GozdVestn 77 (2019) 4 196
Gozdarstvo v času in prostoru
Na z oblaki zastrt 11. april se je v dvorani prof. 
Janeza Hribarja na Jamnikarjevi 101 zbralo 135 
strokovnjakov s področja gozdarstva, agrono-
mije in okoljskih ved. Člani katedre za Gozdno 
tehniko in ekonomiko Oddelka za gozdarstvo in 
obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete smo 
namreč organizirali že petintrideseto posvetovanje 
Gozdarski študijski dnevi. T ema letošnjega posve-
tovanja se je nanašala na enega najpomembnejših, 
a nemalokrat zapostavljenih rastiščnih dejavni-
kov – gozdnimi tlemi –, ki skupaj s podnebjem, 
reliefom in biocenozo tvorijo kompleks gozdnega 
ekosistema. Gozdna tla predstavljajo svojevrsten 
objekt proučevanja zlasti naravnih procesov, ki 
se odvijajo v njih ali ki vplivajo na njihov razvoj. 
Razumevanje slednjih je še vedno zavito v tančico 
skrivnosti, ki so zakopana pod zemljo in nosijo 
krinko interakcij med živimi in neživimi dejavniki. 
Nemalokrat se zato o ravnanju z gozdom in še 
posebej z gozdnimi tlemi odločamo na osnovi 
g ozdna tla v trajnostnem gospodarjenju z gozdom –  
odmev 35. g ozdarskih študijskih dni
GDK 946.2:114(045)=163.6
pomanjkljivih informacij in znanja ter se učimo 
s pomočjo poskusov in napak.
Celodnevni dogodek se je začel s pozdravnimi 
nagovori direktorja Zavoda za gozdove Slovenije 
Damjana Oražma, direktorja Gozdarskega inšti-
tuta Slovenije dr. Primoža Simončiča, državnega 
sekretarja na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo 
in prehrano dr. Jožeta Podgorška, prodekana 
Biotehniške fakultete za študijsko dejavnost prof. 
dr. Davorina Gazvode ter prodekana za področje 
gozdarstva prof. dr. Andreje Bončine. Sledila so 
uvodna vabljena predavanja dr. Primoža Simončiča 
iz Gozdarskega inštituta Slovenije, upokojenega 
profesorja Biotehniške fakultete dr. Boštjana 
Koširja ter prof. dr. Martina Ziesaka iz Oddelka 
za gozdarstvo Univerze uporabnih znanosti 
Bern. Osrednji del posvetovanja je bil razdeljen 
v tri sklope, s štirimi predstavitvami v vsakem 
sklopu, skupaj dvanajst zanimivih predavanj, ki 
so dostopna – skupaj z digitalno inačico zbornika 
Slika 1: Registracija udelezencev (foto: A. Skvarča).

GozdVestn 77 (2019) 4
197
Slika 2: Uvodno predavanje dr. Simončiča (foto: A. Skvarča) Slika 3: Uvodni pozdrav dr. Podgorška (foto: A. Skvarča)
Gozdarstvo v času in prostoru
– na spletni strani http://gsd.bf.uni-lj.si/2019/. V 
prispevkih, ki so rezultat znanstvenoraziskoval-
nega in strokovnega dela v povezavi s praktičnimi 
izkušnjami, so avtorji izpostavili pomen gozdnih 
tal, njihovih funkcij in ekosistemskih storitev 
ter posledic človekovega delovanja, ki predvsem 
preko gospodarskih aktivnosti vplivajo na naravne 
procese v gozdnih tleh. Tla – in posebno gozdna 
tla – so bila v prispevkih obravnavana s pravnega, 
družbenega in pedološko-geokemičnega vidika, z 
vidika gojenja gozdov, gozdnogospodarskega načr-
tovanja in pridobivanja lesa. Slednji je bil deležen 
posebne pozornosti zaradi neposredne povezave 
posvetovanja s projektom Vpliv strojne sečnje na 
gozd in določitev meril za njeno uporabo, ki ga 
financirata Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo 
in prehrano ter Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Obema 
organizacijama se zahvaljujemo za zagotavljanje 
materialnih možnosti za organizacijo posvetovanja 
in znanstvenoraziskovalno delo obravnavanega 
področja. V eč informacij o projektu je dostopnih 
na povezavi: https://bit.ly/2v9iiVF.
V luči posodabljanja tehnologij pridobivanja 
lesa (npr. strojna sečnja) in razvoja novih načinov 
dela se večji poudarek daje ekološki komponenti 
trajnostnega gospodarjenja. Zaradi svojevrstnih 
značilnosti gozdarske mehanizacije se spreminjata 
ne zgolj učinkovitost in varnost izvedbe del, temveč 
tudi način dela. Strojno sečnjo z ozirom na gozdna 
tla najbolj zaznamuje precejšen obseg vožnje po 
gozdnih tleh, kar predstavlja tako tehnološki kot 
ekološki izziv. Z novimi znanji in strokovnimi 
izkušnjami želimo prispevati k zmanjševanju 
negativnih vplivov na gozdna tla ob hkratni 
optimizaciji proizvodnje. Pomemben prispevek 
predstavljajo vse študije, ki so bile predstavljene 
na letošnjih Gozdarskih študijskih dnevih. Za 
to gre zahvala vsem avtorjem in udeležencem; 
sponzorjem in donatorjem pa hvala za podporo 
pri organizaciji. Verjamemo, da je posvetovanje 
dvignilo tako zavedanje o pomenu gozdnih tal 
kot zanimanje za spoznavanje in raziskovanje 
tega širokega, a privlačnega področja ter upamo, 
da se bodo utrinki in spoznanja s posvetovanja 
odražali znotraj strokovnih vsebin in praktičnega 
dela v operativi.
Vasja Leban, prof. dr. Janez Krč