rr GLAS S VO HODIL hm)vknhki tednik Glas Svobode GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODK NIjOVKNIO WBEKLY DHortn Ta Tiib Inruun Or Tan I .A HOMiMd OHM M. "OD BOJA DO ZMAGE") 'KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 12 1 Chicago, 111. 24. marca 1905 Leto IV Razgled po svetu. Iz rusko-japonskega bojišča. Francazki bankirji nočejo več kar na kratko posoditi Rusiji znova denar. Prancorki finančniki so sklenvli, tla se novo |x»sojilo za nekaj ča^a odloži. Kes je, da ima Rusija še precej zlata v rezervi. Ako je pa ruska vlada prisiljena načeti to rezervo, potem se bode pokazalo, da je finač-na |>olitrka Rusije postala iluzoric-na. Da ruski papirji niso padli vzlic porazu pri Liojauu, vničenju ruskega brudovja in Port Artlmr-a, se ima Rusija zahvaliti temu, da se je domnevalo, da bode Rusija kljub japonskim zmagam na suhem in na morju, končno vendar le porazila svojega nasprotnika, ali da bode Rusija tudi nesrečen izid vojne lah ko prebolela. Slava ruskega orožja je zdavna zatetrmela, pri Mttfcdemi je pa Rusija doživela takšen poraz, kakerš-nega nihče ni pričakoval. Poročevalec "Standarda" javlja iz Petrograda, da je sploh veliko vprašanje, ako se bode Rusiji posrečilo mobilizirati cžal iz Rusije, kakor dandanes Rusom, ko be-že iz jitžne Mandžurije. Iz Berolina se poroča, da je japonska vlada pri ameriških kapitalistih dobila novo posojilo, kar prov-zroča v oficijebuh ruskih krogih hudo jezo, ne toliko zavoljo denarja, ampak ker je japonska vlada glede ribjega lova in trgovine s sibirskimi kožami, dala Američanom precejšne koncesije. Iz Pariza se |x>roča, da so Japonci južno od Tie prelaza obkolili Rennenkampfovo divizijo. Ta vest še ni oficijelno potrjena. General Linevič ima svoj plavni stan v Čenciavacu ob roki Sungari. Sedaj stremijo Japonci kakor Rusi zasesti most preko reke Sungari. Iz Petrograda se poroča, da se bode moral Kuropatkin zagovarjati pred vojnim sodiščem. Lopovi, ki so zakrivili grozen poraz ruske vojske pri Mukderru iščejo sedaj grešnika, ki bi se pokoril za njih grehe. In res našli so ga v pošteni osebi Kuropatkina. To dokazuje jasno velikansko korupcijo, ki razjeda kakor rak višje kroge v Rusiji. Rusija. V barakah v Volkovskem na Rusko Poljskem so rezervisti prire dili nemire mod vojaki. Vojno šoti šče je tlalo štiri rezerviste ustreliti, 4 so bili obsojeni na dosmrtno ječo, 5 pa na -»letno prisilno delo. V Petrogradu se je na tiru ulične železnice pred palačo generalnega prokuratorja Pobjedonosceva razletela dinamitna bomba, ne da bi koga raniila. Sina admirala Verkovskija, ki jc bil paž na carskem dvoru so zaprli, ker so pri njemu našli navodila za rzdelavanje bomb, V Moskvi je splošno razburjenje, ker prihajajo anonimna pisma na merodajne osebe, da IhxIo javna poslopja, posebno taka. v katerih je hranjen material za vojno v Mandžuriji, (Krtom dinamita j>ognana v zrak. Vstanek kmetov se oosebno širi v žitnih okrajih. Vzroki? Pomanjkanje hrane, mobilizacija in pošiljanje pohabljenih vojakčv iz Mandžurije domov. Temu gibanju stoje |>ovsotl revolucionarci na čelu. Iz Petrograda se ]>oroča, da kmetje ne požigajo le hiše in gradove bojarjev, ampak tudi vbijejo vsacega boj ar j a, ki jim prkle v pest. Revolucionarci so razširili mej kmeti letaike, v katerih se kmete opozarja, da je car odredil, da se mora zemlja razdeliti. V Varšavi so sedaj stavke končane. Ali dolavei so pričeli izvrševati svoje grožnje nad tistimi, ki so tlelali ob času stavk. Dne 18. marca je nekdo z nožem smrtno ranil nekega delovodjo, dne 19. marca je bil pa neki drugi vstreljen. Go-sjKjska se boji, tla bodo tem maščevalnim činom sledili kmalu drugi. Mej delavci vlada zopet razburjenost ratli mobilizacije. Delavci so pripravljeni s silo se upreti mobilizaciji. Tvorniški delavci v Lodzti so dobili poziv, naj sc udeleže zborovanja v Moskvi, katerega se bodo vdeležili zaupniki iz cele Rusije in na katerem se lxxle razpravljalo o sedanjem komercijelnm položaji. I5letni Matti Iljalmar Rcinikke je v Wiborgu ustrelil guvernerja M zardova, ki je jako brutalno nastopal proti Fincem.' Mladi deček, ki ima s.-mno eno roko. je trikrat ustrelil na guvernerja iti pa smrtno ranil. Ko so ga uprašali po imenu na jjoliciji je odgovoril na kratko: "Policiji v Ilelsmgforsu je znano moje ime. Vzroki? Delovanje gu-vomerja." V Varšavi se je v Volski ulici razletela lvrniba, ki je C) vojakov težko ranila. Nemčija. Dr. Stuebel, vodja kolonialnega otklelka je izjavil, tla so v Kameru-nu znova pričeli nemiri. To dokazuje, da je nemška vlada zoj>et debelo lagala, ko je trdila, da je v afriških kolonijah mir. Francija. Francozki listi poročajo, tla so "brumne" in "svete" nune "dobrega pastirja" krstile svojega psa za Tt> rinaz-a. Tako se imenuje škof tega mesta, ki je svoječasno javno Obsodil izsesavanje v samostanu službujočih oseb, kakor tudi otrok. Neveste Kristove prenesejo vse, le javne kritike ne. Framcozka zljornica je sprejela zakon, ki tloloča dveletno aktivno vojaško službo. Ta zakon stopi z dnem 1. januarja 1906 v veljavo. Ogrsko, V političnih krogih se čuje, da hoče cesar-kralj v vojaškem vprašanju dovoliti nekaj koncesij. Novi ministerski predsednik na Ogrskem postane najbrže grcrf Julij Andras- sy. Cesar Fran Josip je došel v Pešto, tla sam poravna krizo. Venezuela. Iz Port of Spain, Trinidad, se poroča, tla je predsednik Castro naročil guvernerju v Barceloni, da proglasi premogoko]>c, ki so leta 1898 prešle v last neke talijanske prnnogokopne družbe, za državno last. In isti dan so zasedli tudi ve-nezuelski vojaki premogokope, dasi je zastopnik talijanske druzibe temu ugiWarjal. Zvezna vlada je otlposlala zvezno križarko "Colorado" v Venezuelo. 7.dr. tlrž. so poslale Venezueli ultimatum. Ameriške vesti. Zmaga. V New Yorku je končala stavka izdelovalcev čepic s popolno zmago organiziranih delavcev. Boj je trajal več mesecev. Končno so pa zmagali le delavci, dasi jih je stalo mnogo žrtev, ker so bili složni in edini. Sloga jači, neslopa tlači! Po tem pregovoru bi se moral ravnati že vendar vsaki delavec. Sužnost v Zdr. dri. Justični oddelek se zopet peča s slučajem resnične sužnost i, v kateri sta živela dva Italijana v južni Ca rolrni. Talijan, ki je utekcl ti grozoviti sužnost i, pripoveduje, da je še 30 njegovih rojakov v sužnosti v rudniku za fosfor. Večkrat so jih tudi pretepati s palico, ako niso tako delali, kakor jim je zapovetlal gospodar. 1'pamo, da ta lopov ne odnese svojih fx'ta zasluženi kazni, tla se ga lxxle eksemplarično kaznovalo, da lxxlo vsem drugim jedtiakim lopovom v južnih državah za vselej prešle skomine jxi uoeljavi sužnosti. Dobiček naših dobrotnikov. Pri Zadnjih transakcijah v Wall ulici v New Yorku so naši pluto, k rat j o spravili v svojo nenasitne hisnge velikanski plen. "Big Four Co" jo dobila $41.(XX).(XX). Od teb jo dobil Rockefeller $If>.(X)O.0d-legli, potem delodajalec istim gar-jevcem, ki so mu pripomogli do zmage, daje le brco in klofute. To so sedaj izdajalci delavskih interesov zopet doživeli v Nimv Yorku po končanem štrnjku vslu-žbencevpod in nadulične železnice. Družba ni dala garjevoem 12 ur nič za jesti, poleg jim pa ni izplačala plače. Ker bo lačni garjevei malo nnglas zahtevali plačo, je družim z gorjačami oborožene policaje spustila na garjevce. ki so jih tudi pošteno pretepli. Zone strani zasramujejo zavedni delavci garjevce, z druge jih pa poti jetniki po svojih hlapcih pretepajo z gorjačami. To vrste ljudje nimajo tudi trohico časti v sebi. Sploh so pa garjevei to kazen, katero so jim podjetniki odmerili tudi pošteno zaslužili. Kdor samega sebedegredira zapsa.patudidruze-ga ne zasluži kakor palico. "Garje-vec" je največja psovka, katero K zna organizirani t delavec. In or jo radoroljno sprejme, m.>ra •prejeti tudi vsa druga ponižanja, ki so v zvezi s to besedo. Iz dežele lopovov. Guvernerska komedija v Colo-radi jo sotluj končana. James H. Peabody, znani sovražnik organiziranih tlelaveov,intimni prijatelj Bella, znanega generala uniformiranih nasilnežev in barab, ljubljenec zloglasne in brutalne 'Citizens Alliance" je bil vzlic temu, da je dobil njegov nasprotnik Adams 9774 glasov veČine, |»o postavo-dajneoi zastopu z 51 proti 11 glasovom pripoznun zji guvernerja. Poabody je kasneje svojemu republikanskemu podgu verne ju odstopil svoje mesto. S tem komedijanskim činom se je direktno kršila ustava, se jo zasmehovala ljudska volja. I'm, kaj četno? Kapitalisti so se vselej zasmehovali zakon in ustavo, če jim jo to kaj nos'o, ne da bi bili kaznovani. Kapitalistični umori Jn hudodelstva, Blizo Thurmonda, W. Va. so je v "Hush Run in Red Ash Mime zopet pripetila grozna razstrelbu. Nad premogarjev je mrtvih, mnogo pa tožko ranjenih. V tvornici za izdelovanje čevljev podjetnika R. 15 (irovsra v Hroek-tonu se je razlotel parni kotel. Domneva bo. tla je nad sto ljudi usuirčonih, mnogo i>u težko ranjenih. Osebni vlak napucifioni Železni ci je 3 miljo za pad no od Saline, Kan. zavozil na goreči most. .štirje vslužbenci so težko poškodovani. Osebni vlak jt^na Erie železnici, blizo postaje Winfield, Intl. skočil raz tir in se zvrnil 20 čevljev nizdal po železniškem nasipu. 12 oseb je ranjenih, med njimi dve o-sebi tako težko, da Ixnleti vshtl zadobljonih poškodeb umrli. V Harlenm N. Y. so je zrušilo |M«t poslopij, ki še niso bila popolnoma dovršena. K sreči ni bil nikdo poškodovan. Vse te nesrečo jo javil brzojav v enem dnevu. Vzlic temu bodo pa pravi krivci — kapitalisti odnesli pote zasluženi kazni. Kmalu 1k>-do vjo pozabljeno, in morjenje se Ixnle pričelo zopet znova. Tudi kristjanka. Mnogim drugim tepcem, ki hočejo nepoboljšljive hudodelce in drugi neozdravljive ljudi znanstvenim potom spraviti na drugi, IhjIj'-ši svet se je pridružila gospa Kli-zabetu B. Grunis, predsednica National Christian League'v New Yorku. Ker so pa fanatični vrniki glede surovosti v«tlno na prvem mestu, želi kristjausko vzgojena gospa, da bo vsacega neplodovitega moža kloroformira. Mevemo je li ta ljubezniva gospa s svojim soprogom — ali morda z več možmi, imela tako žalostno skušnje, du zahteva taka sredstva?? Poklon kapitalizmu. Theodor Roosevelt je rekel na seji "American Tract Society" naslednje: "Jaz mislim, da se moramo privadim, da ne vidimo v bogatstvu nekaj posebnega, katerega so nekateri ljudje osredotočili v svojih rokah. Mi jih nikar občudujtmo, zavi-tlajmo ali oheailujmo. Saj se gre le za to, kalko se to bogatstvo uporabi — dobro ali 9labo?" To je i>of)Ohia kapitulacija pred velekapitaJcm, monopoiisti in trust-jani. Žalostneje ni mogel Roosevelt dokazati, da sc njegova moč {xipohioma razbija ob utrdbah katpi-taJizma. Rcxwevelt, ki je oznanjal vojno truatcat, je kapituliral. To tlokazuje jj»fno kot beli dan, da posameznik ne opravi ničesar proti kapitalizmu hi magari če je predsednik velike ameriške republike. -Le delavci sami,'ako^e organizirajo v krepkih organizacijah, so kos molohtt — kapitalizmu, ki z demonsko silo 'izsesava in uničuje vse prothiktivnc sloje. Otrok nebeški agenti V New Yorku je dospel enajstletni deček s svojo materijo iz Anglije, ki grešnim ljudem oznanjuje evangelj'skc nauke, ki vbogim na duhu pripoveduje, tla je skrajni čas, da se spoloore za svoje grehe. Društvo za varstvo otrok — Geary-a, ki pri gledaliških predstavah strogo pazi, tla se nc krši zakon za varstvo otrok se niti ne zme ni za to versko, opičjo komedijo. Stare ženice obeh sjxjIov, iz katerih je sestavljena omenjena družba, bodo povsem mirno gledale, kedar bode dajal enajstletni nebeški agent svoje gledališke predstave. Morda si bodo še domišljale, da je zgovornega dečka poslal sam bog, v čigar |x>slc se navadni grešni ljudje ne srnejo vtikati. Izkoriščanje v nujnežnejši mladostil Da so vsi naši zakoni v varstvo otrok piškaivi in hromi, dokazuje uradna statistika iz katere posnemamo, tla je bilo leta 1900 vposle-nih 17.788 dečkov in 4264 deklic v pisarnah, ki Še niso dosegli starost 15 let- Mi mislimo, da nam ni ^»otrobno na široko pripovedovati, da taki otroki zaowtanejo v telesnem razvoju, ki morajo že v naj nežne j« i mladosti na delo, mesto v šoto in na igrišče. Taki otroci se razvijajo slabo, «ni zvene pred časom, in mesto da bi bili, ko dorastejo v posesti svoje polne moči, jih pa jxxljetnik kot nerabne jx>sadi na cesto. Država bi morala v svojem lastnem interesu skrbeti za krepak naraščaj. Ali kapitalistična država se zmeni prokleto malo za vzgojo otrok. Nji je še všeč, ako otroci proletarcev slabe, ako se ne razvijajo v krepke ljudi, ker slabotni ljudje radi še poljubljajo bič, s katerim se jih tepe, 5 milijonov za kapitaliste. Višji zvezni sodnik, Wheeler je razsodil, da dobi "American Sugar Co", pet milijonov tok, ako bode to razsodbo |x>trdii!o višje zvezno sodišče. Družba zahteva denar, katerega je plačala kot eolnino za surov sladkor na Kubi za leto 1903, češ da ima pravico vsled pogodlx? zahtevati 20 odstotkov popusta. Najbrže bode višje sodišče razsodbi pritrdilo, ker se gre za kapitaliste — milijonarje. Norca odlikovali. Univerz;teta v Philadelphiji je podarila klovnu Viljemu, alias nemškemu cesarju doktorsko diplomo. Ako bi mu bula luiiverziteta odposlala oslovska ušesa, bi bila s tem zadela v črno. Sploh se pa Viljemu ni treba ponašati s to diplomo. Javna tajnost je, da se vprav na univerzi v Philadelphiji dobe slične diplome za denar. Univerza v Philadelj>hiji je v Nemčiji na tako dobrem glasu, da se v Netnčiii ne sme nihče nazivati doktorjem, ako je dobil ta naslov na univerzi v Philadelphiji. Ali vzlic temu se je Viljemova častihlepnost pokazala v pravi luči, kajti takoj -se je brzojavno zahvaJil za dvomljivo čast, ki ga je doletela. Viljem, nemški klovn — sedaj častni doktor 1 Kdo se smeji ? Viljem je vendar največji predpustni kričač, kar jih pozna zgodovina. Radi tega mu iz srca privoščimo to odlikovanje, ki je mej učenjaki vseh narodov le obudilo zasmeh. 