem, kteri se hočejo pri tem narodnem spominu vdeležiti, po mogočosti vstreči in jim, kolikor se da, odrajtovanje darov olajšati, sim poskerbel, da se bodo darovi v denarjih v Ljubljani pri poglavarstvinem predsedništvu, potem pri tu-kajšni c. k. okrajni, pri c. k. deželni glavni denarnici, pri obeh tukajšnih c. k. davknijah in pri mestnim magistratu, kakor tudi pri uredništvu Ljubljanskega nemškega časnika, kteri so rekli, da bodo darove prejemali, in na deželi pri vsih c. k. okraj ni j ah in njihnih ekspositurah; pri c. k. nabernih denarnicah v Novem mestu in Postojni, pri vsih c. k. davknijah, kakor tudi pri žu-panijah dajati mogli.
Vsi zneski se bodo potem , ko bodo dotični izkazi od oblastnij, uredov in organov, ki jih naberajo, k po-glavarstvinemu predsedništvu prišli, v poverstnih spiskih z imenovanjem posamesnih darivcov in njih darov po ^Ljubljanskem časniku44 razglasovali.
V Ljubljani 9. marca 1853.
Gustaf grof Chorinsky l. r.
c. k. poglavar.