2 GLAS SVOBODE Razmotrivanjfe proletarca. Upi m nade tistih, ki se žive z delom svoj to rak so večinoma brezuspešne. Po največkrat so razočaranja velika, ki na kratko zdrcbe in ' uničijo vsaktero nado. Obupam ljudje vržejo puško od sebe in ležejo po dobi muk m trpljenja v pre-rani grob k večnemu počitku. Se toliko večja je nesreča, ako zadene najboljše in naj zavedne j še iped proletarci, ki se zavedajo svojega - žalostnega položaja, ki se borijo za boljšo bodočnost vseh ljudi. Kiliče drugi ne razume* to, kakor-fcisti, ki je okrnil, kako gineva vsaka nada z naraščajočim številom otrok, kako ga razmere prisilijo, da mora marsikatero grenko ponižanje po-golniti. Posamezni ne more najti izhoda iz te bede in siromaštva, itjnaj se magari z vso silo vpira proti temu. Rešitev lahko pričakujemo k) v skupnem delu vseh izkoriščancev. Le z druženimi močmi lahko zdro-bimo suženjske verige, v katere so dandanes vkovani vsi proletarci. Posamezni, ki skuša zdrobiti težke okove, se le rati i samega sebe. Naobratno bi združenim močem ne mogle kljubovati te okove. Že danes bi bile zdrobljene v prazen nič, ako bi stari sovražniki prole-tarcev, nesloga, nevoščl jlvost in strahopetnost, ne ovirali proletar- cev v združenju. Da, da! « • * Koliko je dandanes človek vreden, ako nima denarja? "Ako bi s človeškimi ali z angeljskimi jeziki govoril, če nimam denarja, tedaj bi bil le doneča kovina in glaseč zvonec", tako bi dandanes pisal kapitalistični Pavel. Zakaj se nam dozdeva plutokra-cija strašna in smešna? AH je grozdje radi tega kislo, ker je ne-i h« >i vi i lu dušeči? Ali so v našem sovražtvti do kapitalizma tudi ideali, katerih strašna vlada denarja ne moče uničiti? Marsikdo je bstal optimist m je pritrdi! zadnjemu. Res, morda so mej socialisti posamezniki, ki iz golj nevoščl j rvosti pobijajo kapitalizem. Ali ogromna večina — to je gola resnica, ki se Itori za spre-menitev današnje družbe, od obrti j c radi tega razredni boj, ker v'di in spoznava nepremostljiv orepad, ki zija med delavci in kapitalisti. Ta večina tudi ve, da je denar proklet-•stvo za človeštvo, da je ta denar, ta mozeg in kri siromakov glavni vzrok vseh zločinov in hudobij. ♦ * * V vseh državah in mestih naše vrle in velike republike se skoro vsaki dan prelomi zakon za obrambo otrok, V tem oziru pa koraka država New York na prvem mestu. Neka inšpektorica poroča o neki tatnkajšni tvornici za sladkor to le: "Dve deklice, ena stara 14 let, druga pa 13 let, ki delati vsaki teden po 6 8ur, skoro 11 ur dnevno, dobivati $3 plAče na teden. Nadalje sem našla, da morajo otroci plačati vselej 10 centov globe, ako se jilt zasači pri govorjenju in 2 centa globe pa za vsakih pet minut, katere zakasne pri prihodu v tvornico. To se jim odtrga oil njih pičle plače." Tri tol. plače za 68urno delo. Take so razmere v moderni kulturni državi! Postavodajalci trobijo ponosno v svet, da imamo zakone, ki branijo tudi siromake in reveže pred izkoriščanjem. Ali podjetniki se rogajo tem zakonom, oni izkoriščajo moške, ženske, otroke in starčke do krvi. Državna gosposka pošilja nadzornike v tvornice, da preiskujejo žalostne in nečloveške razmere. Nadzorniki, kar jih je poštenih, sestavljajo resnična poročila in jih objavljajo. Či-tatelji se zgražajo nad temi krutimi razmerami, posebno nad brezvestnim izkoriščanjem otrok. V res-n ci pa ostane vse pri starem, ker je denar kapitalistov močnejši,, kakor protesti čitatHjev, ker mnogo ljudi smatra delavca le za dihajoči stroj. Ali že se svita! Delavci so spoznali, da jim nihče ne bode podelil svobode, ako se sami ne ©svobode. In v to sviho se organizirajo v svojih delavskih društvih in izdajajo voje lastne delavske časnike. Le Zgodovinska povest. VIII. tem potom je mogoče zrušiti današnjo gnilo družbo, in ustanoviti drugo, v (kateri ne bode bratoljubje le lepa prazno doneča fraza, ampak pribita resnica. Josip Logačaii. -TK v w -S -hiti Oirlf- I Kralj Matjaž — N;kar se ne trudi, Kričaj, je končno dejal eden izmed spremljevalcev, kaj ne vidiš, da ljubiš nesrečno. — Kajpak! nesrečno! se je ro-gal Kričaj. Pri gospe Angeli je to izključeno. Angela je, smatrajoč te besede za žaljenje, vsa zardela in nevoljno vzkliknila: — Kako se drznete kaj takega reči? — Oprostite gospa — ali kar sem rekel je gola resnica. Na Kri-čajevem licu se je razsvetil sijaj za-dovoljnosti. Vas ne morem nesrečno ljubiti, gospa Angela, Nesrečna je samo tista ljubezen, kt se konča s jtoroko, midva sva pa že oba jx>ročena. Kričaj se je pri teh besedah začel smejati in ostali čestilci gospe Angele so se smejali ž njim. Angela pa je porabila to oriliko ter se ločila oil svojih spremljevalcev in oklenivši se Erazma ga potegnila s seboj. — Kaj ti je, da si tako molčeč in da se me tako ogiblješ, ga je vprašala, ko je bil sodnik Strniša zaostal za njima. Njene besede so zvonele mehko ali |»ogledi so izdajali njeno razdraženost. Erazem si nekaj časa mogel odgovoriti. Zastajala mu je sapa in ko je končno odgovoril,- se mu je tresel glas. — Prosim Vas, gospa, prizanašajte mi — budite usmiljeni vsaj danes. Meni je tako hudo, kot še nikdar. Videla je njegovo bledo lice in plahost.v njegovem pogledu ter čutila trepet njegovega srca. — Erazem, ti si, otrok, je rekla smehljaje n ne veš kaj je življenje in kaj jč sreča. — In kaj je sreča Vašem mnenju? Pogledal ji je globoko v oči, kakor bi se hotel prq»ričati, če mu tudi to odgovori, kaj misli. — Kaj je sreča? Nagel, sanjav trenotek, v katerem je slučajno nesreča pozabila na človeka. In tišje je dostavila: Tak trenotek sem doživela danes. Erazem se je njenih besed ustrašil. Spekle so ga kakor ogenj in drhte jo je vprašal. — Kaj se ne kesate? — Cesa na i se kesam? — Storjenega greha. — Ali je to greh, če osrečujem in sem sariia srečna? Ne, Erazem, jaz se ne kesam. — Omoženi ste! — Dal Omožena! In moj zakon je tiwli eden tistih, ki so sklenjeni v nebes h kakor pravijo naši duhovniki ,ali sreče mi ta zakon ni pri-i nesel. — Če že niste srečni v zakonu — vsaj moralno čuvstvo bi Vam moralo reči, da sva storila greh. Meni trga ta zavest srce in padla mi ie na dušo kakor strupena rosa. Angela se je zasmejala. Glasno m porogljivo je rekla samozavestno: — Beži mi z moralo in s krepostjo. Lahko bi rekla, da je morala zastrupila vso ljubezen, in da je krejjost nauk, ki ima tisoč oznanje-valcev pa enega ntučenika. To pa rečem, da ima vsak človek pravico, živeti po svojem temperamentu. Scer je pa zakon de posvetna postava, ljubezen je pa nebeška postava, ker ima svoj izvor v srcu. — Zakon je svet! — Ne! Zakon ni svet, sveta je samo ljubezen. Erazem je bil kakor omamljen. Vsa njegova notranjost se je upirala nazorom gospe Angele in jih odrivala oil sebe, ali zavrniti jih ni mogel, ker ni riašel dokaza, da so krivi. Zato je tiho stopal poleg zapeljivke, ki je ponosno in trium-fujoče šla ob njegovi strani, pogledi njegovi pa so> hrepeneče viseli ob plavolasem dekletu, ki je korakalo spredaj kot da je poosebljena čistost in nedolžnost. Obšlo ga je moreče čuvstvo zapuščenosti in osamelosti v tej glasni družbi in mu je bilo hudo, da bi se bil najrajši vrgel v travo in razjokal, kakor v onih teških časih v samosta-nu, ko so ga zač^lis mučiti verski dvomi. Okrog njega pa je nezadržno šumelo življenje. Slišali je bilo vrisk in smeh, nespametno govoričenje in zasoljene dovtipe, nedolžne šale in modr^ besede in vse to je opominjalo Erazma, da se človek tudi kadar hoče ne more in ne sme vdati svojim mislim in čustvom. Na Verdu se je sodnik Završan ustavil blizu Magajnove hiše. — Pojdimo k Magajni, je predlagal družbi. Časa imamo še dovolj in >e lahko ponudimo pol ure. Škof se je danes posebno zanimal za Magajno in to mu moram vendar povedati. predrto je mogel kdo kaj reči, se je Anton Magajna pojavil na pragu svoje hiše in povabil družbo na svoj dom. Gospe Regini je utripalo srce, ko je stopila na vrt, na katerem ni bila oil onega večera, ko se je izdala, da ljubi Magajno. Edini Erazem ni sledil družbi, nego je skrivaj krenil na stran, kjer je stala kapclica. V cerkvici je bilo mračno in tiho ril bobneče so ilo-neli Erazmovi koraki, ko je šel počasi po kamenitem tlaku in postaja-je pred altarji ogledoval ]>odobe sv. Antona, sv. Martina in sv. Uršule. Večna luč je tresoče svetlikala in v samoti poluteme je Erazem čutil neposredno bližino stvarnikovo. Padel je na klop prel altar jem in molil m sanjal in zopet molil in vihar v njegovih prsih se je začel |>o-legati. Čutil je, da mu pač vrača notranja sreča izgubljena za vedno. Šele čez dolgo časa je zapustil kapelico in se vrnil proti Magaj-novi hiši, s trdim sklqjom, da razkrije gospodi AngHi ivnjo *rri' in ji pove vso resnico, da je ne ljubi, da je ne more ljubiti, da je jtodlegel danes kot žrtev vsakemu človeku prirojenih živalskih strasti, da pa sta njegovo srce in njegova duša vdana sodnikovi Anki. Magajna je b i svoje goste pripeljal na vrt in jim postregel z vsem, kar je mogel. Vdano ie poslušal dolgovezno pripovedovanje sodnika Završana o dogodkih pri današnjem ol>edu v župnišču in kako je škof Konradus Glušič posebno zanj izpraševal in se zanj zanimal. I^e časih je vzdignil glavo 11 je jasni pogled njegovih sivih oči krožil po gostih, se nekoliko ustavil na gospe Regini in se potem zopet uprl v tla. Sodnik Završan je to zapazil in še dobro se nlu je zdelo, oraziimela. Ali ne? — Verjemite, premilostni gospod da se jaz nobenemu dokazu trdovratno ne zoperstavljam, in da se z mano lahko vsakdo sj>orazuroe, kdor me more prepričati, da nimam prav, je skromno a resno odgovoril Magajna. V žlic tonu ne ravno ugoihiemu odgovoru je škof vendar Magajn; prijazno prikimal in vstopil v lojx>, kjer je brla med tem Magajnova sestra pripravila mizo. — Malo se moram pri Vas po-nniditi, je rekel škof. Vsaj v naglici hi rad spoaral. če se Vam dela krivica, ali če «e mi je «j>oročHa resnica. Prav zabolelo me je. ko se mi je reklo, da vi celo Boga tajite. (>stro je uprl Škof svoje l>ogle-de v Magajno in temu je bilo hipoma jasno, da tu ne gre za noskus, ga s prijaznostjo in z osebnim po-češčenjem pridobiti za papiste. nego ga nekak eksamen, od čigar izida je odvisno n.-tilalnjc postopanje posvetne in cerkvene oblasti proti njemu. — Če kdo pravi, da ni Boga, je odgovoril Magajna fhirno, je |to ravno tako smešno, kakor če bi rekel. da ni imel očeta. — To je |)opolnom3 resnično, je menil škof in si počasi mel roke. Ali to ne zadostuje. Vprašanje je, kak j>ojem mta kdo o Bogu in le kdor ima pravi pojem od Bogu, ima tudi pravo vero. — Meni je v tem oziru težko, govoriti z Vami, premilostni gospod, kajti jaz sem malo omikan in v bogoslovju zelo s1»!h> poifcovan, je dejal Magajna. škof mu je živahno segel v besedo. — Meni pa se je povedalo, da ste nonavanh«) omikani da jako mnogo citate in se jtosebno radi bavite z verskimi vprašanji. — Cital sem mnogo, še več pa razmišljeval o verskih rečeh, toda te zmožnosti nimam, tla bi verske nauke podpiral ali podiral tako, kakor bi to storil kak bogosluvec. A ukar ne mislite, da prikrivam svoje nazore. Ako ln»čctc, Vam tudi jjovem' kako mislim o Bogu. — Prosim, prosim, je dejal škof naglo in se primaknil bliže, med tem ko sta njegova spremljevalca leno in zaspano seilcla poletr njega. Tudi drugi poslušalci so pristopiti bliže, gospa Regina pa je naslonila glavo ob stono in uprla svoje {»oglede premo na Magajno. Magajna se je malo zamislil, g!o-hokti zasofje*! in ] totem rekel: — Nekateri tjude si predstavljajo Boga kot siarega gospoda z dolgo brado, ki sedi v nebesih na zlatem prestolu in vlada zemljo in človeštvo. Jaz imam o Bogu drugačne nazore. Po mojih mislih je Bog tista sila. kt je vstvarila vesoljštvo, Bog je duša vse narave, njegova moč in njegovo veleča^tno je izraženo v veonth nq>rcmcitljiv'h zakonih narave. — Tj nazori so napačni, popolnoma napačni, je s povdarkntn rekel škof Konradu*.Ti nazori se ne strinjajo z nauki katoliške cerkve. — Mogoče, je ravnodušno odgovoril Magajna, Saj sem že rekel t da n sem bogmdovec io nisem v satanu krkikovati cerkvenih naukov. Povedal sem le svoje nazore. —/Po Vašem mnenju je torej Bog ustvarili samo svet in ga uredil po večnih naravnih zakonih, za vernike se pa nič več ne briga, m j ill ne kaznuje niti ne nagraja? — Bog je za vernike in za ne-vernike enkrat za vselej poskrbel s tem, da je vse vesolstvo in vse človeštvo podredil večnim zakonom narave. Vse dobro in vse zlo na svetu izhaja samo iz teli večnih in nepremenljivih naravnih zakonov, kater.h ne premeni nobena molitev, nobena daritev in nobena procesija. Ce pa jiravi kdo, da je Bog za kazati poslal točo ali sušo, drugim pa dal za nagrado dobro letino, mu tega ne verjanem, kajti toča, suša ali dobra 1 letina niso božje kazni ali božje dobrote nego posledice večnih naravnih zakonov. Škof je bil ppstal bled kot zid, poslušalci, katerih je bilo na vrtu in okrog ograje vse polno pa so zadržali sapo, da bi ne ušla nobena beseda — To so j**]>oinoma krivoversk-i nazori, je čez nekaj časa rekel škof. Vi torej ne verjamete, da Bog s točo, sušo ali dobro letino deli kazni ali izkazuje milosti? — Ne morem tega verjeti. Koli-krat se je zgodilo, da sta toča in suša ui*čili najgorečnejšim vernikom ves pridelek, med ko so imeli krivoverci najboljšo letino. Jaz menim, da Boga bolje častim, če vse te nesreče in dobrote pripisujem naravnim zakonom, kakor pa da bi mislH. da izhajajo naravnost od Boga. Kajti če je Bog neskončno dober, ne more biti povzročitelj nesreč, in če je neskončno pravičen, ne more dajati Turicom in paga-nont dobre letine, kristijanom pa jo pokončati. — Vsaka besetla, ki ste jo izrekli, je neddpustljrv smrtni greh, je žaljenje Boga. Magajna je pri teh škofovih besedah zardel do las. Težko je padla njegova roka na mizo, potem pa je planil ]>okonei in mogočno je donel njegov glas, ko je rekel: — Premilostni gospod kntez in škof — vsaka beseda, ki sem jo izrekel, kaže da častim stvarnika. Priznam pa, da je najino pojmovanje Boga tako različno, kakor sta različna noč in dan. Mislil sem«veliko o tem vprašanju. — — Preveč, preveč, moj ljubi po-spiai če ne pije vina, ki ga je vendar vstvaril zato, da ga zavži-vaano. Indec misli, da stori zaslužno delo. če se s kravjekoni namaže, kristijan pa misli, da si pridobi božjo milost, če se v petek posti, če nanese duhovnikom mnogo denarja čine večjih mest okolo 6 x/i milijard občinskega premoženja. London ni vštet. Velike bukvarne so mej razvitimi narodi vsakemu odprte; miljotii časopisov nosijo ideje modernega gospodarstva v zadjno kučo in mramomo prvo palačo. — In velikanska večina ljudi danes nima druzega, ko svojo delavsko moč, učenjaške stroke u^te-vši! Večina biva v na-jeb h prostorih in dela za tuje. In •>4 ljudi ni gotova, kako se bo z njenimi otroci godilo, ne morejo jih z an ap rej zavarovati pred hudim. Ves omikanejši svet teži po zavarovanju ; mejmsohne in občinske zavarovalnice so na dnevnem redu. Proti bolezrim, prt*i nezgodam, drugi škodi so zavarovalnice, ki postajajo občinski, državni instituti. In hranilnice, posojilnice revnejšega ljudstva rastejo kakor gobe iz tal. 2e danes živijo omikanejši narodi dosti že kolektiv .stično. — Kmet. rokodelec zraste s svojim poljem, orodjem, težko se loči od njega. Milj on i fabričnih delavcev in drivzih strok dela nima nič 1asti-ne; bi so se že zgodaj navadili na p roleta rut vo. Ali vsem tem prole-tarcem je velike vrednosti to, kolik je njihov deleč na živilih ter druzih ca življenje potrebnih reči. Tak človek brez lastine mora — gospodarstvo ga v to sili — misVti, težiti na to, da se privatna last in a odpravi ter da postanejo zemlja in druga proizvajalna sredstva skupna last. Moderni človek, ki ni imo-viftolj veVkega premoženja, se jx> večini tiživi v misel zadružnega življenja. Ne pomaga nič, ti mi I j oni ,podajajo s svojim mišljenjem v vsem merodajrri; tudi ljudje, ki trdno v svoji privatni lastini sedijo, pograbi to proletarsko mišljenje in teženje. To se v severowzahodni Evropi in Ameriki prikazuje v zadrugah na kmetiji, v mestnih kon-zumrnih društvih, v simpatiziranju s štrajki delavskih zadrug, z bojkoti delavstva. To vse kaže, da že precej druzega ljudstva socialistično misli, ali vsaj, da je nasprotnik monopolov. Javno mnenje «srli podjetnike, da se udajajo delavskim zahtevam in časopis je v teh deželah zgubljen, ki bi se potegnil za oderuško podjetništvo. \'lade so danes v otnikanejših driavah v oblasti teh klej. Kaj done kaka prepoved koalicijske pravice I V vseh vagonih železnic sveta, krčmah, gledališčih sc smejejo takim prepovedim, in kar se tako občno zasmehuje, ne morr dolgo obstati. Z gledaliških desk se rogajo pesniki takim pojavom in tam se že zasmehuje kapitalistični človek ket nemoralen, dtiievno inferiorett. Že je to mišljenje, teženje mase si osvojilo glodakšča. Veliki novodobni pesniki, kakor Ibsen, Hauptman in drugi in nebroj družili pisateljev jemlje iz tega mišljenja, teženja svoje snovi. Duševno ozračje v karterom živimo, je socialistično. Ne moč miljonov pušk ga ne more d rogačema napraviti in Če države še toliko izsilui enih pod-časnikov nastavijo v civilne službe. Nemški zgodovinar Lamprecht računa v zdaj sni h razvojih, kako to teženje učinkuje v masah zdajšnjega delavstva in on pride do za- ključka, "da je malenkostno le to, kar posamezen človek in največji, človek zavedno premore proti elementarnim, nezavednim delovanjem mase, ki se izcinrlje tekom gospodarskega : in družabnega življenja . . . Kaka duševna prikazen mase (Maissenerscheruung) ni samo pomnožitev, (Summation) posameznih duševnih moči, ampak ista je iKjtencirana, stopnjevana duševna moč. Ta duševna prikazen jc z jedno Iwusedo sila, moč." ••Nada" pa naprednost. Preti kratkem smo prijeli zopet, tretji mesečnik "Nade", ki je namenjena leposlovja pouku in zabavi za Slovence v Ameriki. Toda to |XJt naj se nam dovoli, da izrečemo glede kakovosti pouka z ozirom na napredek v poeziji našo sodbo. Mi mislimo, tla jo v listu, ki je najna-pretlneji, kar je slov. tu, smemo in imamo pravico izpregovoriti. Da bi razpravljali, kaj je poezija, se nam zdi za te razmire prenapeto; saj naš narod, kolikor ga je, je delavski, in kot tak se jako malo zanima za "klasično" poezijo. Na to pribito dejstvo mi le pripomnimo, tla imajo prav! Kajti dandanes, v tem burnem času, ko se mora človek boritu in napenjati vse sile za svoj obstantk, se mu pač nej>oljubi zibati se v "idealni" opojni poeziji, ki se je izcimrla kakemu sentimentalnemu delaniču ob vinski omotici. Posebno pa danes niso priljubljene pesmi take vsebine, ki človeka direktno tirajo nazaj v liccmerstvo, ugnamstvo. Obožavanje poezije najde t lanes le tam svoj odmev, kjer se človek — kot splošna snov za pesnitev upodablja in zrcali : to je: ako se pesni z maso. Nikakor pa ni dovolj, če se pesni » pesni, ne tla bi čitatelj poleg golih — tla, njemu protislovnih čutov zamogel crpiti duševen užitek. S tako pesnitvijo se čitatelje k večjemu utrudi. Kakor zahtevamo in hočemo vživati življenje času primerno, udotjno v materijahiem ozi-ru, istotako zasledujemo v književnosti od due do dne le naprednejšega in nam prilagodnejega razvedrila, ki naj človeštvo — ne nazaj, temveč naprej navdušuje in krepi. Kar vetja v prozi, to velja tutli v poeziji. Ni dovolj torej, da pesnik r ma in rima pesni; ni dovolj, da se je reklo: to je pesem; in lepo rima-na pesem, — ne; glavno pri pesnitvi je: kakšen upliv bo imela pesem z izbrano snovjo na maso. Sploh, kakšen bo vžitek pesnitve. Človek nemara biti le mehanična figura, brez čustev; temveč, da čita z mislijo in čutom. Če pa računamo tako, potem se je treba preti vsem zavedati, da se ustreže masi, ne pa snovi . . . Prav resno se moramo torej uprašati: kakšen vžitok naj nann da, in kakšen vtis nam naj naredi jx*s-nitev "Beli Car" v št. 3 "Nade". — V tej pesmi se vendar opeva brez kakšne ljubosumnosti, da, z direktnem priznanjem bizaurtične karakteristike carsko avtokracijo in avtoriteto in nje potrebno moč. Sam ncvetloč, kdaj je v svoji bizantični razgretosti zapisali "pesnik" "Belega carja" tako rešpektirano udanost eni osebi, tla je človeka, ki ni več klcčeplazec, ki čita v spremstvu tega "pesnika" to pesnitev — kar oči vidno sram. V primero naj citiram le nekaj verzov te jjesuitve: "Tako je močni Car izjavil: "Brotlovje silno som napravil, ta brod naj gre do skrajnih ( 1) mej, kjer straži s stebri Heraklej; jas rečem to, jas, beli car, Batjuška, gospodar.'" Kai naj bi pameten človek temu rekel? Mar ne diši to i>o 'tmperijalistični avto-kratični propagandi ? Toda Človek si takoj tri na jasnem; kajti vse je prikrojeno v začetku tako, kakor tla se "beli car" konča????? s kakim ti.vorem finale. Toda končni verz pove vse: "Krščanstvo naše prosto bodi, po$an po njem naj več ne hodi, tvoj grad se kmalu bo razsul —" (?) Pa vzlic klanfarski sugestiji tega "pesnika" vse kaže, da bogu ni dosti za tako "krščanstvo" kakršno bi imeli, ako bi ta močni car zmagal. To dokazujejo poročila iz bojišča vsak dan jasneje. Ta "pesnik" bi bil bržčas tudi najraje avto-krat, kajti on omenja le "belega carja", on mu jc vse; narod nič. Taka pesnitev pa sevedi masi, ki ji ni vse eno: car ali ruski narod, ni pristopna, pa naj se vzame že s kakršnegakoli stališča. —č. Pobirati naročnino za "tilas Svobode" so pooblaščeni: D. Badovinatz, La Sallo, lil. Paul Bhaltz, Calumet, Mich. Frank Vovar, Lorain, Ohio. Joeob Hočevar, Cleveland, O. F. M. Shlander, Pittsburg, Pa. Joe. Mntko, Claridge, Pa. Nick Staraainič. Pueblo, Colo, Frank Bizjak, Loadville, Colo. Jakob Tisol, Stv Chicago, Frank Budna, Milwaukee, Wis. Jos. Fuletio, Indiauupolis, In d. Anton Ivri/e, Oat Hill, Calif. Frank Levee, Yale, Kuna. Ignac Žlembergar, Steel, O. in okolico. PRODAJALCI NAŠIH KNIŽIC. Frank Dormotn, Federal, Pa. J os. -Mat ko, Claridge, Po. Frank Vovar. Lorain, Ohio. Max Malieh 18:i N. Pa. Ave., Denver, Colo. Nick Stnrasinieh, fiOl S. Santa Fo, Pueblo, Colo. Jos. Fulletich, 72o Wurman Str. Indianapolis, Ind. Anton Starie, 2&1 N. 8th Str, Sheboygan, Wis. Frank Lovec, Vale, Kans. Anton Golobar Ladysmith,B. C. John Thome, Leckrcuio, Pa. Math Potschnik, Taylor, Wash. Rojaki, v Crested Butte, Colo, pozor! Vso rojakov CroBted Butte in o-koliei opozurjnino, da lahko izročo naročnino za "ghib Svobode" za loto ltH)5 g. Marku Sotlia-tu. Uprazmiitzv "Glas Svobode". ^ Še nekaj koledarjev Ima upravuldtvo J "GLAS SVOBODE" * ^ naprodaj. Cena koledarju je 25c. ^ Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri 1 Jrnr N A H Ličen in trpoion štedilnik, katerega prodoouje slika, lako kupite za § Iti. Kurito lahko z mehkim idi trdim premogom. Prihranite si tudi denar, ako kupite svetilnice, preprogo in drugo pohištvo pri nas. Jas. Yasumpaur, na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, 111- Podpisani naznanjam SLOVENCEM in HRVATOM, tla sem otvoril na voglu 18 Pl. in Loomis St. novourejeni ^S a 1 o o n s Poleg togu imam prostorno dvorano za obdrževanjo sej in zabav, oglasite se pri menil« pokažem Vam prostore. S spoštovanje m (Telefon Canal 72.'U) JOSEPH POLACEtf, <>8:i Loomis, cor. 18 PI. Chicago, III, I JfOPEKLINE IN OPARNINEfll Tn V vsaki hiši se lahko pripeti kaka nezgoda: otroku se lahko užge obleka ali pa sc prebrne kotel vrele vode in nastanejo hude posledice. o^ " V takm slučaju jc treba mahoma in nemudoma nekaj storiti. Življenje pl $ 1 »olnika morda otlvisi na tem, kar storite zanj v prvih trenutkih potem ofc 4l ko se je pripetila nezgoda. SEVEROVO OLJE SV. GOIIARDA je neprecenljivo za opekline in oparnine. Ako ga tlenete na kos mehke 4li flanele ter položite na lx>Iečinof tedaj izvleče to olje ono zajetlajočo t>ol ter da naravi priliko izlečiti celo rano. ^ SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA oztlravi izpahnjenja, praske, rane, ureze, neuralgijo, mehumate boli, trganje v križu in revmatične obteži. Cena 50 centov. Ozdravil nevaren tur. "Ni še dolgo, ko se mi je pojavil nevaren tur na žilah ravno pod kolenom ter postajal od dne do dne hujši tako, da nazathije še hoditi nisem mogel. Zdravnik se je izjavil, da bo treba tur izrezati, ker je bila -bolečina že devet let stara, toda sklenil sem slednjič poskusiti Vaše olje sv. Gotharda. Vsega skupaj setn. porabil 12 steklenic ter sedaj opet tako lahko hodim, kot kak mladenič. To je božja resnica in ni-kaka pretveza. Vsled tega Vam želim dolgo življenje, da bi mogli tr-jx?čemu človeštvu še dolgo vrsto let pomagati. Vaš FRANK GOTSTAIN, Algoma, Wis." Vsako otroško t»o ezer, kot škrlatico, ošpice i. dr. vam bo mogoče zelo olajšati in ublažati, ako rabite Severov balzam življenja, ki bo dajal otrokom veliko več življenske moči. 4$ 4* 43 4H 4S 43 43 a a a Vnetje sapnika ali cevij, po katerih prehaja sapa ali zrak v pljuča, je vselej posledica prehlajenja. Ako se zanemari, |>o-stanc lahko dolgotrajno in se morda še lahko razvije v jetiko. Uživajte redno Severov, balzam za pljuča ter prilagajte tudi Severov lečilni obliž (flašter), da se odpravi bolečina. Na tak način se tzlečijo najbolj zastarele obteži. Slani tok je neka vrsta lišajcv (eczema) ali krvne bolezni, ki jako boli in peče. Povzročen je vsled slabe in nečiste krvi. Da bo ozdravljenje trajno, vam je treba najprvo odstraniti vzrok te bolezni z rabo Severovega kričistilca Ta lek očisti kri, izžene strup bolezni in napravi kri močno in rdečo. Cena $1.00. Ako Vam jetra dobro ne delujejo, ali trpite vsled Žolčmitosti, hudega glavobola i. dr., rabite Severov lek na jetra in ledvice. Cena 75c. in >1.25. Severova zdravila naprej v vseh lekarnah W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA » 4<sov, ali po domače: policajev. SocijaHstiičen klub v HutcocUti, Mich., je izdal proklaunacijo med ljudstvo, v katerej poživlja isto, da naj se kolikor mogoče ogiblje pouličnih kar. Hi tako pomore do zmage stavku joči h delaivcev. Zatorej vam rojaki, v Calumetu in okolici, polagamo na srce, ako se zavedate svojega delavskega razreda, simpa-tizirajte s štrajkarji s tem, da o-pustite vsako najmanjšo vožnjo tta pouličnih karali, dokler ne bo stavka končana. Bežite proč od kar! Pripuščajte vožnjo na njih le, naj-gnusnejšim izmečkom delavstva, skabom in njih podlim zaščitiikom, detektivom. Sramotno in žalostno se je pa končala druga stavka rudarjev na Osceohi Mine. Tisti, nekaj dni trajajoči štrajk nam je jasno pokazal, kako prekoristna bi nam bila skupna delavska organizacija ali unija. Delavci — v večini Slovenci in Italijani — na Osceola rudniku so za stavkal i zato, da se jim skrajšajo delavne ure, kajti 12 ur ali še več bitli v jami in požirat smrdljiv zrak in večen dim, kaj ta-cega je le v naših rudnikih mogoče. Toda Italijani, ki so se že večkrat pokazali kot garjeve ovce med čredo čistih ovac, so napravili sramoten konec štrajku na Osceok s tem, da so šli, meni nič tebi nič. nazaj v jamo delat. Pa ne samo Italijani, mnogo je tudi drugih narodnosti— žalibog, da tudi Slovencev — kateri premorejo med seboj več ali manj duševno nezmožnih, ali bolje rečeno, bedastjjh ljudi, kateri so pripravljeni, kakor pokorni psički, za en milostjKv pogled ali za glaž piva, "basom" in drugim kapitalis-tiškim hlapcem, oblizatsi vse, kar se j»im sploh da oblizati. Ni čuda torej, da se po calumetskih rudnikih vprizarja hurribug v toliki meri, ko se mnogoteri delavci — duševni revčki— zadovoljno prodajajo kapitalistom in nazadnje pomagajo še sami sebe — ubiti. Resnično se da reči: ni vse baker na Calumetu; kar je svetlo in ritdečkasto! Calumet & Hecla M, Co. ta po-sestnica neizmernih bakrenih zakladov, ki .jo nekaterniki kujejo v deveta nebesa, ima tudi dovolj gnji-lega na sebi. Ni moj namen odkrivati mnogotera, korunipirana dejstva, ki se gode v raznih uradih C. & H. M. Co., kajti calumetskim Slovencem so ndkatera dobro znana, posebnostim, ki so delodajalcem C. S- H. oziroma njih pctoliz-ccm, plačali 50, 70 do 100 dolarjev "cash", da so šli potem v Calumet & Hecla rudnike — delat. To ni bilo karsibod:! V začetku tega meseca se je na "Rpd Jacket shaftu" v enem tednu ponesrečilo sedem rudarjev (miners) ; j eden je bi'1 na mestu mrtev, drugih šest je bilo pa težko ali lahko ranjenih. Dinaniit je prehitro eksploziral zato, ker so rabili najslabše sorte vžigalno mit (fuse). Torej kompanija, katera producira vsaki mesec čez poldrugi milijon funtov čistega bakra, ta kompanija ne more dati svojim delarvcem boljšega materija'la za spravljanje na dan svojih zakladov. In polteni, ko vožijo iz jam naše zmečkane in u-bite sotrpine, ki nam pravijo, da se je zgodila ( ?) nesreča. Nesramnost! Vsak človek, kateri z nami misli, je prepričan, da se je zgodil — umor, zavraten, kapitalističen umor. Struna je že dovolj nai>eta m mora enkrat — !>očiti. Da, da. jio-čiti mora! Delavci-in soilrugi! Ali mislite, da nam Itodo gosmodje kapitalisti sami zvišali plačo in skrajšali delavnik ? Kako dolgo se bo-deroo še ponujali kapitalistom za mule in kobile? Ali bi bilo morebiti kaj čudnega, kaj nenavadnega, če bi se v Calumetu vnela — občna stavka? Trcznomislcč rudar. Sygan, Pa. One 10. marca 1905. Tu gre še precej dobro 1 delom. Tu naseljem Slovenci živimo večinoma v medsebojnem prijateljstvu, ker pomagamo drug druzemu po svojih skromnih močeh. Le eden je med nami, ki dela zgago, t >11 veihio V| ije da je svo-bodomtselen, v resnici pa stremi za tem, da bi kmalu postal kapitalist. Eno leto in dva meseca sva delala skupaj. Ali zviti butici je prišlo 11a um, da je premalo dela za dva. In spravil me je ob delo, ker hoče sam zaslužiti {to $70 11a 14 dni, 'H«10 vsalki po $40. Ako bode ta človek še v prihodnje kvasil, tla je zaveden delavec, ga bodem z imenom priobčil v našem delavskem listu, da Itodo rojaki doznali, kakšne smeti, se hočejo prištevati zavednim delavcem. Pozdrav vsem čitateljem našega vrlega delavskega lista, listu pa želim, da hi kmalu začel izhajati kot dnevnik. /. Lcsjak. Waukegan, III. V marcu 1905. Cenjeni urednik! V naši naselbini imamo tri društva. Dva sta združena v K. S. K. J., tretje pa v S. N. P. J. Posebno zadnje društvo je našim patentiranim katolikom trn v peti. Povsod nasprotujejo, kjer le morejo. Scve brez uspeha, kajti naše društvo raste in raste, vzlic temu da so si vsi vzor-katoliki že zbrusili svoje pete iti jezike. Da b> naši klerikalci tem več denarja izprešali za slovensko cerkev, so ustanovili "piparsko" društvo. Huda mora našim klerikalcem presti, ako*se morajo že tacili sredstev poslužiti za pobiranje cerkvenega "harača". V to svrho so napravili tudi "piparsko" veselico. Res, občinstva je prišlo še preveč. Bilo je toliko ljudi — ker je prostor majhen — da so brli prešani kakor sanlele v škartlji. Kupčija pa mislim, da le mi šla prav dobro iz pod rok, ker so morali "slavnostno pipo" prodati br. Slovakom za $7.02. Tako se agitira pri nas za cerkev. Kako se ta posel vrši drugod, ne- verni. Pač pa mislian, da nikjer ne potrebujejo "piparjev" za slavo cerkve. Vsem zavednim rojakom širom Amerike pozdrav, "Gl. Svobode" pa toliko naročnikov, da postane kmalu dnevnik. Naročnik. . S severnega tečaja. Dne 3. marca 1905 Poleg nekaterih slovanskih dramatikov, kojih proizvodi so mej športnim ljudstvom občeznani, bil je letošnji predpust tudi — Dvorak Slovenec tu na severnem tečaji. "Neki njegov proizvod se je Igral v koncertnem gledališču v Dawsonu. Še nekaj posebno zanimivega hočem ob ti priliki zabeležiti, kar se navadno ne čuje med svottodomisle-ci. ampak se najde le pri nazaduja-kih, ki imajo slamo, mesto možganov v svoji glavi. Tu živi rojak, ki je naročen na "Glas Naroda". Nekoč sem mu dal nekaj št. "Glas Svobode", rac-.-najoč, da listu pridobim enega ne ročniika, da zveni sodbo moža o našem soc. listu, ki čita "delavski" list "Glas Naroda". Nekaj dni kasneje sva se sešla. Mož se mi je dozdeval jako skesan. Mislil sem, da je bil najbrže pri spovedi, ker je |>o njegovem mnenju storil velik greh, ker je čital naš soc. list — pravi delavski list. Zmotil sem se! On k spovedi ni šel, kajti greli bi bil tirnici še le tedaj, ako bi prečital vse številke "Glas Svobode". Ali moj junak ni kaj sličnega zvršil. Ko je malo pogledal prvo in drugo številko, je za trdno sklenil, da tega lista ne vzame več v roke. Rekel mi je: "Ko sem zvečer črital list. sem vedno "škilil" k vratom, kedaj zagledam hudiča. Mene je strah čitati ta list." Pred nekaj leti so slov. ameriški farji rohneli in javno prekleli "Gl. Naroda", češ da je Sakser socialist ( ?). Sedaj pa klerikalci vidijo v tem listu svojo "dušno pašo"! , Jaz te zagonetke ne rešim, in če se stokrat popraskam za ušesi. G. Sakser — če je bil res kedaj socialist — j,» svojo rdečo obleko slekel za dobo 50 let, ker po njegovem mnenju bode socialistična Juha še le takrat hladna. Tako je baje nekemu našemu sodrugu sam spord-čil pismeno, ki ga je ob času nred-seilniškth volitev tako proslavil. Naš program je preresen in ne neodložljiv, da bi hodili k sosedu gledat, kaj on dela. Naša naloga je le, da prej ko je mogoče pripravimo |>ota za odločeno !>orbo mej delom in kaipkalom, da delujemo vsi. da se naš program že v najbliž-nejši bodočnosti lizvrši. Tukajšni "backi" in "ovčice", ki zahajajo jto zimi v "božjo štalco" k "božji andohtl" so jako mlačni in hladni. Pritožujejo se, da škrip-ljejo z zobmi, da jih mrzlica trese, da čutijo potres, kedar so zbrani v "hišici gospodovi". Kimsko-katoliški jtop in protes-tantovski škric sta tukaj najboljša prijatelja. Y vseli zadevah gresta drug druzemu na roke. Pomagata drug druzemu pri petju, orglanju v cerkvi itd. No, tako je prav! Saj gre vse za "vzvišen" namen, Ce še omenim, da sta kutar in vlaču-ga bila takoj 11a severnem tečaju, ko so zaslovela zlata |>olja v Klon-diku, da sta 500 milj daleč iz Skag-way-a priilomastila peš v zlato {»olje, in to vprav v zimskem času, potem si lahko domišljate, da niso bile to mačje solzice za naša itodjetna misijonarja. Ah, to zlato, kako se sveti, kako je vabljivo! . Farji bi bili tukaj gotovo tudi dobri sociailisti. ako bi morali za sedanjo pčlo plačo zvrševati težko delo, ako bi morali trdo delati kakor delavec. Far ali kapitalist ne da delavcu centa, ako si ga delavec sam trdo ne zasluži. Z a to je u-mestno, da se te pijavke biča javno, da širša delavska masa spozna delovanje teh ljmlskili "prijateljev" v popolni nagoti. Želeti bi bilo, da bi "Glas Svobode" večkrat priobčil kale članek o prirodoznanstvu in astronomiji. Zadnji čas se je že nekaj pisalo o tem (za posfkušnjo baje), ki pa po-voljno ustreza čirtalcem Letošnja zima na severu ni bila zelo mrzla. Največ smo imeli 56 stopinj F. jxxl ničlo. A to le kratek čas. Soitice se sedaj pri nas pom udi že 8 ur na dan. 1 Socialni pozdrav vsem rdečkar-jom. h'an Zverha, Komunistična slavnost. Komunistična slavnost, katero je prvič priredil slov* soc. klub v Clil-cagi je vprav dobrb vspela. ^ Na slavnost so prihiteli bratje Cehi, Slovaki in Hrvatje. Dvorana je b:la slavnost i primerno okrašena. Mirzikatični def je izvršila v splošno zadovoljnost godba sodri Smot-lalia/ Pevske točke sta pa izvajala češki pevski zbor "Ferdinand La Salle" in. slov. del. pevski zbor "Orel ". Občinstvo je obema druš-tvama prirejalo burne ovacijc, posebno ko je mogočno donela po dvorani "Pesen o delu" in "]\Iarzi-leza". Sodr. Peče jc deklamiral "Sen Helena", zložil sodr. Etbin Kristan, gospa Mcdenova na "Prva niučenica", zložil A. Aškerc. Občinstvo ju je odškodilo z burnim ploskanjem za njiju požrtvovalni trud in izl>orni nastop. Sodr. 7.a-vertnk je v kratkem govoru povedal pomen slavnost i in se s]>otiiinjal vseh žrtev vseh narodov, ki so padle za ljudsko svobodo, Posebno izvrstno je vspela živa slika "Revolucija", katero so predstavljali člani slov. soc. kluba in njega prijatelji. Nehote se je vsacemu gledalcu vrivala misel, da vidi preti sdtoj zma-gouosni pariški proletariat z dne 18. marca 1871. Ako končno še omenimo, da sta sodr. Smotlaha in Verečka žela splošen aplavz, s so-lonasto[>ocu na gosli in komet, smo povedali vse. Po končanem koncertnem delu je bil ples in prosta zabava, ki jc trajala do dveh čez polnoč. —<— South Chicngo, lil. Dne 16. tnarca. Tu nam je nemila smrt pobrala našega rojaka Jurija Mutza. Pokojnik je bil star 34 let, doma z Dolenjske. V Ameriko je prišel pred 12. leti in ves čas stanoval v South Giicagi. Bil je človek jako blagega značaja. Žalostno je bilo videti, ko so njega mrtvega pripeljali iz okrajne bolnice, njegovo soprogo pa najtol mrtvo i 2 bolnice v South Chicagi. Ranjki zapušča enega otroka in Itolno soprogo v bolnici. Društvo nemških gozdarjev mu je priredilo loj) pogreb. Soproga se tudi lej>o zalivaluje za tiar, katerega je dobila v največji stiski oil omenjenega društva. Dolžnost me veže, da povem, da je bil pokojnik tudi član v. sv. Florjana K. S. K. J. v South Chicagi skozi 11 let, da je to društvo vedno dobro jtodpiral s svojim težko pri-služcnim denarjem. Ko je siromak zbolel, tla ni bil več za delo, naravno tudi ni mogel nekaj mestcev plačati društvenih doneskov. A Florijanci so ga takoj suspendirali. Ko je ranjki ]*> treh mesecih prinesel denar za zaostalo mesečnimi, ni hotel tajnik Flori j an-cev nič slišati o tem. Vzrok? No, ranjki ni zahajal v njegovo krčmo zapravljat denar. Vprašali bi lahko, na čigar račun je zapisanih $60, katere neki član omenjenega društva dolguje le m mesečni ni? A?? Res so društva koristna. A le taka društva, v katerih imajo vsi člani jednaike koristi in dolžnosti. N kakor pa ne moreni odobravati društva, v katerih posamezni ljudje vladajo liki turški paša. Pozdrav vsem rojakom širom Amerike, "Glas Svobode" pa obilo naročnikov. P. Oherlin. Nad 30 let se jo obnašal 'Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI ii SIDRO" Pain Expeller kot nnjboljfti lek zoper REUMATIZEM, POKOSTITICO, PODAGRO itd. in razne renmatično neprilike. ■ BA/TOj 2lct. la i Oct. r mk lekarnah ali prt F. Ai: Richtar & Co. 215 Pearl Street, New York. Listnica upravništva: Opozarjamo vse e. naročnike, kednr et> prestdijsi (hi nam vselej Bporoee tudi stari naslov DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20.50. Temu je pridjati še 10 centov za poštnino. MARTIN KONDA, 683 Loomis Str., Chicago, III. S? Pozor rojaki!!! -71 Potujočim rojakom j>o Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, tla točim v svojem novoureje-nim "snlooim" vodno svožo najfinejše pijačo-"atlas beer" in vsakovrstni! vina. Unijske sinod ko na ruzpolngo. Vsnee-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iti igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk so vljudno priporoča: MOHOR MLADIC (517 S. Center Ave. blizo 19 ulico C1110A00; Ili,. e*_as P. J. SKALA k CO. 320—322 W. IS. ulica. Č ESK0--S L0 V A NH K A It A N K A. Pošiljanje denarja, izmenjevanje tujih denarjev, izterja te v denarja in vrednostnih stvarij po celem svetu, sesobno v Avetro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanju plačilnih in drugih pravnih listin. DediČine. Zastopniki družb: broniške, ham-burške, autverpške, RotterdamBko in francosko prekomorsko—voino črte. V New Yorku in ostalih ev-ropejskih pristaniščih eprejmo potnike naši zastopniki. V slučaji zadrška oziroma zaprek potnikov, obrnite so na nu.s. POZOR! Fnebličani! Zima je tu! V zimskem času so človek rad pokrepča z dobro pijačo, in zabava v veseli družbi. Dobra pijača dela dobro voljo in veselje knr pomeni zadelnvca mnogo kije redkokdaj prost. Vsled tega naj rojnki obiskujejo teke kraje, kjer se to dobi. Pri meni ne manjka niti ene Btvnri, s ktitero bi ne mogel v tem oziru |)ostreei vsakemu. Pridite in prepričali so bodete Batni: Z odličnim spoštovanjem Nick Starašinich JUg- »»04 rt. Santa fe Saloon, G KO WE, PUEBLO. SL0VAH5KA TOBAČNA TVOREA. Mi kupujemo in prtxlajaino na delH.do pravi hosaimki in turški tobak, radi tega lahko prodajamo ceneje cigarete, stnodke in tobak kakor vsaktera ameriška tvorniea. 5 Škalljlc najfinejših cigaret, v vsaki po 100 cigaret, skupno 500 cigaret stane le 2 dolarja. 5 škatelj najfinejših smodk v vsaki 50 smodk, skupaj 250 smodk stane le $3.00 6 velikih zavojev najfinejšega bosanskega tobaka stane le 2 dolarja. Cigarete, smotlke ali tobak pošljemo vsakomur na poskušnjo, da seprepriča o fiuosti tobaka, ako nam se v pismu pošlje za 50c poštnih znamk, kolikor je potrebno, tla se za pošiljntev plača poštnino V pismo zapišite Vaš natančen naslov, pismo pa naslovite na: Croatian Tobacco Co 43 Jefferson Str. NEW YORK CITY. Nhdzor. niki: Porotni odbor: Bolniški odbor: 8 sedežem v Chicago, Illinois: Predsednik: John Stonicij, 5511 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Mihael Stbukelj, 51U Power Str., Johnstown, Pa. I. tajnik: Martin Konda, fi8H Loomis St.., Chicago, 111. Pom. tajnik: Frank Pet kič, <583 Loomis Htr., Chicago, 111. Blagajnik: Fbank KLobučak, 1M317 Ewing Ave., South. Chicago, 111. I)an. Badovinac. P.O.Box 198 La Sallo, III. John Verščaj, <174 W. 2lBt Pl., Chicago, ,111. Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Sir., Jnincsvillo, ,\Vis. Martin Potokar, 5<>4 S. Centre Ave., Chicago. III. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave,, Chicago, 111. John Verščaj, (»74 W. 21st PI., Chicago, 111. Jos. Duller, 7 Walker Str., JatnesviTlo, Wis. Anton MLApič, 184 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. 1*. J. ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja so vso člane, ki imajo vprašanja dooqbora, da pravočasno doposljejo svojo dopiso prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blngovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. NAZNANILO. Vsom predsednikom krajevnih društev "S N P .1'' bo naznanja še enkrat, tla st» naj voli zastopnikom društva take brate, ki Bi lahko pre-skerbe poroštvo; isto pa poiljejo tajniku jednote. Dokler jo društvo brez poroštva, toliko časa so ne moro pošiljati druitvam denar ali druge vrednosti. Toroj pozor! Zdravniška spričevala naj se istotako pošlijejo takoj tajniku kotlar ki»k ud zboli. no pa Se le takrat ko ozdravi. Ako bolezen trpi dlje kot 14 dni. tedaj se mora spričevalo ponoviti vsaolh 14. dni Kcdar član ozdravi naj so opomni zdravnika, da vpišo na spričevalo, koliko časa je bil bolan. Če bolezen traja dljo kot I I, dni naj so podpora zahteva na vsaoih 14. dni, no pa še io čez 2. nli B. mesece. • Glede oporoko in potnih listov so opozarja vso brate na V, poglavje, člen Iti. in IX. poglavje, člen 1 društvenih pravil. Ivan S toni č, predsednik S. N. P. J. Printop. št. 2 v La Sal le, 111.: Društvo "Triglav Društvo stojo 83 udov. Društvo "Edinost" št. 12 v Murray, Utah.: Društvo štejo 17 udov. Društvo "Orel" št. 19 v Stone City, Kans.: Lukas Podbevšek št. 71«; Paul Komae št. 717; Andrej Robio št. 719; Anton Potoonn št. 720} Društvo šteje 2U udov. Joalp Rogel št. 713. Josip Hrvat št. 714. Paul Pirnat št. 715; Josip K lovora št. 718; Anton Cumloh št. 7ul. Druntvene vesti. Druitvo "Slavij«" 1. S. N. P. J. r Chlcogu, III., ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v NaroCnl dvorani na 687 8. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, 111. Bratsko društvo "Triglav" St. 2. "S. N. P. J " v La Salle, 111., Ima svoje redne mesečne soje VBakoprvo nedeljo v mesecu točno ob Vg2 url popoldan, v prostorih M. Kutnpa. V druStvo vstopi lahko vsak Slovan ne glejo redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu. Dništvenikl naj se vdeležujejo redno in točno, ob enim pozlvlje-mo rojake, da pristopijo mnogoštevilno v čilo druStvo. Ignac Pečnlk, tajnUk. Dratnko društvo "Sokol" St. 20 "S. N. P. J." v Ely, Minn., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu v prostorih br. Job. Sell&kar-ja. Za vstop v čilo društvo vabijo so val Slovani. Ivan Somrak, tajnik, Bor 62 Ely, Minn. Društvo "Orel" št 21 "S. N. P. J." Pueblo, Colo., Ima redne mesečne seje vsako prvo nedeljo, In vsako prvo po 15. VBacega meseca v dvorani M. Kochevar-ja 1217 Eller Ave. Društvo vabi vse rojake, ki še niso člani kaikega društva, da se vpišejo v novo društo. Odbor. Slovcncom in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lopo urejeni "SALOON"._ Točim vedno svežo pivo in pri-stno druge pijače. Raznovrstne fino smodko na razpolago. j Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen jioset so priporoča MARTIN POT« K Ali, ofi-l S. Centre Ave. Chicago, 111 Telofon štov. 1721 Morgan. Kojaki, ne pozabite stniegu prostora, dolin Kosčb-ku, X__X POZOR NA NOVOST! ^ MATIJA EltKLAVEC, Vt **— ** # 433 W. 17 th St. Chicago, III. % edini slov. krojač v Chicugi, bo priporoča rojakom v i zde-t$ lovanje nove in popravljan jo $$ tt stare obleke, katera bo izgle-dala kakor nova. Vso po zmerno nizkih cenah. ROJAKI V LORAIN IN OKOLICI POZOR! Podpisani si usojam naznanjati si. občinstvu da sem otvoril na 10. Ave., East of Oak wood Str. novo-urejeni ^ ^ ^ "SALOON", kjer točiui najboljše pijače in prodajam izvrstno srnodke. Mojo geslo je: ne vrjeti, ne da bi so oiovek sam prepričali — K mnogobrojnemu prepričevanju toga, se vsem najtopleje priporočam : FRANK JUSTIN, Tenth Ave,, E. of Oak wood Str. LORAIN, OHIO. I Pomlad so bliža. Zato sem se pripravil in oskrbel za to sezono z bogato zalogo raznovrstnih obuval.- Kakor za dame, tako imam tudi za gospode raznovrstna obuvala, vsako od teh je do-lanopo najnovejšem modernem kroju. Tudi za tleske, deklice in baby's imam trpežno in lično blngo. Vsakemu lahko n h t reže m po okusu, naj si bode da hoče kdo čevlje iz kakšnegakoli usnja ali platna: liejega, rdečega, rjavega, črnega, rmeuega in gladkega. Ker vsako zimo razprodani skoraj vso zimsko obutev, jo torej umevno, da mi jespomladi možno založiti cisto sveže in času primerno blago. Vse to blago prodajam j>o primirni ceni. Pridite iti prepročuli se bodetel M. KARA, 7(10 juž. II u 1st cd nI. med 1» uMn lti Pi. Chicago, 111. Pazite, da bodo želodec v redu, iuni sovam treba bati za vaše zdravje. Želodec je središče, vir zdravja in je tudi vir vseh bolezni. Bolni želodec provzroči: Izgubo slasti do jedil, bel jezik, težko dihanje, omotico, slabo prebavo, glavobol, koliko, krč, zgago, slabo upanje in zapečeno*!. Nedirektno iz želodca pa izvira: Pege iih koži, zlatenica, zabavnost, driska, dlsenterija, živčne bolezni, bolezni na ledvicah in mehurju, bolezni iih jet rah in hh-In-tu kri. "Hermanekov AngeMka balzam" je najboljše zdravilo za želotlot*. Po jedi naj se ga spije eno uli dve polni žlici in vspeh je zagotovljen. Cena 75c, po poŠti 85c. J. C. Hormniick, *jj8 Izdeluje in prodaja Centre Avenue VELIKA ...RAZPRODAJA... POMLADANSKEGA BLAGA ZA LETO 1905, Nafta zaloga je sedaj popolna. Vso pazno rozpredeljeno! Pridite, oglejte «1 In kupite vašo potrebščine v KOLAČBKOVI prodajalni, ako hočete kaj prihraniti. V zalogi Imamo najboljše blago po najnovejših w.orclh. Sedaj jo najboljši fae, da kupite blago, oiko hočete imeti novo obleko za velikonočne praznike. 38 palcev iiroko "mohair" blatjo — 45 palcev ilroka avilnata "pruneia" Pajčaion raznih pomladanski j vzor- fine vrste, modre, rjave, rdeče aH črne barve; uporabna za Hptxlnja cev; kraemo In fino delo. črno barve, Posebno uporabno za krila In obleke. tfll 'IC srajce In obleke. 48C ..................Jple^O Stane yard 58 palcev ilrok črn ieviot — sama volna /a srajco In obleke. Navadna cena )I.25t sedaj jd .............. Razno barvano blago za obleke, — jd. široko v velikanski htberl. Navadna cena 30o jd. 98c SwJaJ le .......... 18c. 45 palcev iiroko raKiilh barvah. Stane Jd le...... 'mohair" blago v 59c Lepo In barvano panamsko blago. — Široke najfinejie čipke — l'i yd. Najnovejši pomladanski vzorpl. Po- Alri»ke za bluzo In obleke. Jako fino sobno nporabno za srajce, bluze, ob- 'a okusno delo. le-ke in spodnja krila. ^LQc 8tane W...... Yanl ...................... V $1/25, $1.39. Pomladansko blago, same novosti v raznih barvah in vzorcih. Stane yard ............... 75c, 98c Svilnati in volneni kitajski "crepe' Jako trpežno blago po najnovejših pomladanskih vzorcih. Yard ................ 46 palcev iiroko "granite" blago — Kama volna, različni pomladanski vzorci. Stane C yarr- Fino volneno blago — "aerge" in Francoska svila. — NajlepSI pomla-cl modre, rjave, rdeče ln črne barve, "granit" — svetlih in temnih vzor- danski vzorci v najrazličnejših bar-niago je podobno svili. Stane ^O*-« yah. Stane CAn Yard ......................VO^ yard lo................;.. & 'yant ......................OUV Prodajalec STONICH, vprašajte po štev 22. 55$. 56/, 565 v*565 31UE /SLAND AVE\ ■M . . „ .• Vesli iz — Prcdptistna zabava v ižanskem kon/umu. Te dni si jc ižanski božji namestnik tir. Mauriiig napravil posebno zabavo. V njegov komztmi je prišla Ivana Videm-šuk z Iga št. 89. Komaj jo je , Man ring zagledal, je že začel^ noreti, kakor prava predpust na šema. Začel je dekle zmerjati na najsuro-vejši način. Dolžil jo je, da je ona vzrok, tla sta zadnji dve prodajalki zapustili Mauringov kornzum. 1 Seveda ni dekle čisto nič krivo, da ne ostane nobena prodajalka več kot nekaj tednov v koiizumu. Navadno zbeze prodajalke, ker vidijo, kako se v konziunu dela in da prkle " kmalu do poloma; zbeže i »a letu raje, ker se naposled vsaka ustraši kozlovskc nature farja Mauringa. Na Ivano Videmšek ima Mauring že več let veliko jezo, od tedaj namreč, ko jo je poslal jx> smodke z naročilom. tla mu jih prinese v vrtno utico. Ko je dekle prineslo smu ir.e, je Mauring vrata zaklenil in nas:co-čil dekle. Že jo'je bil i»odrl na tla, je---a dekle se ga je ubranilo, s silo se zaletelo v vrat«, da so odskočila in je ušlo. Od tedaj sovraži dr. Mauring Ivano Videmšek in v soboto se je znosil nad njo. Najprej jo jc opsova'. ko je hotela oditi, jo je suni! z nogo, tla se je skor četrt ure nezavestne opotekala. PrqxMjali so jo v I .jublja-no k zdravniku. Dekle se jc iz naravne sramožljtvosti dolgo časa ustavljala preiskavi, a naposled se je vendar ndala in zdravnik je konsta-tiral močne otekline in zastano kri---Mauring je bil dekle osu- val kakor kak konj. Ko bi šlo po pravici, ko bi biti res preti i>ostavo vsi enaki, bi moral Mauring dobiti šest tednov s [>ostom poostrenega zapora — vsekako pa l>otno poročali, kako ta stvar izteče. — Meščansko šolo dobi Ljubljana v sled sklepa mestnega šolskega in občinskega sveta. Od ljubljanske meščanske šole Ixxle imela tudi okolica velik dobiček, tedaj ni dvoma, da bi se deželni z1x>r kranjski pfotivi1! ustanovitvi, Želeti bi bilo e, da bi se učiteljem, ki že sedaj /pravljajo |>osel meščanskih učitel-ev na osem razred 11 icah, dovolila primerna tloklatla. Ker je to že na Koroškem in Češkem v veljavi, tipamo, tla tudi na Kranjskem ne bode nihče zahteval tlake otl učiteljeva. — I11 še eden. Omenili smo že na kratko, tla je bil v Gorici obsojen katehet na ljudski šol: v Gradi-' šču ob Soči Jožef Kaligaris. Ta niaštiik Gospodov je sedaj 34 let star, a se že lahko šteje med največje orajsee. Obtožen je bil, tla je storil gnilo zločinstvo 11a štirih dekletih v starosti II, 12 in 13 let. Dekleta je prav premeteno lovil. Če ga je obšla želja po kakem dekletu, je pri veronauku v šoli dotično žrtev kaiko stvar tako vprašal, tla dekle ni moglo odgovoriti. Potem je dekleta kaznoval, da mora ostati po uri v šoli. No in jKJtem so se godile vsakovrstne svinjarije, kakršnih je zmožen le človek liguorijanskc pokvarjenosti. Pri obravnavi se je ta katehet in božji namestnik izkazal kot velik komedijant. Usmiljeni sodniki bi mu bili radi potnaeali, pa pri najJx>ljši volji ni šlo. kajti devet prič je potrdilo obtožbo in tako je bil božji namestnik Kaligaris obsojen na pet mesecev težke ječe. —-Klerikalni listi tudi o tem slučaji trdo niolče. Če stori kak pijan delavec kalko nerodnost, posvetijo klerikalni listi taki brezpomembni stvari cele strani, o farških lumpari-jah pa nikdar ne zapišejo besedice, kajti farji so sami svetniki in ma- . gari če so največji hudodelci. — Iz Škofje Loke. Rešenje ljudstva je kaplan Baje. Njegove duhovite pridige spredbračajo celo tiste. ki ga ne slišijo. N. pr. Frtičar prav pridno ljudi opozarja, kako so povedali danes gospod! Pa ne samo s pridigami, temuč tudi na shodžh rešuje ljudi. Neko nedeljo je na Jainnkn 11a shodu poučeval "katoliške može", kako nai sodarijo tn •odarsko zadrugo iwtar-»ve. Zares potrpežljive ovc ice so ti "katoliški možje", ki hodijo poslušat človeka, 1 ki rezilnška in svedra ne zna prijeti v; roke, jih pa uči, kako naj sodarijo. Nefki mož je rekel: Kaplan zna svoje, mi pa svoje. Neumnost pa je, tla bi nas tak nevednež učil, kako naj sodarimo, ker se na sodarstvo zastopi toliko, kakor kura 11a njegov brevir." Ta mož jc povedal prav in ttkli mi mislimo in se ne motimo, če praivmo, tla bode tak svet mož ravno toliko koristnega nauč)l sodarje, kakor je dr. Krek koristil s konsuirmimi društvi. Sam "šmir" tlačijo taki ljudski reševalci ljudem v usta, oči in ušesa. — Šojaričc v nunskem samostanu ne smejo kašljati. Zloglasni opravi j ivi katehet Jane jim to prepoveduje. Ako hoče (!) kaka ilek-klica zakašljati, inora kateheta prej prositi. — Pač, čudne razmere. — Nesreča. Tc tlni so pripeljali v deželno l>olnišnico v Ljubljano lilaiKa Alojzija Graška, ki jc skočil v Zagorju ob Savi z voza in si zlomil levo nogo. — Mina se je razletela v Seslja-mi v kaanenolomih tvnlkc Faccanoni čr Co. ter ranila nevarno 21 letnega delavca Iv. Floridana iz Pirana. Prenesli so ga v tržaško bolnišnico. Ely, Minn. Tukaj smo ustanovili dne H), febr. društvo "Sokol" št, 20 S. N. 1'. J. V oiltxir ho voljeni naslednji bratje: Josip Seliškar, predwed-nikom; Job Teran zastopnikom; John Somrak pa tajnikom. Seje bo vrže VBnko prvo nedeljo 1K) 20. vsaoega meseca v prostorih brata Josip Seliškarja. Z bratskim pozdravom, John Somrak, tajnik, Bingham Canyon, Utah. Zopet je doletela našo slov. ko-lonijo niesreoa. V naših hribih se je ubil Fran Vidmar, domu z Vrh-niko na Kranjskem. Ponesrečenec ni bil Član nobenega nodpor-nega društva. Rsjjidu^jrtimii smo ga dostojno pokopali. To je zopet dokaz, kako potrebna no junl-pornn društva, v katerih so rajnki zavarovani v slučaji nezgode, l>o-lezui ali smrti. Njegove ožjo rojake pa prosim, tla sporoče smrt njegovim stari-šem v staro domovino. Z delom gre še precej dobro v naših hribih. Le kapitalizem zahteva veti no svoje žrtve. Ponesrečenec ni bil direktna žrtev kapitalizma. Če kdo hoče natančno pojasnilo o njegovi smrti, naj piše na naslov: J. Samec, Bingham Canyon, II. B. Mine, Utah. Soc. pozdrav vsem čitatoljam "Glas Svoliotle", listu p« mnogo naročnikov. J. Samec. Slavnost pariške komune priretli češka hoc. stranka v solioto dne 25, marca 1906 v "Narodni dvorani" 587 So. Centre Ave. Na programu bo: Slavnostni govor, Bolonastopi in živa slika'Svoboda'. Na slavnosti avira godba Smot-lacha. Začetek ob 8 uri zvečor. Vstopnina 10c. za o8el)o. Odbor. Prodajam vozne listke (šifkarte) za francosko črto—Havre New York in nuo-bratno; nadalje za Canard črto Reka, Trst New York in naob-rattio. Francoski parniki vozijo po d dni, purniki Cuuard črt« pa po 12—14 dni od Trsta ali Reke do New Yorka. Postrežba izlmrna na obeh črtah. Pošiljam tudi denar v staro domovino po dnevnem kurzu in sem v zvezi z najboljšimi bankami v Ameriki iu stari domovini. Vsa tozedovna vprašanja naj ae pošiljajo na naslov: M. V. KONDA fi83 Loom is 8t. Chicago, 111. Listu v podporo. Josip Samec.............$1.00 Smrt — blizol G. V. Cheplikiz Stuarta, Pa. jo živel v velicem strahu, ker se je kon«)o njegovega življenja bližal o-oividno in brzo. On pravi: Bil sem zelo bolan na Želodcu, ki ni hotel sprejonati nobene hrane. Zgubil sem Hlast do jedi in pijače, daslrnvno so me zttravili razni zdravniki in sem rabil vsa zdravila, katera bo mi zapisali. "Izgubljal sem redno moč in denar. Domišljal setu si, da sp bliža konec mojemu življenju, ko sem slučajno zvedel, da je Trinerjevo, zdravilno, grenko vino pomagalo v tucih slučajih, kjer ni bilo veo upanja. Porabil sein nekaj buteljk tega vinn, toda vSinek je bil čudežen: zdravje se mi je popol-noma vrnilo in jaz priporočam to Izbonio zdravilo vsem, ki bolehajo nu želodčnih boleznih," Ni ga zdravila na svetu, ki bi bilo boljše za bolezni, ki so v zvezi z izgubo slasti do jedi kakor je Trinerjevo, zdravilno, grenko vino. To zdravilo podeli vsem organom delavnost in je najboljši kričlstileo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Joiip Trineru 799 So. Ashland Ave., Chicago, III. Slovensko - angleški ret iilk je izšel. Cena 00c, Denarne pošiljatve 1x1 money-orderju na V. J. Kubelkn, Box 711 Now York, N.Y. 500 m0i IX)trel3nj0 r£SX Gainer* jevopivo in Bourbon Wis-ky piti, fi ne smodke kaditi in se veseliti. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL. Edina vinaraa, ki toči najboljše, kalifornijska in iinportirana vina. Ktlor pije nase vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro dosli! Kdor so želi učiti in naučiti I angleško brez učitelja naj si nabavi ravnokar izlšli Slovensko—angleški—rečnik. Knjižica jo jako razumljivo sestavljena, poleg angleških besedi nahaja so pravilno izgovarjanje istih. Oblika knjižico jo žepna, toraj pri vsaki priliki v porabi. CENA JI JE SAMO 60 CENTOV. « Denur pošljite po Money-Orderju uli pa v znamkah na miBlov * V. J. K11 belka, P. 0. Box 744 2 5 New York V. Y. | Trgovec delavec gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in kojim jod diši. Ako hočete ohraniti si moč in zdravje, rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino To vino jo naravni pridelek. Izdeluje bo iz naravnega vina in iz importiranih zdravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodec b tem, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrane; toraj včinkuje tudi na erova, da Be završi prebavni proces popoloniu. VSA HRANA, ki se je prebavila pravilno, se spremeni v eiBto kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in življenski moči Trinerjevo zdrayilno grenko vino ozdravi vse želodčne bolezni, vse nepravilnosti v ore vali, vse nepravilnosti na jetrah, yse-krvne In kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako se počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo. Mogoče, ženske in otroci smejo rabiti to viuo, ker je naravno in zdravilno. 60 dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Trinerjev brinjevec ozdravi vse bolezni na jetrah in Žolču. Prideluje ae iz kranjskega brinja. r 12408079 mmw^mm' V* ;" 'v " •■ GLAS SVOBODE Emil Bachman stah tnika. Izdeluje dmžtrene make, ia sasUre. Cene različna po naroČi In, Za rsako delo si jamči, Piiiite slovenki po brezplačni cc&ik. 580 So. Centre Ave. Chicago, 111. Naročajte svojo obleke pri Charles Tyl-u priljubljenemu linijskemu krojaču 111 So, Halsted St. na vogalu W. Mth Pl. ki čisti in popravlja tudi ženske in možke obleke. Gospod Tyl je dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih een. NAJTRPEŽNEJŠE OBLEKE PO NAJNIŽJIH CENAH. Obrnite se zaupno na nas till kadar hočete odpreti saloon all se zmeniti za pivo. Lahko govorito z nami v slovenskem jeziku, a naše izborilo pivo je po oviopsko kuhano, tako, da bodoto vselej delali dobro kupč(jo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pi&ib» ali telefonirajte nam, na kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno vležano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CO. & Blue Island Ave, NOTARSKA pisarna. Izdelujejo so vsa notarska dela Vollmacht), kupnu, dolžna pisma, prošnjo rodi vojaščine itd. Oddaljeni rojaki dobe pismena pojasnila brezplačno, ako pri lože za 2c. znamko za odgovor. William Sitter Claridge, Pa. RAZNO. Joseph H, Miller 51» Neelve Ave. Cleveland, Ohio. Phone, Cuy, Central 4254 R Priporoča svoje najfinejše Havana Ktnodko in ranovrstni fini tobak. «« * Zajedno prodajam tudi kot zns-topnik največje veletrgovino J, ifc S. J. PIRTH, najboljše žganje, likerje in vino 210-212 Ontario M.Cleveland,O NAZNANILO. . Opimjrjnm slovenske tigoMcU— saloonarje in tudi drugo p. n. občinstvo na importirano brinje iz Ljubljano, iz katerega kuham sam najboiji brinjevecl Dvanajstimi steklenic stane $15. poleg pa mora vsakdo Biun plačati prevozne t roško Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj se obrne na John Kracker-ja 1195) St. Clair Str. CLEVELAND, O. 1 Poskusile I * £ najboljšo linijske A— B, X—Lent in $ Criterion smodko jj katero izdeluje ? H. F. Aring 916 Payne Ave. Cleveland, O. Postrežba točna. Cene nizke. POMOČ IN 2DRAVLJE BOLNIM! ZAMOllE DATI SAMO Dr. E. C. Collins, M. I., Berite nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: Spoltovnnl »pom po*ku»ala tukaj v meatu PiteMo, n liljf din ml nI mogel pum*trati. Nekterl nlravnlkl »o ml rrkll, d* ml lil nlf.a kukii iiiiir.- vpiular rdravflmek l»katl idravila in lrotiti dfiiar. te mu nI nič. VI. l>* ml nlate tako n-kli. unipik al«;..... v »vojl vrllkl i* lm 11 lapo Izprafall o niojeri telkej Ixilexnl in ml podali zdravila,po kn-rlb («m takoj t milu olaHanJe v pljutili in prtih. a podriml? po»[a. tdh »dnivlllli »«'in - IivhIh llojiu I Vam popolnoma otdravela. tako d n »e čutim xdrava km j«>pn>). N*ilnl>i te »ahvallui umlnlfttvom alou'niklh Caaoplsov, ktrra m nnobtlia v »volh llMlh trna UvrMiieiu ■dravnlka ln nas tako o ]x>i<>rlfa na najbolj***« /ilruvnlka. S tvlli konCaia pUluu — Vam du K»"ba livaleina, ANA OOUSK. m Rush -St., 1'ui-blu, Oulu. popolnoma »dniv, Zato a« Vam »rtno »ahvaljujoin za Valaidravlla In oitutiem d« ifmlm livuk'li'ii Vam Ukani prij.iiclj. o kultuk rilf.rkik. II row ti tli'Id, l'a. Orani gotpod prof^aorl Kar »i'tiči' Uk|H'ba nl.-il- poalanlh zdravit Vam natnanjam. da »■■m p" iitlvaiiju Istih popolnoma nntnivll '«1 kalija In budenja v )>r-»tli In (rlotlmi. Samo ono »ti-klenloo. v kti-rl )»■ zdravilo proti liiiadan. Ju hm. >«• rnbim iu kakor vlilitn. z dubrlm impelnitn, ker »o ml laije tea prenehali Upmbiil In »<-ut prepričan, da inpet zraitpju. bpui*li>vaiijriu . . Vam udaril VIMCKNC SI STAR. P, O. Itoi UH, M.»m Run, Pa. Oenlenl uoipod t Vam naznanim, da irin prejel Va*r pismo, v kti'irin m«< vprsl atc kako kaj počutim. Siilnj trm |miih>1iiimu>» idrav ln »<* prav ilohro počutim. Zalo ia Vam »rčno zahtalim. k«-r »ti- me .»zdravili v tako krat-Čaitltl Botpod I kviu ča»u. I'ozdrnvljuiu Va» udumi in <»tajaui * »poetovimV-in „ Naznanjam Vara. da »o me Vala zdravila prav dobro pozdravile. URKGOR SKKRAR. Že v dveh dneh »em bil veliko bolj*, iu ko tem [»»rabil v»«. »eni bil P. O. Roj M, Cumberland, \\yo. Iz vsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdravijo nagi bolni rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. C. COLLINS-A, ker sc nijeden drugi zdravnik ne more ponaSati h tako uspeSnim zdravljenjem kakor on. a ■ ■ L I " ker on jedini pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in lTrirOU \/0p nnlP7ni radi tega ozdravi vse molke in ženHke bolezni bodisi ULUI QII lUU UUlULIlIf akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamCl za popolno ozdravljenje vseh boleznij, kakor: bolezni na pljučab, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebuSni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kaSctj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje In bolečine v križu, hrbtu, ledjih ln boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, Šumenje in tok iz u5es, ogluSenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, tiSaje, tnazolje, ture, hraste in rane, vse Ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiSčenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Dr. Collins, 31. I., je prvi in jedini zdravnik, kteri ozdravi jetiko, ozdravi VHP jiie niožke iu ženske Npolne- bolezni, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. (Zdravljenje olnih bolezni ostne tajno). Ženskam in možkiin se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo iJSejo svoje spolne balezni. Ktere Ženske irp6 na takozvatiem mesečnem neredu, naj se takoj obrnejo Dr. E. C, Collina-o? zdravniški zavod. Zatorej, rojaki Slovenci, mi vfim pi*ipoi*o^*«nio Hinno in edino le Mluvnega in izkiiiene^ti I>r. E. O. COLLINS, M. I. Ako ste slabostni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, če je va$a bolezen zastarala ali kronična vsled neuspešnega zdravljenja neizkuSenih zdravnikov,opišite natančno vaSo bolezeni vedite starost in čas, kako dolgo ste že bolni ter poSlite pismo na ta-Ie naslov: DR. E. C. COLLINS, I., 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. )tem bodite z mirno duSo prepričani da bod«te zagotovo in poponoma ozdravili. —.Velikanske sleparije z oprostitvami mladcničev vojaške službe so razkrili na Ogrskesn. Sleparije so se godile že 16 let ter jc bilo najmanj io.ooo mladcničev q»rbščenih vojaške službe. V slq>arije so zapleteni državni uradnski) notarji, občinski predstojniki, duhovniki itd. Ponarejali so namreč krsUie listine, pa j;udi mrtvaške liVtc so pošiljali vojaški oblasti o mladeničih, ki bi bili morali nastopiti vojaško službo. Sleparji so poskusili preiskovalnega komisarja najprvo podkupiti s ^o.ooo K, a ker se jim to ni posrečilo, hoteli so ga celo zastrupiti. Vsi sleparji so obtoženi ponarejanja javnih liistin, mladeniči pa, ki so se na ta nnje'n odftednili \x>jaški službi, botlo za kaizen uvrščeni v vojake na pet let. — Denar k denarju. Neki Abraham F idler, jx> poklicu berač, jc pripotoval iz Rusije na Francosko ter umrl v Nizzi. Za svojega dediča je imenoval ;)ogla»-arja j>ar»kih Rothsdiiklov. ISaron Rothschild jc m slil, da sc je kdo ž njim šalil, totla jxizneje sc jc izkazalo, da je berač res zapustil dva milijona frankov v vrednostnih papirjih ter jc |>o svojem načelu: denar k denarju določil za dediča kralja denarja. Rothschild pa ni hotel sprejeti dedščine, temuč je prosil, naj se.poiščejo Fi-dlerjevi sorodniki, ki se jim naj raz-dali premoženje. \ (>desi so sc našle tri njegove nečakinje, katerih vsaka je dobila 200.000 fran-ko'v. Pozneje so našli v Ameriki še pet sorodnikov, ki so živeli v skrajni bed:, in med katere sc je razdelila ostala zapuščina. — Čuden nestvor. V vasi Lovo-riju pri Metkoviču je [»rodila neka kmetica dete brez oči, ušes, nosa, ruk in brez nog. Otrok je živ ter se hrani z materinim mlekom. • — Novi Jupitrovi meseci. Začetkom januarja sc jc poročalo iz A-merike, da je neki Lick na 1300 111 visoki gori z dalnoglodoni našel šesti Jupitrov mescc, ki ima svetlost zvezde štirinajste velikosti. Zdaj se pa zopet ]>oroča, da so našli še sedmi Jupitrov mescc, ki je šestnajste velikosti in sc mora prištevati najmanjšim nebesnim telesom. Ni znano, če jc kdo te dve zvezdi že videl s prostim očesom. — Znat se mora. V Krču pri I'ragi je bila v vili "Viljem" umorjena neka ogrska zakonska dvojica. Posestnik bi bil rad to vilo prodal ali dal v najem. Toda ni mu bi'lo mogoče. Prišel je v konkurz, toda pri prodaji ni 1> lo nobenega kujxra, ker si je ljudstvo pri>i>ovedo-valo, tla v vili straši. Zdaj pa jc dotično vilo kupila prav dober kup neka katoliška ženska kongregaci-ja, ki l>o tam ustanovila vzgojcval-nico za uboge, zapuščene otroke. Sobe. v kateri se je izvršil umor, se spremeni v hišno kapelo. Kdo je pač zanesel bajko o strahovih meti ljudstvo? — Kdo drugi, kakor nebeški agent jc. — Tri nožna deklica. Iz Moskve sc i>oroča, da jc tir. 1;. P. Krasnoba-jev v zadnjo sejo ruskih kirurgov pripeljal šestletno deklico, ki je imela tri noge. Deklica sc je rodila z mal imi a trdim turom v bližini bed-renega vretenca na hrbtov i strani. Ta vi-tlezni tur je rastel polagoma in je sčasoma ]>ostal noga in sicer tretja noga, na kateri so pa bile le štirje prsti. Delovanje te tretje noge, ki visi iz hrbta nad medenico, je zelo majhno. — Kako se najin je najprej ravnati pri opeklinah? V mrzlejšem času sc opečemo preje nego v gorkem, čemur se ni čuditi, ker sta kurjava in razsvetljava prva izmed vzrokov opeklin. Nikjer pa ne čutimo večje potrebe po takojšnji pomoči, kot ravno pri d|>dkltnali. Eno najnavad-nejših in najboljših sredstev je olirjj-Ijcn krompir i»n moka, ki se devata na opeklino. Ravno tako so izborni obkladki, namočeni v svinčeni ali borovi vodi, ki imajo še to pretJnost, da delujejo antiseptično in zabran-njujejo vnetje. Nasprotno pa zmes 'iz lanenega olja in apnene vode ni priporočljiva. Ako so bolečine posebno hude. je najbolje zdravilo led, ki ga devamo |x*om ledenih obktad-kov na ranio, ali pa vtaknemo opekli ud v ledeno vodo. Ker so opekline takrat hude, katlar so izpostavljene zraku, je najboljše, če jih obvcže-mo. Zato se rabi obvezilo, ki jc namočeno z jodoformom, ventlar za velike rane ni, ker je jodoform strti-pen. Opeklime, pri katerih se koža opeče le toliko, da ne nastanejo mehurji, jc najboljše namazati s čopičem z elastičnim Itolodijem. Razen tega sc rabi dandanes za opekline veliko vismutova oljvcza. ~T ^ Radovan je umrljivosti in življensko zavarovanje. Mnogo sta-tističnih izkazov dokazuje, da je umrljivost v zadnji polovici preteklega stoletja v večini kulturnih držav nazadovala, kar sc tiče ljudi srednje starosti, nikakor pa ne otrok in starcev. Vzrok temu je dolga mirovna doba, izboljšanje sanitarnih naprav, uspešnejša obramba proti epidemijam, izboljšanje zdravilnih metod in povzdig gosfxxlar-skega stanja nižjih vrst ljudstva. Zivljetiske zavarovalnice imajo od nazadovanja umrljivosti največ koristi: črni manjša umrljivost, temveč dobička. Toda nobeni zavarovalnici ni prišlo dozdaj na misel, tabelo za življensko zavarovanje spremeniti tako, da bi zavarovani imeli večje koristi od zavarovanja. V Conemaugh, Pa. in okolici je pooblaščen pobirati naročnino za "(11.Svobode"g. John IVijk. Mi gn toplo priporočamo vsem cenjenim rojakom. Slovenski delavci v Chicagi pozor! Slov. socialistični klub ima v nedeljo dno 2'5. t. m. ob 2. uri po. poludne v "Narodni dvorani", o87 S. Centre Ave. sojo. Na dnevnem redu je tudi razprava: Narodnost iu socializem. K mnogobrojni vdeležbi vabi Odbor. NADA, prvi slovenski list za leposlovje in z'ibavo v Ameriki ima v III. zvezku naslednji) vsebino: Pesmi: V poletni noči, Spomini, Savi, Brezvspešno, Pozabil, Ni. kar!, Ženske, Boli ear, Nekdaj in sodnj. Povesti: bani mer 111 oorsku nove-sta, Zlati hrošč, Božični večer, Policaj in kuharica. S mesnice. Naznanilo. Vse člane društva "Triglav" st. 2 S N F J, v LaSalle, IU. in okolici so opozarja, du so vdeleie mino mesečne sejo dne 2. aprila. Na dnevnem redu fio volitve novih odbornikov za leto 11H)5. V plačevanje mesečnih doneskov radi volitev žo ob 1 uri popoludne. Dan. Batiinovac, tajnik. \'st'tn cenjenim rojakom v Willock Pa. priporočamo g. Fr. Miklavcu, ki je pooblnsčen pobirati naročnino za "(ilas Svobode", Pozor rojaki ^irorn Anierikel Slovenski "Sokol" v 'CJevelandu ImkIc zgnulil svoj lastni dom. A kei je nemogoče, da bi velike strq-ško zu to stavbo pokrili loclani'So-kola" bo obrača "Sokol" do vseh zavednih Slovencev iu Slovanov v "Zdr. drž," da bi pripomogli tlo zgradbo sokolskcgu domu. .Mi mislimov da nam ni potrtdia še posebej poudarjati, da stiktdska nli telovadna'društva v Ameriki 110 slone na šovinističnih frazah, am-da stojo na temelju pravice za vse narode in razredo v gospodarskem ln političnem ozira. V ta namen je 'izdalo društvo nabiralno pole, katere lahko vsakdo dobi, kdor se zglasi pri tajniku, Načeta Rotorja 20Norwood Str., Cleveland, Ohio. Odbor. Tudi upravništvo "Glas Svobode" sprejema darove za sokolaki dom v Clevelandu. Imena darovalcev bodo prijavljena v listu. Uredništvo "Gl. Sv." GLAS SVOBODE ■4000. času primerna povest iz prihodkih. dob. Fo vzorih dr. Niinah napisni dr. Nevesekdo. . i. Pisalo se je leto 4000. po Kristo-vcm rojstvu! Zaspal som bil, in dvetisoč let so me imele v -sebi moči zemlje slovenske. Tedaj je pristopili angel j Gospodov, angclj AzraeL, in mi ukazal: "Vstani!" Vstajal-sem. Ali prostor — meril mi je šest čevljev v dolžini — kateri mi je bil spočetka preozek m pretesen, bil mi je že preobširen, tako da bi se bil zlahka raztegnil na vse strani, samo tla sem imel kaj, kar bi se sploh dalo raztegniti! Toda angel) Gosjxxlov je dvignil žareeo svojo roko, hi z vseh štirih krajev sveta so se zbirali iti zbrali ostanki mojega rojstva. Dejal je angclj Gosjxxlov : "Vsta-ni in vzemi prejšnjo obleko svojo!" Storil sem tako, in bila mi jc zmo-va pretesna stoinstoletna moja sobica. Na levi in desni strani so za-ječali duhovi, češ, da jih potiskam s kraja, kjer so si pridobili pravico, utrjeno |>o mirni tisočletni posesti. "Sodhiik te kliče pred svoj prestol,r govoril je oni, ki me je vzdra-mil :z smrtnega spanja, "izkazati ti hoče milost I" "Torej mi je oprostil pregrehe moje!" zaihtel sem radostno. "Vse ti je oproščeno! Dvetisoč let si ležal v zeml'ji brez življenja in zavesti, lil to se je videla stvarniku primerna kazen za tvojo samozavest, s katero si se odlikoval nekdaj I" . "Dvetisoč let!" vzkliknil sem. "Kaj se je zgodilo s slovensko domovino v tem času?" "Molči in čakaj!" ustavi me ostro poslanec Gospodov. "Molči in čakaj ter ne proprečaj z vprašanji namenov Tistega, ki te. je komaj poklical iz pralni, in ki ima nas vse v mogočni roki I" "Dvetisoč let! Dvetisoč lot I" Ta misel mi ni liotela zapustiti znova ustvarjenega telesa. "Kako lahke se mi čutijo kosti!" pristavil sem zadovoljno. "Ne čudi se!" odgovori mi angel j, "saj so bile v različnih rekah, in prav močno so obrabljesie sedaj, ko so ti jkj brezkončni milosti podarjene znova!" Nadaljeval je: "GosjkxI ti je odločil dolg pot, zategadelj vstani hitro! Dodajan še tor široširna je njiva, kjer si spal, in s tabo je spalo tisoč in tisoč drugih mrličev. Taka je zankazba l>ožja! Izberi si spremljevalca, da ti je na fxjti orijatelj in svetovalec!" 'Kdo li Ixxle hotel z mano?" "Obišči jih, nekdanje prijatelje svoje! Toda hitro, ker le kratka je nama odločena doba l" Vstal sem. Odniakala se je zemlja pred mano, in od angelja se je razlivala svetloba na Okrog in okrog. Povsod sem gledal posteljo pri postelii; in spala je Adamovih otrok legija pri legiji! Prijel me je Azrael za roko, in obstala sva pred ležiščem, ki je bito široko in pripravno za t Iv a človeka, kakeršni so umirali takrat, ko sem še hodiJ po črni zemdji. Angel j Gospodov je dihrnii proti orni ruši in dejal: "Govori I" Iz osrčja zemeljskega se začuje: "Kdo me kliče?" Po tvojem glasu, prijatelj (Tine, spoznial sem te kakor mnogokrat preje, ko sva še dihala sladko življenje! "Gospod me kliče na zemljo," odgovoril sem, "in ti mi bodi spremljevalec in svetovalec!" "Na zemfljo?" — in videti je bilo, da se je prijatelj Tine nekaj zamislil v gomili svoji. "Na zemljo, praviš ? Odgovori mi to-le: Ali rodi po šampanjskih goricah trta. m ali ptjo na zemlji pametni ljudje še vedno francoefco vino?" Obsenčil me je Azfrael z desnico svojo, da sem odgovarjal resnično in pravično na vsako vprašanje Odgovoril sem torej: "Nič več ga ne pijo francoskega vina zemljatije, iin v Šamoaniji je'vse golo, kakor je bilo golo vse po nekdanji Sa liaril Zadnjo steklenico šampanj ca je izpii ruiski car leta 2905. po rojstvu Odresenikovem, in od tedaj ga niti.ruski carji niso dobili ne kaplje!' Duh |xxl mano zastoče tako milo, da me prešine in gane, da koprnim od sočutja. "In kaj pijo sedaj urnrjoči rodovi planeta našega?" Zopet sem moral odgovoriti resnično in pravično: "Vodo, in zgolj votlo!" Takoj se začuje odgovor iz zemeljskega osrčja: "Ne grem! Hodi sam! Tukaj ležim tako prijetno, tukaj ni nravd, ni biričev in ne o-šabnih sodnikov!" Pristopila sva k soseroglji-vo, "odrini, kamor ti drago! Ze dvetisoč let jKJČivamo tukaj, ali še setlaj me časih urlava boli od vaših slovniških preereh. Pojdite rakom žvižgat, vsi pisači in pisuiii l Še nekaj mi odgovori. Imate li še vedno nadškofa ol črnuškega na zemlji ?" Resnično mu odgovorim: "Se mino, in sedaj je kardinal!" "Otlrini in jm* krati mi dragega spanja!"' Obupan in preplašen pristopim k tretji gomili. Bilo je to ležišče ozko in pričalo jc, kako ulx>žno in tamiko je bit v življenji oblečen duh. ki je sedaj počival tu spodaj. Oživel ga je s svojim dihom Azrael in mu ukazal, naj govori. Menic pa je zopet obsenčil z desnico svojo, da sem moral govoriti resnico iti pravico. "Kdo sta. ki mi kratita smrtni mir, dasi vaju nisem klical?" Po tej slabi volji sem sjwznal takoj osornega prijatelja Josipa. "Kličem te, da me spremiš na zemljo, v domovino slovensko!" "Glej ga, ti si!" odgovori! mi jc. "Dvetisoč let si že mrtev, in smrt te še sedaj ni spametovala) Da bi se zopet napotil v Slovence, pit kislo vino dolenjsko in brezplačno pisat romanc in novele — tako sitno tne Oče nebeški gotovo neče u-dariiti! S svojega inestiča se ne ganem! — Ali se sploh še kaj piše m 'pisari' v slovenščini?" Prisilil me je Azrael, da sem moral odgovoriti pravico in resnico. "Zgolj molitvene knjige, druzega nič r Zdelo se mi je, kakor bi čul kro-hotanje iz osrčja zemeljskega. Potem pa mi je zazvenel odgovor: "Odrini v miru božjem, mene pa pusti, da zopet zaspini na stotisoč in stotisoč let!"' Tožno sem vzdihnil: "Nikdo mi neče biti spremljevalec!" "Moči nimam, da bi ti šiloma vzbudil tovariša!" odgovori mi na to angelj Azrael. "Pojdiva torej sama na pot." Vzel me je v naročaj, in grozen prš m vihar me je vzprejel v sredo svojo. Angelj pa je uprl nogo na trepetajočo zemljo, in kamor je stopil, podirala so se selišča, irr skalnate gore so se drobile. Z jedno nogo se je dotikal zemlje, z drugo pa jasne lume! Od svetov do svetov je stopajl, majali so se vsi, toda niti jeden ni prišel s svojega tiru, ker bi se bil sicer že tiste dni moral poroditi kaos, v katerega bode končno roka Stvarnikova pomešala Vse svetov je. Svet za svetom se •je vrstil pred mojim pogledom; bilo jih je na milijarde; mitijarda za mano, milijarda pred mano. Ali •neprestano dalje me je drevft posla-•nec Gospodov, da jih niti šteti ni- »sem mogel, dasi sem bil nesmrten dull, kakor oni, ki.tne je objemal V naročaji svojem. Človeške rodove po zemlji pa jc tepla tedaj šiba GosjKKlova, in vsi \»o pričakovali grozovitne dobe, da ■se prikažejo apokaliptiški jezdeci •na obn^bji in da pričtio pobijati človeštvo. Potrosi, lakota in povodnji, Vsa ta zla so morila človeštvo, uri •nepremagljivi orkani i so tulili okrog •zemeljske soble. Po vsem severnem 'nebu pa se je kazala zvezda repa-•tca, ki je bila. kakor ognjen meč, ■s katerim je hotel razsekati večni 'Bog vse ustvarjene svetove. Alt to •ni bila zvezda repatica^ to je bil Angelj Azrael, noseč me prod prestol večnega Sodnika! Zapustivšima vesoljnih svetov vesoljne prostore, zažari la so se prod nama nebes velikanska vrata. Izdelal jih je nekdaj Hcfajst od čistega zlata in jih okrasil z dokaj divnimt jxxlobami. Obrnil sem pogled predse, kamor sva hitela. Preti nania se je žaril ogenj ne-■l>ešlkih vrat! Sam Bog je bil v svoji slavi vj)odobljen na njih in okrog njega vsi zbori angeljev in 'arhaugeljev. Bila so visoka in široka, da jih ni moglo prezreti 110-•lieno oko človeško. Pred njimi pa se je širil brezkončen prostor, ki je •sczal iz večnosti v večnost. Svetil se je kakor parket v gospodskem dvoru, ali živega duha ni bilo opa-'ziti na njem. "To je predpekel!" izpregovori 'Azrael. "Predpekel t" začudim se. "In kje so duhovi očakov., ki so nekdaj 'samevali tod?" "Vsi so prejeli milost v Gospodu!" reče mi angelj. (Dalje prihodnji*1.) POSLANO. Chicago, III., 13. marca. Danes sem prejel ]x> pošti dopisnico z junaškim podpisom "Prizadeti". Ako bi bila dopisnica podpisana z kakim imenom, poleg njega bi bil pa tudi naslov, bi ottgovoril pismeno. Tako sem pa p rimo ran odgovarjati javno. Denar, katerega sem sprejel za bicikelj, jc dqx>niran pri mojem nasledniku Mike Pintarju. 285 Wilson Ave., G eve I a nt I. Ohio. Kdor ga želi dobiti nazaj, naj se zglasi pri njem. Nadalje vprašam, ob kateri priliki mi je dal ( ?) Žele en tolar za Fr. Cerneta? in zakaj mi je dal ta tolar?? Prosim pojasnila! Prvo ste mi predbacivali. da imam za plačati društvene znake. S tem ste padli v vodo. Sedaj prihajate z bici'lkjem itd. To dokazuje le Vašo jezuitsko zilobnost napram meni. Ako spm komu kaj dolžan, naj slobodno piše na naslov: John Meden, 616 VV. 20 tli St. Giicago, III. Jaz sem pripravljen poravnati svoje dologve. Naobratiio pa jwosim občutljivo "Prizadete", da mi povrnejo vsaj |ioio»vico. kar mi dolgujejo. .Saj drugo polovico jim rad odpustim. Kar se oa tiče socializma in komunizma, s katerima mislite mene kar pobki 11a tla. pa mi&Km tako le: Za socialista ali komunista ni častno, ako v stari domovini ogoljufa kmete, varovance ali druge ljudi za denar, jx>tem pa pobegne v Ameriko; ivadailjt\ ako ženi vzame trdo prislužeti denar, ga zapije ali zapravi z vlačttgami; nadalje, da sam postopa, žena mora pa pri trdem delu živeti sebe, otroke in svojega moža — ]k>stopaČa. Ali z zaidovoljnostjo konstatiram, da dotični, ki mi je pisal dopisnico, ni socialist, ne komunist, ampak neko duševno rovče, katero se povsod "štuli", kjer upa priti do korita. Ako bi občutljivo prizadete še srbelo, setn vedno na razpolago. John Meden. Somišljeniki naročujt« In priporočujte -QLAS SVOBODE". LIE BO Slovenski fotograf poznat mej Slovenci ie mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah, 80—HO Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Obleke, površiiild^i^^ Najmodernejše, naj trpežne jse jesenske in zimske obleke za delavnik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretjino ceneje kod drugod. Naše cene oblekam so: $5.00-$22.00 " zim. suknjam $ 4.00-- J 23.00 Naša zaloga jo najboljša in najmodernejša na trgu. Vse jo izdelano po najnovejšem kroju. Cene bo jako nizke. V zalogi imamo tu-di obleko za dečko in otroke. Najstarejša linijska tvrdka. Telefon —Canal 1198 Dr. M, A, Weisskopf 885 Ashland Ave. Telefon Cana! 476 © Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. In od S.-6, popoldne 1 Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF jo Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v Bvojo korist. .0 SLIKA PREDOČUJE uro za gospode z zlatom prevlečeno (gold filled). Pokrovi bo jamčeni za 20 lot. Ko-leaovje ima 1"» kamenov in je najboljšega sistema "Springfield 111. Movement" 10 size. Vsled znižano cone stane sedaj le $14.50 Ako želite dobro in trpežno uro po nizki coni, si jo lahko naročite sedaj. Kolesovje so jamči za tri leta. Jacob Stonich 80 E. Mad hum Nt. Chicago, 111. Cemu pustiš od nevednih zolio-zdravnikov izdirati svoje, mogoče še ]>opolnoina zdrave zobe? Pusti si jih zaliti b zlatom ali sro-broin, knr ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLl'E INLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 438. Posebne cene za tovorno blago in potnike NASELJENCE in KUPDVALCE KMETIJ Kdor kupuje zemljišče« za sadjarstvo, živinorejo, poljedelstvo v okrajih Gakfield, Eagle, Delta, M*ha, Montrose in Hinsdale, Colobado, se lahko popelje tja le po DENVER & R10 GRANDE železnici Za natančno pojasnilo pišite R. C. NICHOL, General Agent, Denver & Rio Grande R. R. 242 Clark St., Chicago, 111. S. K. HOOPER, General Passenger & Ticket Agent, Denver, Colo. i______ _________ HHHN